13.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 319/13

—

Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti,

—

Resolucijo Sveta o kakovosti arhitekture v mestnih in podeželskih okoljih z dne 12. februarja 2001 (1), v kateri je Svet potrdil, da je arhitektura temeljni element kulture in življenja vseh naših držav,

—

Sklepe Sveta z dne 24. maja 2007 o prispevku kulturnega in ustvarjalnega sektorja k uresničevanju lizbonskih ciljev (2), v katerih je poudarjeno, da imajo kulturne dejavnosti in ustvarjalne panoge, kot je arhitektura, ključno vlogo pri spodbujanju inovacij in tehnologije ter bodo v prihodnosti ključne gonilne sile trajnostne rasti,

—

in Resolucijo Sveta z dne 16. novembra 2007 o Evropski agendi za kulturo (3), ki v povezavi s sporočilom Komisije z dne 10. maja 2007 (4) poudarja horizontalni značaj kulture.

—

prenovljeno strategijo Evropske unije za trajnostni razvoj (5), ki jo je Evropski svet sprejel 15. in 16. junija 2006; njen splošni cilj je določiti in razviti ukrepe, ki bi EU omogočili nenehno izboljševanje kakovosti življenja sedanjih in prihodnjih generacij z oblikovanjem trajnostnih skupnosti, ki bodo sposobne učinkovito ravnati z viri in jih uporabljati ter izkoristiti potencial gospodarstva za ekološke in socialne inovacije, s čimer bi zagotovili blaginjo, varstvo okolja in socialno kohezijo,

—

Leipziško listino o trajnostnih evropskih mestih z dne 24. maja 2007 (6), ki so jo sprejeli ministri, pristojni za urbani razvoj, v kateri je izpostavljen pomen arhitekture in v kateri se poziva k integriranemu pristopu k urbanemu razvoju, ki bo zajemal gospodarsko, socialno, okoljsko in kulturno dimenzijo mest ter temeljil na sodelovanju med različnimi upravnimi in političnimi ravnmi ter med javnimi in zasebnimi akterji.

—

trud evropskega foruma za arhitekturne politike pri reševanju vprašanj, ki zadevajo arhitekturno kakovost in trajnostni razvoj.

—

arhitektura kot kulturno ustvarjalna in inovativna panoga, vključno s tehnološko komponento, izreden dokaz, kako lahko kultura prispeva k trajnostnemu razvoju, upoštevajoč njen vpliv na kulturno razsežnost mest ter na gospodarstvo, socialno kohezijo in okolje,

—

arhitektura obenem zgled horizontalnega značaja kulture, saj je vključena v več javnih politik in ne zgolj v kulturno politiko.

—

so evropska mesta danes pred pomembnimi izzivi: demografski razvoj in njegove posledice v smislu širjenja mestnih območij, okoljska tveganja in boj proti podnebnim spremembam, ohranitev socialne kohezije, zlasti ob gospodarskih in kulturnih spremembah, varstvo in uveljavljanje arhitekturne in kulturne dediščine,

—

je treba na takšne izzive odgovoriti s trajnostnim razvojem mest, tj. integriranim in ustvarjalnim pristopom, pri katerem imajo kultura, gospodarstvo, socialni vidiki in okolje enakovredno vlogo,

—

pomeni trajnostni urbani razvoj:

—

je arhitektura povezovalni in inovativni člen pri uresničevanju trajnostnega razvoja mest, saj:

—

trajnostni razvoj mest ne nazadnje predstavlja priložnost za ustvarjanje, inovacije, preporod arhitekturnih stilov ter vračanje k tradicionalnim praksam in njihovo reinterpretacijo.

—

pobude številnih evropskih mest, zlasti v okviru „evropskih kulturnih prestolnic“, s katerimi naj bi kultura, predvsem pa arhitektura, postala eden glavnih dejavnikov njihove ponovne oživitve,

—

nastanek „ustvarjalnih mest“, pri katerih trajnostni razvoj sloni na novih dejavnikih konkurenčnosti, med katerimi so tudi kakovost urbane arhitekture ter povezave med kulturo in industrijo.

—

pri vseh zadevnih politikah, predvsem pa pri politikah v zvezi z raziskavami, gospodarsko in socialno kohezijo, trajnostnim razvojem in izobraževanjem, upoštevajo arhitekturo in njene posebne značilnosti, še zlasti njeno kulturno razsežnost,

—

v zvezi z arhitekturo poleg tehničnih standardov oblikujejo tudi pristop, ki bo zajemal globalne, gospodarske, socialne, kulturne in okoljske cilje,

—

spodbujajo inovacije in eksperimentiranje v zvezi s trajnostnim razvojem v arhitekturi, urbanizmu in krajinarstvu, zlasti v okviru evropskih politik in programov ali podeljevanju javnih naročil,

—

izboljšajo poznavanje arhitekturnega sektorja in njegovega prispevka k trajnostnemu razvoju, zlasti v zvezi s statističnimi podatki,

—

ozaveščajo javnost o vlogi arhitekture in urbanizma pri ustvarjanju kakovostnega življenjskega prostora in spodbujajo njeno sodelovanje v trajnostnem razvoju mest,

—

skupaj s strokovnjaki in ob upoštevanju izkušenj nekaterih držav članic preučijo možnost uvedbe vsakoletnega „dogodka“, posvečenega arhitekturi,

—

sodelujejo, da bi zagotovile ukrepanje na podlagi teh sklepov, in leta 2012 preverijo njihovo uresničevanje.

—

si prizadevajo, da bo arhitektura povezovalni in inovativni člen v procesu trajnostnega razvoja, in to že v fazi načrtovanja arhitekturnega, urbanističnega, krajinskega in sanacijskega projekta,

—

prispevajo k razvoju možnosti za gospodarsko rast in zaposlovanje, ki jih kot kulturna in ustvarjalna panoga nudi arhitektura,

—

spodbujajo izobraževanje o arhitekturi, vključno z dediščino, in življenjskem prostoru, zlasti z umetniškim in kulturnim izobraževanjem,

—

spodbujajo izobraževanje in nadaljnje usposabljanje arhitektov, urbanistov in arhitektov krajinarjev na področju trajnostnega razvoja,

—

dajo poseben poudarek arhitekturi v okviru izvajanja „Evropskega leta ustvarjalnosti in inovacij (2009)“,

—

po potrebi uporabijo odprto metodo usklajevanja na področju kulture.

—

pri pripravi zelene knjige o kulturnih in ustvarjalnih panogah upošteva arhitekturo,

—

vključi mreže strokovnjakov s področja arhitekture in tistih, ki se s tem poklicno ukvarjajo, iz javnega in zasebnega sektorja, kot je na primer „Evropski forum za arhitekturne politike“, v delo in posvetovanja glede vprašanj in/ali zadev, povezanih z arhitekturo,

—

skupaj s takšnimi mrežami in evropsko mrežo šol za arhitekturo spodbujajo: