[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 10.6.2008

COM(2008) 345 konč.

2008/0110 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (Uredba o živalskih stranskih proizvodih)

(predložila Komisija) {SEC(2008)1994}{SEC(2008)1995}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE

V odgovor na več kriz, povezanih s proizvodi živalskega izvora, ki so ogrozile varnost javnega zdravja in zdravstvenega varstva živali (TSE, dioksin, slinavka in parkljevka), je Skupnost uvedla celovit zakonodajni okvir za ohranitev visoke ravni varnosti v celotni proizvodni in distribucijski verigi od „vil do vilic“. V tem okviru je bila sprejeta Uredba (ES) št. 1774/2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi[1] (v nadaljnjem besedilu „Uredba“). Uredba je konsolidirala in prenovila različna veljavna pravila, ki so zajemala živalske stranske proizvode (ŽSP). Poleg tega je uvedla strožja pravila glede odobritve obratov, ki ravnajo z ŽSP, usmerjanje in sledljivost nekaterih proizvodov in izvajanje standardov predelave, ki zagotavlja, da so proizvodi ŽSP varni, če so namenjeni za krmo ali za tehnično uporabo. Uredba je začela veljati1. maja 2003.

2. POROČILO KOMISIJE

Člen 35 Uredbe zahteva, da države članice obvestijo Komisijo o ukrepih, ki so jih sprejele za zagotavljanje usklajenosti z Uredbo. Na podlagi prejetih informacij je Komisija 24. oktobra 2005 Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo, ki odraža izkušnje vseh 25 držav članic pri uporabi zakonodaje[2].

Poleg tega je Urad Komisije za prehrano in veterinarstvo (FVO) opravil krog inšpekcij v vseh 25 državah članicah v letih 2004 in 2005, da je ocenil raven usklajenosti držav članic.

Na podlagi informacij, ki so jih predložile države članice, in ugotovitev FVO je Komisija v poročilu sklenila, da je bilo za države članice in upravljavce obratov zagotavljanje usklajenosti z določbami Uredbe zahtevno. Kljub temu je usklajenost držav članic v glavnem zadovoljiva. Uradni nadzor večine snovi kategorije 1 in 2 je v glavnem zadovoljiv. Vendar si je treba bolj prizadevati za zagotavljanje potrebne sledljivosti toka snovi, ki temeljijo na ŽSP, v različnih proizvodnih verigah. Poročilo je priporočalo vrsto ukrepov, ki lahko izboljšajo enotno uporabo zakonodaje in učinkovitost uradnega nadzora. Služilo je tudi za podlago široki razpravi z državami članicami in z vrsto zainteresiranih strani, na katere vplivajo pravila o ŽSP.

3. PREDMET RAZPRAVE

Posvetovanja o poročilu so omogočila opredelitev glavnih vprašanj, ki jih je treba podrobneje proučiti :

► Temeljni okvir nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo za vse ŽSP je treba ohraniti.

► Področje uporabe pravil o ŽSP je treba prilagoditi.

► Treba je razjasniti medsebojno vplivanje pravil o ŽSP z drugo zakonodajo Skupnosti.

► Za kategorizacijo ŽSP in nadzora je treba uvesti pristop, ki bolj temelji na tveganjih.

Ta glavna vprašanja je treba obravnavati na način, ki zagotavlja, da ravenzaščite javnega zdravja in zdravstvenega varstva živali pred tveganji v Skupnosti ni ogrožena. Upravljavci obratov in pristojni organi so še vedno odgovorni za zagotavljanje, da so ŽSP poslani samo v prodajalne, ki so pooblaščene z zakonom. Prilagoditve pravil so možne samo, če to dopušča napredek v znanosti in tehnologiji.

4. POSVETOVANJE IN OCENA UČINKA

4.1. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

4.1.1. Posvetovalna metoda, ciljni sektorji

Po predložitvi poročila Svetu konec leta 2005 so države članice izrazile svoje splošne soglasje z identifikacijo glavnih področij, za katera se zahteva ponoven pregled. Komisija je bila med razpravo opozorjena na nadaljnja tehnična vprašanja, ki so upoštevana v tem okviru.

Pri pripravi sedanjega predloga so bila opravljena posvetovanja s številnimi zainteresiranimi stranmi (zasebna podjetja in združenja, tehnični strokovnjaki in pristojni organi držav članic ter mednarodni trgovinski partnerji). Več kot 36 evropskih združenj, ki se ukvarjajo s prehransko verigo, zdravstvenim varstvom živali in javnim zdravjem (proizvajalci ŽSP, predelovalci, trgovci in uporabniki ter organizacije potrošnikov), je imelo večkrat možnost, da izrazijo svoje poglede na dvostranskih sestankih ali na širokem posvetovanju.

Zaradi medsebojnega vplivanja pravil o ŽSP in druge zakonodaje Skupnosti je Komisija ustanovila medresorsko usmerjevalno skupino (ISSG), ki se je sestala dvakrat med februarjem in septembrom 2006.

Med julijem in decembrom 2006 se je sestalo šest delovnih skupin s strokovnjaki iz držav članic, da so obravnavale glavna vprašanja v zvezi s ponovnim pregledom.

Posvetovanja so bila izvedena v dveh korakih:

- kot prvi korak je bilo izvedeno splošno posvetovanje o opredeljenih vprašanjih in možnih rešitvah;

- v drugem koraku pa, ko so bile opredeljene možne rešitve, se je od zainteresiranih strani zahtevalo, da predložijo informacije o verjetnem vplivu opredeljenih možnosti politike.

4.1.2. Odgovori in nadaljnje ukrepanje

V glavnem so se zainteresirane strani strinjale, da rešitve, ki so se pokazale na posvetovanjih, odražajo glavna področja, ki jih je treba ponovno obravnavati. Večina udeležencev odprtega posvetovanja zlasti podpira sklep, da je Uredbo treba spremeniti, da se izvedejo potrebne prilagoditve pravil.

4.2. Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

4.2.1. Znanstvena mnenja

Od začetka uporabe Uredbe je znanstveni svetovalni organ Skupnosti (Znanstveni pripravljalni odbor, ki ga je leta 2002 nadomestila Evropska agencija za varnost hrane) sprejel vrsto mnenj v zvezi z ŽSP. Ta znanstvena mnenja so se zavzemala za zmožnost obvladovanja tveganja s standardi obdelave. Splošen nasvet je, da se ohrani ključno načelo Uredbe, ki je izključitev iz krmne verige ŽSP iz živali, ki niso primerne za prehrano ljudi.

V skladu s sklepi se lahko nekateri nevarni stranski proizvodi predelajo in varno uporabijo za proizvodnjo na primer tehničnih ali industrijskih proizvodov pod določenimi strogimi zdravstvenimi pogoji.

4.2.2. Uporabljena metodologija

Uporabljeni sta bili dve glavni metodi:

(1) analiza podatkov iz poročila, ki so jih predložili pristojni organi 25 držav članic, in

(2) analiza podatkov, ki jih je zbral Urad Komisije za prehrano in veterinarstvo v letih 2004 do 2005.

Podatkov, ki so bili prejeti in upoštevani, tukaj ni mogoče povzemati zaradi njihove obširnosti in različnosti.

Izvod poročila Komisije je na voljo na:

http://ec.europa.eu/food/food/biosafety/animalbyproducts/index_en.htm in

http://ec.europa.eu/world/enp/index_en.htm.

4.3. Ocena učinka

Komisija je izvedla notranjo oceno učinka iz svojega delovnega programa 2006. Poročilo o oceni učinka je na voljo na:

http://ec.europa.eu/food/food/biosafety/animalbyproducts/index_en.htm.

V oceni učinka so bile upoštevane tri glavne možnosti:

(a) nobenega ukrepanja,

(b) samourejanje, usmerjanje ali sourejanje,

(c) ponovni pregled zakonodaje.

Ocena učinka ugotavlja, da „nobeno ukrepanje“ verjetno vodi v motnje v trgovini in resne negativne socialno-ekonomske stroške za upravljavce obratov. Samourejanje, usmerjanje ali sourejanje ne bodo olajšali bremena, ki izhaja iz nesorazmernih določb v pravno zavezujočem besedilu.

V skladu z ugotovitvami ocene učinka je možnost (c), ponovni pregled zakonodaje, najprimernejša rešitev za sedanje probleme.

5. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

5.1. Povzetek predlaganih ukrepov

Predlog upošteva rezultate ponovnega pregleda Uredbe in v enotnem besedilu ponovno uveljavlja pregledane določbe ter preostale izvedbene določbe. Določbe iz prilog k Uredbi in določbe iz posebnih aktov Skupnosti o izvajanju ali odstopanju od navedene uredbe, kot so uredbe (ES) št. 811/2003, 79/2005, 92/2005 ali 181/2006, bodo ponovno uveljavljene v izvedbeni uredbi po postopku komitologije. To bo pripravljeno sočasno, da bo začetek uporabe istočasen s sedanjim predlogom.

5.2. Pravna podlaga

Glavni cilj Uredbe je zaščita zdravstvenega varstva živali in javnega zdravja. Zato tako, kot sedanja uredba, predlog temelji na členu 152(4)(b) Pogodbe.

5.3. Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ni v izključni pristojnosti Skupnosti.

Ukrepi držav članic ne morejo zadovoljivo uresničiti ciljev predloga.

Tveganja zaradi živalskih stranskih proizvodov lahko resno ogrozijo varnost prehranske in krmne verige ter zdravstveno stanje živine po vsej Skupnosti. Izkušnje zadnjih let z govejo spongiformno encefalopatijo (BSE), slinavko in parkljevko (FMD), klasično prašičjo kugo (CSF) in dioksinom so pokazale, da odziv samo na ravni držav članic ne zadostuje za obvladovanje večjih ogrožanj zdravja, nenazadnje tudi zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarskih sektorjev po vsem enotnem trgu.

Poleg tega se ŽSP in proizvodi iz ŽSP v Skupnost uvažajo iz tretjih držav. Treba bi bilo zagotoviti, da uvožene pošiljke izpolnjujejo sanitarne standarde, ki so vsaj enakovredni tistim, ki veljajo v Skupnosti.

Cilje predloga lahko bolj zadovoljivo doseže Skupnost.

ŽSP so vključeni na seznam proizvodov v Prilogi I k Pogodbi. Dajanje na trg teh proizvodov pomeni pomemben vir dohodka za dele kmetijskega prebivalstva, kakor tudi za industrijske panoge, ki predelujejo nekatere ŽSP. Za zagotovitev racionalnega razvoja v tem sektorju, povečanje produktivnosti in spodbujanje konkurenčnosti so za navedene proizvode potrebna pravila glede zdravstvenega varstva živali in javnega zdravja na ravni Skupnosti.

5.4. Sorazmernost in poenostavitev

Predlog nadalje poenostavlja zakonodajo, zmanjšuje upravno breme za pristojne organe (EU, nacionalne in tretjih držav) ter za upravljavce obratov, ohranja pa visoko raven zaščite javnega zdravja in zdravstvenega varstva živali.

Namen predloga je v enotnem besedilu doseči konsolidacijo vseh izvedbenih ukrepov in odstopanj (do danes skupaj 14 aktov), sprejetih od začetka uporabe Uredbe.

Razjasnjeno bo medsebojno vplivanje pravil o živalskih stranskih proizvodih in druge sektorske zakonodaje Skupnosti (glede živil, krme, odpadkov, kozmetičnih izdelkov, zdravil in medicinskih pripomočkov). Treba se je izogibati podvajanju odobritev in zahtev usmerjanja, vedno kadar potrebna raven zaščite dovoljuje takšno rešitev.

Sprejetje predloga bo povzročilo razveljavitev sedanje uredbe.

6. PODROČJE UPORABE PREDLOGA

Glede na praktične in znanstvene izkušnje in rezultat posvetovanja so glavni elementi predloga ohranitev visoke ravni varnosti živil in krme ter varstva potrošnikov, hkrati pa namera, da se zagotovi:

i. Pojasnitev

Za pojasnitev, od katere točke v proizvodni verigi ŽSP ni več zajet v zahtevah Uredbe, se uvede končna točka v življenjskem ciklusu ŽSP. Ta točka se lahko določi v različnih fazah, odvisno od narave uporabljenega ŽSP, značilnosti postopka obdelave ali nameravane končne uporabe proizvoda, izdelanega iz ŽSP.

Ob upoštevanju pravne negotovosti glede področja uporabe pravil o ŽSP iz divjadi so morebitne vrzeli v sanitarnih pravilih odpravljene z uvedbo določb, vzporednih zakonodaji o higieni živil.

Glede medsebojnega vplivanja z drugo zakonodajo Skupnosti, se pri odobritvi obratov in izvajanju uradnega nadzora preprečuje podvajanje zahtev, dokler se lahko šteje, da so cilji, ki jih varuje en zakonodajni okvir, zadovoljivo zajeti v drugem zakonodajnem okviru.

ii. Pristop, ki bolj temelji na tveganju

Povečana je glavna odgovornost upravljavcev obratov , da zagotavljajo izpolnjevanje zahtev Uredbe v skladu s pristopom, sprejetim v zakonodaji Skupnosti o higieni živil in krme. To mora pristojnim organom omogočiti, da vire osredotočijo na preverjanje, ali upravljavci obratov upoštevajo to obveznost.

Zlasti glede izdelave proizvodov iz ŽSP, ki niso neposredno pomembni za varnost (prehranske) in krmne verige (razen proizvodov kot so krma za rejne živali ali organska gnojila), upravljavci obratov prevzamejo večjo odgovornost za dajanje varnih proizvodov na trg. Lahko se uporabljajo vse kategorije ŽSP, če se za proizvodnjo uporabljajo varne surovine, razvijajo varni proizvodni postopki ali uporabljajo ŽSP za končne namene, ki so na splošno varni. Nadaljnje podrobnosti v zvezi s to možnostjo se lahko določijo z izvedbenimi pravili.

V razvrstitev ŽSP je treba uvrstiti nove proizvode, za katere je bilo dokazano, da so tveganja le omejena. Hkrati je treba ohraniti previdnostno določbo, po kateri vsi ŽSP, ki niso izrecno razvrščeni, sodijo v kategorijo 2 in se ne smejo uporabiti za krmo rejnih živali.

Sedanja odstopanja v zvezi z izrednim zakopavanjem in sežiganjem na kraju samem , kadar gre za izbruh bolezni, je treba pojasniti in razširiti na razmere, v katerih operacije predelave v skladu s splošnimi pravili Uredbe postanejo praktično težko izvedljive, kot na primer ob naravnih nesrečah.

7. DRUGE INFORMACIJE

7.1. Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Predlog je skladen z drugimi politikami Skupnosti, zlasti s politiko o varstvu okolja in javnega zdravja v zvezi z uporabo živalskih stranskih proizvodov v krmi, kozmetičnih izdelkih, zdravilih in medicinskih pripomočkih.

7.2. Proračunske posledice

Predlog ne vpliva na proračun Evropske skupnosti.

7.3. Drugo

Predlog je v skladu z zavezami Lizbonske strategije Komisije, da se izboljša pravni red Skupnosti z obvladovanjem morebitnih zdravstvenih tveganj z uporabo ustreznih ukrepov, pri tem pa spodbuja konkurenčnost. Je tudi v skladu s programom Komisije „Boljša pravna ureditev“[3].

2008/0110 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (Uredba o živalskih stranskih proizvodih)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 152(4)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[4],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[5],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[6],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Živalski stranski proizvodi, ki niso namenjeni prehrani ljudi, so možen vir tveganj za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali. Pretekle krize v zvezi z izbruhi slinavke in parkljevke, širjenjem transmisivnih spongiformnih encefalopatij, kot je goveja spongiformna encefalopatija (BSE), in pojav dioksina v krmi, so pokazale, kakšne so posledice neustrezne uporabe nekaterih živalskih stranskih proizvodov za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali, varnost prehranske in krmne verige ter zaupanje potrošnikov. Poleg tega imajo takšne krize lahko širši škodljiv vpliv na celotno družbo s svojim vplivom na socialno-ekonomski položaj kmetov in zadevnih industrijskih sektorjev ter na zaupanje potrošnikov v varnost proizvodov živalskega izvora. Izbruhi bolezni imajo lahko tudi negativne posledice za okolje, ne samo zaradi problemov z odstranjevanjem, temveč tudi glede biotske raznovrstnosti.

(2) Živalski stranski proizvodi nastanejo v glavnem med klanjem živali za prehrano ljudi in med odstranjevanjem mrtvih živali ter izvajanjem ukrepov za nadzor bolezni. Ne glede na njihov izvor pomenijo možno tveganje za zdravstveno varstvo živali in javno zdravje ter okolje. To tveganje je treba ustrezno nadzirati z usmerjanjem takšnih proizvodov v varne sisteme odstranjevanja ali z uporabo za različne namene, če so izpolnjeni navedeni strogi pogoji, ki zmanjšajo zdravstveno tveganje.

(3) Odstranjevanje vseh živalskih stranskih proizvodov ni realistična možnost, ker bi privedlo do nevzdržnih stroškov in tveganj za okolje. Nasprotno, jasno je, da je v interesu vseh državljanov, da je vrsta živalskih stranskih proizvodov varno uporabljena za različne uporabe na trajnostni način, če so zdravstvena tveganja zmanjšana na minimum. Velik izbor živalskih stranskih proizvodov se običajno uporablja v pomembnih proizvodnih sektorjih, kot so farmacevtska industrija, industrija krmil in usnja.

(4) Nove tehnologije so povečale možnost uporabe živalskih stranskih proizvodov v številnih proizvodnih sektorjih. Vendar lahko uporaba navedenih novih tehnologij povzroči zdravstvena tveganja, ki jih je treba kar se da zmanjšati.

(5) Zdravstvena pravila Skupnosti o živalskih stranskih proizvodih je treba določiti v skladnem in celovitem okviru zbiranja, ravnanja z njimi, predelave, odstranjevanja ali uporabe.

(6) Navedena splošna pravila morajo biti sorazmerna s tveganjem za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali, ki ga živalski stranski proizvodi povzročajo v različnih fazah ravnanja z njimi v celotni verigi od zbiranja do njihove uporabe ali odstranjevanja. Pravila morajo tudi upoštevati tveganja za okolje med temi operacijami. Okvir Skupnosti mora vključiti zdravstvena pravila v zvezi z dajanjem na trg in, kadar je ustrezno, trgovanjem znotraj Skupnosti in uvozom živalskih stranskih proizvodov.

(7) Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi[7] določa pravila Skupnosti, ki se uporabljajo za živalske stranske proizvode. Na podlagi znanstvenih mnenj je Uredba uvedla sklop pravil, katerih cilj je varnost prehranske in krmne verige ter ki dopolnjujejo zakonodajo Skupnosti na področju živil in krme. Navedena pravila so v Skupnosti znatno povišala raven zaščite pred tveganji v zvezi z živalskimi stranskimi proizvodi.

(8) Uredba (ES) št. 1774/2002 je v skladu s stopnjo tveganja uvedla razvrstitev živalskih stranskih proizvodov v tri kategorije. Od upravljavcev obratov zahteva, da ločeno hranijo živalske stranske proizvode različnih kategorij, če želijo uporabiti živalske stranske proizvode, ki ne povzročajo velikega tveganja za javno zdravje ali zdravstveno varstvo živali, zlasti če so takšni proizvodi pridobljeni iz snovi, ki je primerna za prehrano ljudi. Navedena uredba je tudi uvedla načeli, da se s snovmi z visokim tveganjem ne sme krmiti rejnih živali in da se s snovmi, pridobljenimi iz živali, ne sme krmiti živali iste vrste, iz katere so pridobljene. V skladu z navedeno uredbo lahko v krmno verigo vstopijo samo snovi, pridobljene iz živali, ki jih je pregledala veterinarska inšpekcija. Poleg tega Uredba določa pravila za standarde predelave, ki zagotavljajo manjša tveganja.

(9) Po členu 35(2) Uredbe (ES) št. 1774/2002 mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o ukrepih, ki so jih sprejele države članice za zagotovitev skladnosti z navedeno uredbo. Poročilo po potrebi spremljajo zakonodajni predlogi. Poročilo, predloženo oktobra 2005[8], poudarja, da je treba načela Uredbe (ES) št. 1774/2002 ohraniti. Poleg tega je poudarilo področja, za katera so v navedeni uredbi potrebne spremembe, zlasti pojasnitve glede uporabnosti pravil za končne proizvode, povezave z drugo zakonodajo Skupnosti in razvrstitvijo nekaterih snovi. Ugotovitve vrste misij za ugotavljanje dejstev, ki jih je izvedel Urad Komisije za prehrano in veterinarstvo (FVO) v državah članicah v letih 2004 in 2005, podpirajo te sklepe. Po mnenju FVO so potrebna izboljšanja glede sledljivosti toka živalskih stranskih proizvodov ter učinkovitosti in usklajevanja uradnega nadzora.

(10) Znanstveni pripravljalni odbor, ki ga je leta 2002 nasledila Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), je sprejel vrsto mnenj glede živalskih stranskih proizvodov. Navedena mnenja kažejo potrebo po ohranitvi glavnih načel Uredbe (ES) št. 1774/2002, zlasti da v krmno verigo ne smejo vstopati živalski stranski proizvodi, pridobljeni iz živali, za katere je zdravstvena inšpekcija ugotovila, da niso primerne za prehrano ljudi. Vendar se navedeni živalski stranski proizvodi lahko predelajo in uporabijo za proizvodnjo tehničnih ali industrijskih proizvodov pod posebnimi zdravstvenimi pogoji.

(11) Sklepi predsedstva Sveta o poročilu Komisije, ki so bili sprejeti decembra 2005, in nadaljnja posvetovanja, ki jih je izvedla Komisija, so poudarili, da je treba pravila iz Uredbe št. 1774/2002 izboljšati. Jasno je treba določiti glavne cilje pravil o živalskih stranskih proizvodih, in sicer glede nadzora tveganja za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali ter zaščite varnosti prehranske in krmne verige. Določbe te uredbe morajo omogočiti dosego navedenih ciljev.

(12) Pravila o živalskih stranskih proizvodih iz te uredbe morajo veljati za proizvode, ki se po zakonodaji Skupnosti ne smejo uporabljati za prehrano ljudi, zlasti kadar niso v skladu z zakonodajo o higieni živil (živalski stranski proizvodi „po zakonu“). Navedena pravila pa morajo veljati tudi za proizvode, ki so v skladu z nekaterimi pravili glede njihove možne uporabe za prehrano ljudi, čeprav so navsezadnje namenjeni za druge uporabe (živalski stranski proizvodi „po izbiri“).

(13) Poleg tega morajo za preprečitev tveganj zaradi prosto živečih živali za trupe ali dele trupov živali, za katere se sumi, da so bile okužene s prenosljivimi boleznimi, veljati pravila iz te uredbe. Ta vključitev ne sme pomeniti obveznosti zbiranja in odstranjevanja trupel prosto živečih živali, ki so poginile ali bile ulovljene v svojem naravnem habitatu. Če se upošteva dobra lovska praksa, se lahko črevesje in drugi deli trupla divjadi varno odstranijo na kraju samem. Za živalske stranske proizvode ulovljene divjadi lahko določbe te uredbe veljajo le, če zakonodaja o higieni živil velja za dajanje na trg takšne divjadi in vključuje operacije, ki jih opravijo obrati za ravnanje z divjadjo.

(14) Pravila iz te uredbe morajo veljati za živalske stranske proizvode, pridobljene iz vodnih živali, ki razen snovi z ladij, ki delujejo v skladu zakonodajo Skupnosti o higieni živil, razen za snovi, za katere je jasno, da pomenijo tveganje, ki lahko povzroči bolezen.

(15) Primerno je v tej uredbi pojasniti, katere živali se razvrstijo kot hišne živali, tako da živalski stranski proizvodi iz takšnih živali ne smejo biti uporabljeni kot krma za rejne živali. Zlasti bi se morale šteti za hišne živali vrste, navedene v Prilogi I k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali[9].

(16) Zaradi usklajenosti zakonodaje Skupnosti, je treba v tej uredbi uporabiti opredelitve iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij[10]. Treba je pojasniti sklicevanje na Direktivo Sveta 86/609/EGS z dne 24. novembra 1986 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o varstvu živali, ki se uporabljajo za poskusne in druge znanstvene namene[11].

(17) Zaradi usklajenosti zakonodaje Skupnosti je treba v tej uredbi uporabiti opredelitev vodnih živali iz člena 3(1)(e) Direktive 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih[12].

(18) Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih[13] določa pogoje za izdajo dovoljenja za odlagališče. Ta uredba mora zagotoviti odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov na odlagališčih, za katere je bilo izdano takšno dovoljenje.

(19) Glavno odgovornost za izvajanje operacij v skladu s to uredbo imajo upravljavci obratov. Istočasno pa javni interes pri preprečevanju tveganj za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali zahteva vzpostavitev sistema za zbiranje in odstranjevanje za zagotovitev varnega odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov, ki se ne smejo uporabiti ali se ne uporabljajo iz ekonomskih razlogov. Države članice morajo dodeliti ustrezna sredstva za potrebno infrastrukturo za navedeni namen in zagotoviti nemoteno delovanje. Za obseg sistema zbiranja in odstranjevanja je treba upoštevati dejansko količino živalskih stranskih proizvodov, ki se v posameznih državah članicah povečuje. Previdnostno je treba upoštevati tudi potrebo po razširjenih odstranjevalnih zmogljivostih v primerih večjih izbruhov prenosljivih bolezni ali začasnih tehničnih okvar v obstoječih objektih za odstranjevanje. Državam članicam je treba dovoliti sodelovanje med seboj in tretjimi državami, pod pogojem da so cilji te uredbe doseženi.

(20) Za zagotovitev visoke ravni zaščite javnega zdravja in zdravstvenega varstva živali morajo države članice še naprej sprejemati ukrepe, potrebne za preprečevanje odpremljanja živalskih stranskih proizvodov iz omejenih območij ali obratov zlasti v primerih izbruha ene od bolezni, navedene na seznamu iz Direktive Sveta 92/119/EGS z dne17. decembra 1992 o splošnih ukrepih Skupnosti za nadzor nad določenimi živalskimi boleznimi in o posebnih ukrepih v primeru vezikularne bolezni prašičev[14].

(21) Operacije z živalskimi stranskimi proizvodi, ki lahko povzročijo visoko stopnjo tveganja za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali, je treba izvajati samo v obratih, ki so jih je pristojni organ že vnaprej odobrili za takšne operacije. Ta pogoj mora veljati zlasti za kafilerije in druge objekte, ki ravnajo z neobdelanimi živalskimi stranskimi proizvodi ali jih predelujejo predelavo. Treba je dovoliti, da se v istem obratu, če je preprečena navzkrižna kontaminacija, obdeluje več kot ena kategorija živalskih stranskih proizvodov. Treba je dovoliti, da se ti pogoji spremenijo, če je količina snovi za odstranjevanje in predelavo povečana zaradi večjega izbruha bolezni, pod pogojem, da začasna uporaba pod takšnimi spremenjenimi pogoji ne povzroči širjenje tveganja bolezni.

(22) Poleg tega takšne odobritve ne smejo biti nujne za objekte in obrate, ki predelujejo nekatere varne snovi ali ravnajo z njimi, kakor so snovi, ki so predelane do takšnega obsega, da ne povzročajo več tveganja za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali. Takšne objekte in obrate je treba registrirati, da se tako dovoli uraden nadzor toka snovi in zagotovi njihova sledljivost. Zlasti objekti, ki so bili odobreni ali registrirani v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme[15], morajo biti registrirani v skladu s to uredbo.

(23) Za objekte in obrate je treba pristojnim organom za odobritev predložiti informacije, ki kažejo, da bodo v skladu s to uredbo izpolnjene zahteve glede infrastrukture in delovanja objekta ali obrata, tako da bodo obvladana vsa tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali, ki izhajajo iz uporabljene predelave. Pristojni organ mora preveriti skladnost s temi zahtevami.

(24) Za objekte in obrate, katerih delovanje je že bilo odobreno v skladu z zakonodajo Skupnosti o higieni živil in krme, ni potrebna odobritev v skladu s to uredbo, ker so že v odobritvah po zakonodaji Skupnosti upoštevani cilji te uredbe.

(25) Živalski stranski proizvodi morajo biti razvrščeni v tri kategorije, ki na podlagi ocen tveganja odražajo stopnjo tveganja za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali. Medtem ko se snov, ki pomeni veliko tveganje, lahko uporabi samo za namene zunaj krmne verige, je treba za snov, ki pomeni manjše tveganje, dovoliti uporabo v skladu z varnimi pogoji.

(26) Napredek znanosti in tehnologije lahko privede do razvoja postopkov, ki izločijo ali čim bolj zmanjšajo tveganja za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali. Možne morajo biti spremembe seznamov snovi, določenih v tej uredbi, da se takšen napredek lahko upošteva. Pred vsakimi takšnimi spremembami in v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti, katere cilj je zagotoviti visoko raven zaščite javnega zdravja in zdravstvenega varstva živali, mora ustrezna znanstvena ustanova, kot so Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), Evropska agencija za zdravila ali Znanstveni odbor za potrošniške izdelke, izvesti oceno tveganja, odvisno od vrste snovi, za katero je treba tveganje oceniti. Vendar mora biti jasno, da je treba z mešanico snovi različnih kategorij ravnati v skladu s standardi, določenimi za delež v mešanici, ki sodi v kategorijo največjega tveganja.

(27) Zaradi velikega tveganja za javno zdravje se snovi, ki pomenijo tveganje transmisivne spongiformne enecefalopatije (TSE), zlasti ne smejo uporabiti za krmo. Ta omejitev mora veljati za prosto živeče živali, preko katerih se lahko nalezljiva bolezen prenaša. Omejitev glede uporabe snovi, ki pomeni tveganje TSE, v krmi ne sme vplivati na pravila za krmljenje iz Uredbe (ES) št. 999/2001.

(28) Uporaba nekaterih snovi in proizvodov je nezakonita v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2377/90 z dne 26. junija 1990 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora[16] in Direktivo Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov[17]. Poleg tega Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih[18] določa nadaljnja pravila o spremljanju nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih. Direktiva 96/23/ES tudi določa pravila, ki veljajo, kadar je ugotovljena prisotnost ostankov dovoljenih snovi in kontaminantov, ki presega nekatere dovoljene ravni. Za zagotovitev usklajenosti zakonodaje Skupnosti, morajo biti proizvodi živalskega izvora, v katerih so ugotovljene snovi, ki so v nasprotju z Uredbo (EGS) št. 2377/90 ter direktivama 96/22/ES in 96/23/ES, razvrščeni, kadar je to ustrezno, kot snovi kategorije 1 ali kategorije 2, glede na tveganje, ki ga povzročajo za prehransko in krmno verigo.

(29) Gnoj in vsebine prebavnega trakta ni treba odstranjevati, pod pogojem da se z ustrezno obdelavo zagotovi, da se med njihovo uporabo na zemljišču ne prenašajo bolezni. Stranski proizvodi iz živali, ki poginejo na kmetiji, in živali, ki so ubite zaradi izkoreninjenja bolezni, razen TSE, se ne smejo uporabljati v krmni verigi. Ta omejitev mora veljati tudi za uvožene živalske stranske proizvode, ki so dovoljeni v Skupnosti, čeprav na podlagi inšpekcijskega pregleda na mejnem prehodu Skupnosti niso v skladu z zakonodajo Skupnosti, ter za proizvode, ki med pregledi, izvedenimi znotraj Skupnosti, niso v skladu z veljavnimi zahtevami.

(30) Od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1774/2002 avtomatična razvrstitev nekaterih živalskih stranskih proizvodov v kategorijo 2 resno omejuje njihove možne uporabe, čeprav niso nujno sorazmerne s tveganjem. Navedene živalske stranske proizvode je treba ustrezno prerazvrstiti v snovi kategorije 3, tako da se omogoči njihova uporaba za nekatere namene krmljenja. Za vse druge živalske stranske proizvode, ki niso na seznamu v eni od treh kategorij, je treba avtomatično razvrstitev med snovi kategorije 2 ohraniti iz previdnostnih razlogov, predvsem zato, da se poveča splošna izključitev takšnih snovi iz krmne verige rejnih živali.

(31) Druga zakonodaja, ki je začela veljati po sprejetju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane[19], in sicer Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil[20] in Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora[21], ki jih dopolnjuje Uredba (ES) št. 1774/2002, določa, da imajo nosilci živilske dejavnosti glavno odgovornost za usklajevanje z zakonodajo Skupnosti, katere cilj je zaščita javnega zdravja in zdravstvenega varstva živali. V skladu z navedeno zakonodajo morajo tudi nosilci živilske dejavnosti, ki opravljajo dejavnosti v skladu s to uredbo, imeti glavno odgovornost za zagotavljanje usklajenosti s to uredbo. Ustrezno temeljno obveznost takšnih nosilcev dejavnosti, da zagotovijo usklajenost s to uredbo, je treba še nadalje pojasniti in podrobno določiti glede sredstev, s katerimi se zagotavlja sledljivost, kot je ločeno zbiranje in usmerjanje živalskih stranskih proizvodov.

(32) Potreben je sistem lastnih pregledov za zagotovitev, da so zahteve te uredbe izpolnjene znotraj objekta ali obrata. Pravilno izvajanje lastnih pregledov je tudi indikativno pomembno za preglede, ki jih izvaja pristojni organ. Lastne preglede je treba izvajati prek sistema, ki temelji na načelih analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP) v objektih, ki predelujejo živalske stranske proizvode, kot so kafilerije, v objektih za pretvorbo živalskih stranskih proizvodov v bioplin ali kompost in v objektih, ki ravnajo z več kot eno kategorijo živalskih stranskih proizvodov, kot so objekti za skladiščenje surovin dveh kategorij. Vzorčenje proizvodov za preverjanje skladnosti s standardi Skupnosti, kot so mikrobiološka merila, ne sme biti obvezno za proizvode, ki jih je treba sežgati, sosežgati ali odstraniti na kraju samem, ker so možna tveganja izločena, ne da bi bil proizvod dan na trg.

(33) Živalski stranski proizvodi se smejo uporabljati samo, če so tveganja za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali zmanjšana na minimum med njihovo predelavo in dajanjem na trg proizvodov, izdelanih iz živalskih stranskih proizvodov. Če ta možnost ni izvedljiva, je treba živalske stranske proizvode odstraniti pod varnimi pogoji. Izvedljive možnosti za uporabo živalskih stranskih proizvodov različnih kategorij je treba pojasniti v skladu z drugo zakonodajo Skupnosti.

(34) Odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov je treba izvajati v skladu z okoljsko zakonodajo v zvezi z odlagališči in sežiganjem odpadkov. Za zagotovitev doslednosti je treba sežiganje izvajati v skladu z Direktivo 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov[22]. Pri sosežiganju odpadkov – kot predelavi ali kot odstranjevanju – je treba upoštevati podobne pogoje glede odobritve in delovanja kot za sežiganje odpadkov, zlasti mejne vrednosti emisij v zrak, izpust odpadnih voda in ostankov, zahteve v zvezi z nadzorom, spremljanjem ter merjenjem. Zato je treba neposredno sosežiganje brez prehodne predelave dovoliti za snovi vseh treh kategorij.

(35) Uporabo živalskih stranskih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov, kot so goriva v postopku zgorevanja, je treba dovoliti in to ni odstranjevanje odpadkov. Vendar je takšno uporabo treba izvajati pod pogoji, ki zagotavljajo zaščito javnega zdravja in zdravstvenega varstva živali, kakor tudi ustrezne okoljske standarde.

(36) Usklajenost zakonodaje Skupnosti zahteva, da se snovi, ki so namenjene za postopek detoksifikacije, opredeljene v skladu z Direktivo 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi[23], lahko uporabljajo tudi za krmo.

(37) Ta uredba mora zagotoviti možnost določitve parametrov za metode predelave živalskih stranskih proizvodov glede časa, temperature in pritiska, zlasti za metode, znane kot metode od 2 do 7 iz Uredbe (ES) št. 1774/2002.

(38) Lupine lupinarjev, iz katerih je bilo odstranjeno mehko tkivo ali meso, je treba izključiti iz področja uporabe Uredbe. Zaradi različnih praks v Skupnosti glede odstranitve takšnega mehkega tkiva ali mesa iz lupin, je treba dovoliti uporabo lupin, iz katerih ni bilo v celoti odstranjeno mehko tkivo ali meso, če takšna uporaba ne povzroča tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali. Navodila za dobro prakso v Skupnosti ali na nacionalni ravni lahko prispevajo k razširjanju znanja glede ustreznih pogojev, pod katerimi bi bila takšna uporaba možna.

(39) Glede na omejeno tveganje za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali zaradi takšnih proizvodov mora pristojni organ imeti možnost, da dovoli pripravo biodinamičnih pripravkov iz snovi kategorije 2 in kategorije 3 iz Uredbe Sveta (ES) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil[24] ter njihovo uporabo na zemljišču.

(40) Nove tehnologije, ki se razvijajo, omogočajo ugodne načine za proizvajanje energije na podlagi živalskih stranskih proizvodov ali za zagotavljanje varnega odstranjevanja takšnih proizvodov. Da bi se upošteval znanstveni in tehnološki napredek na tem področju, je takšne tehnologije treba dovoliti kot alternativne metode za odstranjevanje ali uporabo živalskih stranskih proizvodov po vsej Skupnosti. Če je tehnološki postopek oblikoval posameznik, mora vlogo, ki jo je preveril pristojni organ, pred izdajo takšnega dovoljenja pregledati EFSA za zagotovitev, da je ocena možnega zmanjšanja tveganja postopka izvedena.

(41) Treba je pojasniti zahteve, ki veljajo za dajanje na trg živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov, namenjenih za krmo ali organska gnojila ter sredstva za izboljšanje rodovitnosti tal, da se zagotovi varstvo prehranske in krmne verige. Samo snovi kategorije 3 se smejo uporabljati za krmo. Gnojila, proizvedena iz živalskih stranskih proizvodov lahko vplivajo na varnost krmne in prehranske verige. Kadar so proizvedeni iz beljakovinske snovi, je treba dodati komponento, ki ni prebavljiva, kot je anorganska snov, da se prepreči njihova neposredna uporaba za namene krmljenja.

(42) Uredba (ES) št. 1523/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o prepovedi dajanja v promet ter uvoza v Skupnost ali izvoza iz Skupnosti krzna mačk in psov ter izdelkov, ki vsebujejo tako krzno[25], določa splošno prepoved dajanja v promet ter uvoza in izvoza krzna mačk in psov ter izdelkov, ki vsebujejo takšno krzno. Vendar ta prepoved ne sme vplivati na obveznost iz te uredbe, da je treba odstranjevati živalske stranske proizvode mačk in psov, vključno s krznom.

(43) Spodbujanje znanosti in raziskav zahteva uporabo živalskih stranskih proizvodov vseh kategorij, včasih v količinah, ki so manjše od tistih v trgovinskih izmenjavah. Za olajšanje uvoza in uporabe takšnih snovi mora pristojni organ imeti možnost, da določi pogoje za takšne operacije na podlagi posameznega primera. Kadar je potrebno ukrepanje na ravni Skupnosti, je treba določiti usklajene pogoje.

(44) Uredba (ES) št. 1774/2002 vsebuje podrobne določbe, ki z odstopanjem dovoljujejo, da se s snovmi kategorije 2 in kategorije 3 krmi nekatere živali, kot so živali v živalskih vrtovih. Enake določbe je treba določiti v tej uredbi in jih dopolniti z možnostjo določitve podrobnih pravil za nadzor vseh možnih tveganj za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali.

(45) Uredba (ES) št. 1774/2002 dovoljuje snovi kategorije 1 za hranjenje ogroženih ptic iz vrst mrhovinarjev v njihovem naravnem habitatu. Da bi zagotovili ustrezen način za ohranitev teh vrst, je treba to prakso hranjenja dovoliti še naprej v okviru te uredbe v skladu s pogoji, določenimi za preprečevanje širjenja bolezni.

(46) Zakopavanje in sežiganje nepredelanih živalskih stranskih proizvodov, zlasti mrtvih živali, se lahko upraviči v posebnih okoliščinah, zlasti v oddaljenih območjih ali v razmerah obvladovanja bolezni, ki zahtevajo nujno odstranitev živali, ubitih v okviru ukrepa za obvladovanje izbruha nevarne prenosljive bolezni. Če v posamezni regiji ali državi članici ni kafilerije ali sežigalnice, lahko to pomeni omejitev možnosti obvladovanja bolezni.

(47) Sedanje odstopanje v zvezi z zakopavanjem in sežiganjem nepredelanih živalskih stranskih proizvodov je treba razširiti na območja, do katerih je dostop skoraj nemogoč ali pomeni tveganje za zdravje in varnost osebja, ki bi takšne proizvode zbiralo. Izkušnje, pridobljene pri uporabi Uredbe (ES) št. 1774/2002, so pokazale, da je odstranitev z zakopavanjem ali sežiganjem na kraju samem v takšnih izrednih razmerah lahko upravičeno, da se zagotovi hitra odstranitev živali in preprečitev širjenja nevarnosti bolezni. Celoten obseg oddaljenih območij v posamezni državi članici je treba omejiti tako, da se zagotovi upoštevanje splošne obveznosti razpolaganja na kraju samem z ustreznim sistemom za odstranjevanje, ki je v skladu s pravili iz te uredbe.

(48) Obratom, ki ravnajo samo z majhnimi količinami živalskih stranskih proizvodov, ki ne pomenijo tveganja za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali, je treba dovoliti, da takšne živalske stranske proizvode pod uradnim nadzorom odstranjujejo na druge načine, ki niso odstranjevanje v skladu s to uredbo.

(49) Za zagotovitev pravne varnosti je treba natančno določiti možne ukrepe, ki jih pristojni organ lahko sprejme pri izvajanju uradnega nadzora zlasti glede začasne opustitve ali dokončne prekinitve operacij.

(50) Obveznost držav članic, da vzpostavijo zadostno infrastrukturo za odstranjevanje, vključuje finančne in druge obveznosti. Za zagotovitev, da lahko država članica nadzoruje količino snovi, ki se sme za odstranjevanje vnesti na njeno ozemlje, mora pristojni organ dovoliti odpremo takšnih snovi na njeno ozemlje.

(51) Za zagotovitev obvladovanja možnih tveganj se lahko določita sterilizacija pod pritiskom ali dodatni prevozni pogoji. Za zagotovitev sledljivosti in sodelovanja med pristojnimi organi držav članic, ki nadzirajo tok snovi, je treba uporabljati sistem TRACES, uveden z Odločbo Komisije 2004/292/ES z dne 30. marca 2004 o uvedbi sistema Traces[26], za zagotovitev informacij o odpremah vseh snovi kategorije 1 in kategorije 2 ter proizvodov, pridobljenih pri predelavi klavnih trupov, in predelanih živalskih beljakovin kategorije 3.

(52) Za olajšanje prevoza pošiljk prek tretjih držav, ki mejijo na več kot eno državo članico, je treba uvesti posebno ureditev odpremljanja pošiljk z ozemlja ene države članice v drugo prek ozemlja tretje države, zlasti za zagotovitev, da so pošiljke ob ponovnem vstopu na ozemlje Skupnosti veterinarsko pregledane v skladu z Direktivo Sveta 89/662/ES z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga[27].

(53) Zaradi usklajenosti zakonodaje Skupnosti je nujno pojasniti odnos med pravili iz te uredbe in zakonodajo Skupnosti glede odpadkov. Zlasti je treba zagotoviti usklajenost s prepovedmi izvoza odpadkov iz Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov[28]. Za preprečitev možnih škodljivih posledic za okolje je treba prepovedati izvoz živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov, namenjenih za odstranitev s sežiganjem in odlaganjem na odlagališču. Treba je tudi preprečiti izvoz živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov za uporabo v objektih za bioplin ali kompostiranje v tretjih državah, ki niso članice OECD, da se preprečijo možni škodljivi vplivi na okolje in tveganja za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali. Pri uporabi določb za odstopanje od prepovedi izvoza iz člena 37 mora Komisija v svojih sklepih v celoti upoštevati Baselsko konvencijo o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja ter spremembo te konvencije v Odločbi III/1 konference pogodbenic, kakor ju je v istem zaporedju ratificirala Evropska skupnost s sklepoma Sveta 93/98/EGS[29] in 97/640/ES[30] ter izvedla z Uredbo (ES) št. 1013/2006.

(54) Poleg tega je treba zagotoviti, da so živalski stranski proizvodi, mešani ali kontaminirani z nevarnimi odpadki, kakor so navedeni v Odločbi Komisije 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih[31], uvoženi, izvoženi ali odpremljeni samo med državami članicami v skladu z Uredbo (ES) št. 1013/2006. Poleg tega je treba tudi določiti pravila o odpremah takšnih snovi znotraj posamezne države članice.

(55) Komisiji mora biti omogočeno izvajanje nadzora v državah članicah. Uradni nadzor Skupnosti v tretjih državah je treba izvajati v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali[32].

(56) Uvoz živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov v Skupnost ter tranzit takšnih snovi je treba izvajati v skladu s pravili, ki so vsaj tako stroga kot tista, ki veljajo znotraj Skupnosti. Druga možnost je, da se pravila, ki veljajo za živalske stranske proizvode in iz njih pridobljene proizvode v tretjih državah, lahko priznajo kot enakovredna pravilom iz zakonodaje Skupnosti. Za proizvode, ki so namenjeni za uporabo zunaj krmne verige, mora veljati poenostavljen sklop pravil za uvoz zaradi možnega tveganja, ki ga povzročajo.

(57) Zakonodaja Skupnosti o izdelavi proizvodov, pridobljenih iz živalskih stranskih proizvodov, namenjenih za uporabo kot kozmetični izdelki, zdravila ali medicinski pripomočki, vsebuje celovit okvir za dajanje takšnih proizvodov na trg: Direktiva Sveta 76/768/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kozmetičnimi izdelki[33], Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini[34], Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini[35], Direktiva Sveta 90/385/EGS z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev[36], Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih[37] in Direktiva 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih[38](„posebne direktive“). Vendar posebne direktive o kozmetičnih izdelkih in medicinskih pripomočkih ne zagotavljajo varstva pred tveganji za zdravstveno varstvo živali. V takšnih primerih mora za ta tveganja veljati ta uredba in treba je omogočiti sprejetje zaščitnih ukrepov v skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002.

(58) Za živalske stranske proizvode ali iz njih pridobljene proizvode, ki so dobavljeni kot sestavine za izdelavo takšnih pridobljenih proizvodov, morajo veljati tudi zahteve posebnih direktiv, če določajo pravila za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali. Navedene posebne direktive že urejajo vhodne snovi živalskega izvora, ki se lahko uporabijo za proizvodnjo zadevnih proizvodov, pridobljenih iz živalskih stranskih proizvodov, in določajo nekatere pogoje za zagotovitev zaščite javnega zdravja ali zdravstvenega varstva živali. Zlasti Direktiva Sveta 76/768/EGS izključuje snovi kategorije 1 in kategorije 2 kot sestavine kozmetičnih izdelkov ter obvezuje proizvajalce, da uporabijo dobre proizvodne prakse. Direktiva Komisije 2003/32/ES z dne 23. aprila 2003[39] uvaja podrobne tehnične zahteve za medicinske pripomočke, izdelane z uporabo tkiv živalskega izvora.

(59) Vendar, kadar navedeni pogoji v posebnih direktivah še niso bili določeni ali kadar ne zajemajo nekaterih tveganj v zvezi z javnim zdravjem ali zdravstvenim varstvom živali, mora veljati ta uredba.

(60) Za zagotovitev sledljivosti morajo upravljavci obratov pristojnemu organu navesti operacije, pri katerih se uporabljajo takšne surovine, pridobljene iz živali, da je možno posredovanje organov, pristojnih za zaščito javnega zdravja in zdravstvenega varstva živali, kadar pravila iz te uredbe niso upoštevana.

(61) Nekateri proizvodi, pridobljeni iz živalskih stranskih proizvodov, ne vstopijo v krmno verigo ali se ne uporabljajo za zemljišča, na katerih se pasejo rejne živali ali se kosijo krmne rastline. Takšni pridobljeni proizvodi vključujejo proizvode za tehnično uporabo, kot so strojene živalske kože za proizvodnjo usnja, predelana volna za tekstilno industrijo, kostni proizvodi za lepilo in predelane snovi, namenjene za hrano za hišne živali. Upravljavcem obratov je treba dovoliti dajanje takšnih proizvodov na trg, če so pridobljeni iz surovin, ki ne zahtevajo nobene obdelave, ali če obdelava ali končna uporaba obdelane snovi zagotavljata ustrezno obvladovanje tveganja.

(62) Pravila Skupnosti lahko tudi zagotovijo, da za dajanje takšnih proizvodov na trg ni nobenih zahtev, kadar je to upravičeno, ker tveganja ni, zlasti kadar je mogoče določiti končno točko v proizvodni verigi, po kateri snov, ki nastane, ne povzroča več nobenega znatnega tveganja.

(63) Po Uredbi (ES) št. 1774/2002 so bili nekateri proizvodi, predvsem gvano, nekatere živalske kože, za katere so bile uporabljene različne oblike obdelave, kot so strojenje, in nekatere lovske trofeje, oproščeni zahtev navedene uredbe. Podobne oprostitve je, kot v primeru oleokemičnih proizvodov, treba zagotoviti z izvedbenimi ukrepi. Vendar mora zaradi zagotovitve ustrezne ravni varstva krmne verige za upravljavce obratov, ki ravnajo s snovmi kategorije 1 in kategorije 2 za proizvodnjo hrane za hišne živali, še naprej veljati zahteva, da si pridobijo odobritev.

(64) Razširjanje in uporaba navodil za dobro prakso v gospodarskih sektorjih v Skupnosti in na nacionalni ravni, ki jih Uredba obravnava, je lahko koristno sredstvo za povečanje znanja in oblikovanje ustreznih praktičnih instrumentov za uporabo te uredbe.

(65) V številnih državah so bila ugotovljena nekatera neskladja s pravili iz Uredbe (ES) št. 1774/2002. Zato so poleg strogega izvajanja navedenih pravil potrebne še kazenske in druge sankcije za upravljavce obratov, ki ne upoštevajo navedenih pravil. Zato morajo države članice določiti pravila o kaznih za kršitve te uredbe.

(66) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predvidenih ukrepov, ki so zato laže dosegljivi na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor določa člen 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tega, kar je nujno za dosego teh ciljev.

(67) Za povečanje pravne varnosti in glede na splošni cilj Komisije, da poenostavi zakonodajo Skupnosti, je treba v tej uredbi določiti skladen okvir pravil ob upoštevanju pravil iz Uredbe (ES) št. 1774/2002 kakor tudi izkušenj in napredka od začetka veljavnosti navedene uredbe. Uredbo (ES) št. 1774/2002 je treba zato razveljaviti in nadomestiti s to uredbo.

(68) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[40]. Za izboljšanje skladnosti in jasnosti zakonodaje Skupnosti je treba v ločenih izvedbenih aktih določiti tehnična pravila o posebnih operacijah, ki vključujejo živalske stranske proizvode, in so sedaj določeni v Uredbi (ES) št. 1774/2002 in v izvedbenih ukrepih, sprejetih na podlagi navedene uredbe[41]. Posvetovanje s potrošniki in zadevnimi socialno-strokovnimi krogi ter informiranje potrošnikov in navedenih krogov v zvezi z vprašanji te uredbe je treba izvesti v skladu s Sklepom Komisije 2004/613/ES z dne 6. avgusta 2004 o ustanovitvi svetovalne skupine za prehranjevalno verigo ter zdravje živali in rastlin[42].

(69) Zlasti je treba Komisijo pooblastiti za sprejetje pravil o mestu in opremi objektov in obratov, ki ravnajo z živalskimi stranskimi proizvodi, o ravnanju in obdelavi živalskih stranskih proizvodov, kategorizaciji snovi v skladu s tveganjem, ki ga povzročajo za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali, ukrepih, namenjenih za zagotovitev sledljivosti živalskih stranskih proizvodov, odstopanjih glede uporabe in odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov, pogojih za dajanje živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov na trg, pogojih za nadzor odpremljanja nekaterih živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov med državami članicami ter pogojih za uvoz in tranzit živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov. Ker imajo navedeni ukrepi splošno področje uporabe in so oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe, med drugim z dodajanjem novih nebistvenih določb, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(70) Zaradi učinkovitosti je treba normalne časovne omejitve za regulativni postopek s pregledom skrajšati za sprejetje ukrepov, ki določajo pogoje za odpremljanje živalskih stranskih proizvodov iz omejenih kmetij, objektov ali območij –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I SKUPNE DOLOČBE

oddelek 1: VSEBINA, PODROčJE UPORABE, OPREDELITVE, INFRASTRUKTURA

ČLEN 1 Vsebina

Ta uredba določa pravila v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali za živalske stranske proizvode in iz njih pridobljene proizvode, da:

(a) prepreči in zmanjša na minimum tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali, ki jih povzročajo ti proizvodi, ter

(b) zaščiti varnost prehranske in krmne verige.

Člen 2 Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za živalske stranske proizvode in iz njih pridobljene proizvode,

(a) ki so po zakonodaji Skupnosti izključeni iz prehrane ljudi ali

(b) so po zakonodaji Skupnosti lahko namenjeni za prehrano ljudi, vendar so na podlagi odločitve upravljavca obratovnamenjeni uporabam, ki niso prehrana ljudi.

2. Ta uredba se ne uporablja za naslednje živalske stranske proizvode in iz njih pridobljene proizvode:

(a) za cela trupla ali dele prosto živečih živali:

(i) za katere ne obstaja sum, da so okužene z nalezljivo boleznijo, ki se prenaša na ljudi ali živali, razen vodnih živali, ulovljenih v tržne namene;

(ii) kadar gre za kopenske prostoživeče živali, ki v skladu z dobro lovsko prakso potem, ko so bile ubite, niso bile vključene v zbiranje;

(b) za živalske stranske proizvode, pridobljene iz divjadi in divjačinskega mesa iz člena 1(3)(e) Uredbe (ES) št. 853/2004;

(c) jajčne celice, zarodke in živalsko seme za vzrejne namene;

(d) tekoče mleko in kolostrum ter iz mleka pridobljene proizvode, ki so pridobljeni, se hranijo, so odstranjeni ali uporabljeni na kmetiji izvora;

(e) lupine lupinarjev, iz katerih je bilo odstranjeno mehko tkivo ali meso;

(f) odpadke iz gostinskih dejavnosti, razen če

(i) so iz prevoznih sredstev v mednarodnem prometu;

(ii) so namenjeni za krmljenje;

(iii) so namenjeni za uporabo v objektu za proizvodnjo bioplina, kompostiranje ali proizvodnjo iz njih pridobljenih proizvodov, ki so namenjeni za uporabo po alternativnih metodah iz člena 22(a), ter

(g) brez poseganja v okoljsko zakonodajo Skupnosti, snovi, odstranjene na morju, ki so nastale med ribolovnimi operacijami plovil, ki so v skladu z uredbama (ES) št. 852/2004 in št. 853/2004, razen snovi, pridobljenih na krovu pri odstranitvi notranjih organov rib, ki kažejo znake bolezni vključno s paraziti.

3. Ta uredba se ne uporablja za naslednje proizvode, ki jih ureja posebna ureditev iz Poglavja VI:

(a) kozmetične izdelke, kakor so opredeljeni v členu 1(1) Direktive 76/768/EGS;

(b) aktivne medicinske pripomočke za vsaditev, kakor so opredeljeni v členu 1(2)(c) Direktive 90/385/EGS;

(c) medicinske pripomočke, kakor so opredeljeni v členu 1(2)(a) Direktive 93/42/EGS;

(d) in vitro diagnostične medicinske pripomočke, kakor so opredeljeni v členu 1(2)(b) Direktive 98/79/ES;

(e) zdravila za uporabo v veterinarski medicini, kakor je opredeljeno v členu 1(2) Direktive 2001/82/ES;

(f) zdravila, kakor so opredeljena v členu 1(2) Direktive 2001/83/ES.

4. Ta uredba ne vpliva na veterinarsko zakonodajo Skupnosti, katere cilj je obvladovanje in izkoreninjenje bolezni živali.

Člen 3 Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov:

(1) „živalski stranski proizvodi“ so cela živalska trupla ali deli mrtvih živali ali proizvodi živalskega izvora iz členov 11, 12 in 13, vključno z jajčnimi celicami, zarodki in živalskim semenom;

(2) „žival“ je vsak vretenčar ali nevretenčar (vključno z ribami, plazilci in dvoživkami);

(3) „rejna žival“ je:

(a) vsaka žival, ki jo človek goji za rejo, pitanje ali vzrejo in uporablja za proizvodnjo hrane, volne, krzna, perja, kože ali katerih koli drugih proizvodov živalskega izvora ali za druge rejne namene;

(b) kopitarji;

(4) „prostoživeča žival“ je vsaka žival, ki je ne goji človek;

(5) „hišna žival“ je vsaka žival, ki spada v vrste, ki jih običajno hranijo in gojijo ljudje za namene, ki niso rejni in so navedeni v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 998/2003;

(6) „vodne živali“ so vodne živali, kakor so opredeljene v členu 1(3)(e) Direktive 2006/88/ES;

(7) „pristojni organ“ pomeni osrednji organ države članice, ki je pristojen za zagotovitev skladnosti z zahtevami te uredbe, ali katerikoli drug organ, na katerega je ta pristojnost prenesena; če je primerno, vključuje tudi ustrezni organ tretje države;

(8) „dajanje na trg“ pomeni vsako delovanje z namenom prodaje živalskih stranskih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov tretji osebi v Skupnosti ali vsako drugo plačano ali brezplačno obliko dobave takšni tretji osebi ali skladiščenje zaradi dobave takšni tretji osebi;

(9) „tranzit“ pomeni premik prek Skupnosti z ozemlja tretje države do ozemlja tretje države, ki ni premik po morju ali zraku;

(10) „izvoz“ pomeni premik z ozemlja Skupnosti v tretjo državo;

(11) „proizvajalec“ pomeni vsako osebo, ki proizvaja živalske stranske proizvode ali iz njih pridobljene proizvode;

(12) „upravljavec obrata“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki dejansko ravna z živalskimi stranskimi proizvodi ali iz njih pridobljenimi proizvodi, vključno s proizvajalcem;

(13) „transmisivne spongiformne encefalopatije (TSE)“ pomeni vse transmisivne spongiformne encefalopatije, kakor so opredeljene v členu 3(1)(a) Uredbe (ES) št. 999/2001;

(14) „snovi s specifičnim tveganjem“ pomenijo vse snovi s specifičnim tveganjem, kakor so opredeljene v členu 3(1)(g) Uredbe (ES) št. 999/2001;

(15) „pridobljeni proizvodi“ pomenijo vse proizvode, pridobljene pri eni ali več obdelav, pretvorbah ali fazah predelave živalskih stranskih proizvodov;

(16) „sterilizacija pod pritiskom“ pomeni predelavo živalskih stranskih proizvodov po zmanjšanju na delce, katerih velikost ni večja od 50 mm, na temperaturi v središču več kot 133 °C za vsaj 20 minut brez prekinitve pri absolutnem pritisku vsaj 3 bare;

(17) „proizvodi živalskega izvora“ pomenijo proizvode, pridobljene iz živali, in proizvode, pridobljene iz teh proizvodov, vključno z živimi živalmi, če so pripravljene za takšno uporabo;

(18) „gnoj“ pomeni vsakršne izločke in/ali urin rejnih živali, s steljo ali brez nje, ali z mineraliziranim gvanom ali brez njega;

(19) „pooblaščeno odlagališče“ pomeni odlagališče, za katerega je bilo izdano dovoljenje v skladu z Direktivo 1999/31/ES;

(20) „odobreni objekt“ pomeni objekt, ki ni ribiško plovilo, odobren v skladu s to uredbo za posebno operacijo, ki vključuje ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi;

(21) „obrat“ pomeni mesto proizvodnje pridobljenih proizvodov, ki jih ureja druga zakonodaja Skupnosti;

(22) „organska gnojila“ in „sredstva za izboljšanje tal“ pomenita snovi živalskega izvora, ki se uporabljajo za ohranjanje ali izboljševanje hranilnosti tal za rastline ter fizikalnih in kemijskih lastnosti in biološke aktivnosti tal, bodisi samostojno ali skupaj; vključujejo lahko gnoj, vsebino prebavnega trakta, kompost in presnovne ostanke;

(23) „oddaljena območja“ pomenijo območja, na katerih je populacija živali tako majhna in so obrati za odstranjevanje živalskih odpadkov tako oddaljeni, da bi ureditve, potrebne za zbiranje in prevoz, povzročile nesprejemljive težave v primerjavi z odstranitvijo odpadkov na kraju samem;

(24) „živila“ pomeni živila, opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002;

(25) „krma“ pomeni krmo, opredeljeno v členu 3(4) Uredbe (ES) št. 178/2002.

Člen 4 Nacionalne infrastrukture in sistemi za zbiranje in odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov

1. Države članice morajo na svojem ozemlju vzpostaviti ustrezno infrastrukturo, ki zagotavlja, da se živalski stranski proizvodi

(a) zbirajo, identificirajo in prevažajo brez nepotrebnega odlašanja;

(b) odstranjujejo v skladu s to uredbo.

2. Države članice:

(a) zagotovijo sistem za zbiranje in odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov, ki deluje učinkovito in ga stalno spremlja pristojni organ;

(b) dodelijo ustrezna sredstva za delovanje takšnega sistema.

3. Države članice lahko izpolnijo svoje obveznosti iz tega člena v sodelovanju z drugimi državami članicami in tretjimi državami.

oddelek 2: OMEJITVE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA žIVALI

ČLEN 5 Splošne omejitve zdravstvenega varstva živali

1. Brez poseganja v člen 2(4) se živalski stranski proizvodi in iz njih pridobljeni proizvodi ne odpremljajo s kmetij, objektov ali območij, za katere veljajo omejitve:

(a) skladno z zakonodajo Skupnosti na področju veterine ali

(b) zaradi nevarne prenosljive bolezni,

(i) navedene v Prilogi I k Direktivi 92/119/EGS, ali

(ii) navedene v seznamu, ki ga določi Komisija.

Ukrepi, navedeni v točki (b)(ii), za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(4).

2. Odstavek 1 ne velja, kadar se živalski stranski proizvodi in iz njih pridobljeni proizvodi odpremljajo pod pogoji, ki jih mora sprejeti Komisija, da se prepreči širjenje prenosljivih bolezni, za katere so dovzetni ljudje in živali.

Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(5).

oddelek 3: ODOBRITEV OBJEKTOV IN OBRATOV

ČLEN 6 Objekti in obrati, za katere se zahteva odobritev

1. Objekte in obrate, ki ravnajo z živalskimi stranskimi proizvodi in iz njih pridobljenimi proizvodi, odobri pristojni organ.

V takšni odobritvi je navedeno, za katere operacije je dodeljena:

(a) za ravnanje, skladiščenje ali predelovanje živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov;

(b) za pretvorbo živalskih stranskih proizvodov v bioplin ali kompost;

(c) za sežiganje živalskih stranskih proizvodov;

(d) za odstranjevanje ali predelavo živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov, ki so odpadki, v sosežigalnicah;

(e) za zgorevanje živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov;

(f) za ravnanje s hrano za hišne živali ali njeno proizvodnjo, kakor je navedeno v tretjem odstavku člena 45.

2. V odobritvi iz odstavka 1 je določeno, ali so objekti in obrati odobreni za operacije z živalskimi stranskimi proizvodi in iz njih pridobljenimi proizvodi:

(a) posebne kategorije, navedene v členih 11, 12 ali 13, ali

(b) več kot ene kategorije iz členov 11, 12 ali 13, z navedbo, ali se takšne operacije izvajajo

(i) stalno pod pogoji strogega ločevanja, ki preprečuje vsako tveganje v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali, ali

(ii) začasno, pod pogoji, ki preprečujejo kontaminacijo, kadar je to potrebno zaradi pomanjkanja zmogljivosti za takšne proizvode zaradi:

- zelo razširjenega izbruha epizootske bolezni ali

- drugih izrednih in nepredvidenih okoliščin.

Člen 7 Oprostitve od zahteve za odobritev

1. Z odstopanjem od člena 6(1) ne bo zahtevana nobena odobritev za:

(a) operacije, ki jih zajema odobritev ali registracija objektov in obratov, odobrenih ali registriranih v skladu z:

(i) Uredbo (ES) št. 853/2004 ali

(ii) Uredbo (ES) št. 183/2005;

(b) sežigalnice in sosežigalnice, ki imajo dovoljenje za delovanje v skladu z Direktivo 2000/76/ES;

(c) objekte za pridelavo bioplina in komposta, v katerih se živalski stranski proizvodi ali iz njih pridobljeni proizvodi pretvarjajo v skladu s standardnimi parametri, določenimi v skladu s členom 9(c);

(d) brez poseganja v Poglavje VI obrate, ki proizvajajo pridobljene proizvode iz člena 2(3);

(e) brez poseganja v Poglavje VI upravljavci obratov, ki uvažajo, zbirajo ali usmerjajo živalske stranske proizvode in iz njih pridobljene proizvode izključno za proizvodnjo pridobljenih proizvodov iz člena 2(3);

(f) objekte in obrate, za katere velja Oddelek 2 Poglavja VI, razen objektov iz člena 6(1)(f).

2. Objekte in obrate, oproščene odobritve v skladu z odstavkom 1(a), (b) in (c), registrira pristojni organ po predložitvi vloge upravljavca obrata.

Vloga mora vsebovati naslednje informacije:

(a) kategorijo uporabljenih živalskih stranskih proizvodov;

(b) naravo izvajanih operacij, pri katerih se uporabljajo živalski stranski proizvodi ali iz njih pridobljeni proizvodi kot vhodne snovi, za katere je predložena vloga.

3. Podrobna pravila za vlogo za registracijo, kakor je predvideno v odstavku 2, se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 48(3).

Člen 8 Odobritev objektov

1. Pristojni organ odobri objekt, če upravljavec skupaj z vlogo predloži še dokaz, da:

(a) je predelovalni objekt namenjen in zgrajen v skladu s to uredbo in ima vzpostavljen ustrezen nadzor za preprečevanje tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali, ki je v skladu z vsemi ukrepi, določenimi v skladu z odstavkom 3 glede mesta in opreme zlasti za obdelavo odpadne vode iz prostorov s filtracijo;

(b) ravna z živalskimi stranskimi proizvodi in, če ta uredba ali pravila, sprejeta v skladu s to uredbo, zahtevajo, tudi s pridobljenimi proizvodi v skladu s higienskimi zahtevami, določenimi v skladu s členom 9;

(c) če to zahtevajo ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 3, upravljavec opravi potrditev procesa, ki se uporablja v objektu, da se preverijo njegove zmožnosti preprečevanja tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali ter

(d) upravljavec obrata vzpostavi sistem lastnih pregledov v objektu iz člena 17.

2. Objekt je odobren šele po obisku pristojnega organa na kraju samem.

Pristojni organ lahko dodeli pogojno odobritev, če se zdi, da objekt izpolnjuje vse zahteve iz odstavka 1(a) in (b).

Izda popolno odobritev, če ob novem uradnem nadzoru objekta, izvedenem v treh mesecih od dodelitve pogojne odobritve, ugotovi, da objekt izpolnjuje druge veljavne zahteve.

Če je prišlo do očitnega napredka, toda objekt še vedno ne izpolnjuje vseh veljavnih zahtev, lahko pristojni organ podaljša pogojno odobritev. Vendar pogojna odobritev ne sme trajati dlje od šestih mesecev.

3. Ukrepi za izvajanje potrditev, ki jih mora izvesti upravljavec obrata v skladu z odstavkom 1(c), se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 48(3).

Člen 9 Izvedbeni ukrepi

Komisija lahko določi ukrepe za izvajanje tega oddelka glede:

(a) zahtev, ki veljajo za sežiganje, sosežiganje in zgorevanje živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov iz člena 6(1)(c), (d) in (e);

(b) pogojev za ravnanje, predelovanje ali skladiščenje živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov v istem objektu ali obratu:

(i) kadar se takšne operacije izvajajo ločeno;

(ii) kadar se takšne operacije izvajajo začasno;

(c) standardnih parametrov pretvorbe za objekte za pridelavo bioplina in komposta iz člena 7(1)(c);

(d) mesta in opreme objektov in obratov, za katere se zahteva odobritev:

(i) splošnih higienskih zahtev, ki veljajo v odobrenih objektih in obratih;

(ii) tehničnih zahtev za ravnanje, obdelavo, pretvorbo in predelavo živalskih stranskih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov v odobrenih objektih in obratih;

(iii) standardov za obdelavo odpadne vode, izpuščene iz prostorov s filtracijo, vključno z velikostjo por filtra in zahtevami za uporabo filtrov, ki so zmožni učinkovito odstraniti nekatere patogene iz odpadne vode.

Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(4).

oddelek 4: KATEGORIZACIJA

ČLEN 10 Kategorizacija živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov

1. Živalski stranski proizvodi se kategorizirajo v posebne kategorije, ki odražajo raven tveganja za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali zaradi navedenih živalskih stranskih proizvodov, v skladu s seznami iz členov 11, 12 ali 13.

2. Za pridobljene proizvode veljajo pravila za posebno kategorijo živalskih stranskih proizvodov, iz katerih so pridobljeni, razen če ni drugače določeno v tej uredbi ali v ukrepih za izvajanje te uredbe, ki jih sprejme Komisija.

Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(4).

Člen 11 Snovi kategorije 1

Snovi kategorije 1 zajemajo stranske živalske proizvode ali katere koli snovi, ki vsebujejo tovrstne stranske proizvode:

(a) cela trupla ali dele trupel vključno s kožami naslednjih živali:

(i) živali, za katere obstaja sum, da so okužene z eno od oblik TSE v skladu z Uredbo (ES) št. 999/2001, ali pri katerih je prisotnost TSE uradno potrjena;

(ii) živali, ubitih v okviru ukrepov za izkoreninjenje TSE;

(iii) živali razen rejnih živali in prostoživečih živali, med katere spadajo zlasti hišne živali, živali v živalskih vrtovih ter cirkusih;

(iv) živali, ki se uporabljajo za poskuse, kakor je določeno v členu 2(d) Direktive 86/609/EGS;

(v) prostoživečih živali, kadar obstaja sum, da so okužene z nalezljivimi boleznimi, za katere so dovzetni ljudje ali živali;

(b) naslednje snovi:

(i) snovi s specifičnim tveganjem;

(ii) cela trupla ali dele mrtvih živali, ki vsebujejo snovi s specifičnim tveganjemv času odstranjevanja;

(c) proizvode živalskega izvora, pridobljene iz živali, ki so bile predmet nezakonite uporabe snovi, kakor je določeno v členu 1(2)(d) Direktive 96/22/ES in členu 2(b) Direktive 96/23/ES;

(d) živalske snovi, zbrane med filtracijo odpadne vode, ki jo zahteva člen 8(1)(a), kadar je ali je bila tovrstna voda v stiku s snovmi kategorije 1;

(e) odpadke iz gostinskih dejavnosti s prevoznih sredstev v mednarodnem prevozu;

(f) mešanice snovi kategorije 1 bodisi s snovmi kategorije 2 bodisi s snovmi kategorije 3 ali z obojimi.

Člen 12 Snovi kategorije 2

Snovi kategorije 2 zajemajo stranske živalske proizvode ali katere koli snovi, ki vsebujejo tovrstne stranske proizvode:

(a) gnoj in vsebino prebavnega trakta;

(b) živalske snovi, zbrane med filtracijo odpadne vode, ki jo zahteva člen 8(1)(a), kadar je ali je bila tovrstna voda v stiku s snovmi kategorije 2;

(c) proizvode živalskega izvora, ki vsebujejo ostanke dovoljenih snovi ali kontaminantov, ki presegajo dovoljene ravni iz člena 15(3) Direktive 96/23/ES;

(d) proizvode živalskega izvora, ki so bili označeni kot neprimerni za prehrano ljudi zaradi možne prisotnosti fizičnih ostankov v navedenih proizvodih;

(e) proizvode živalskega izvora razen snovi kategorije 1, ki so:

(i) uvožene ali vnesene iz tretje države in ki ne izpolnjujejo zahtev veterinarske zakonodaje Skupnosti, veljavne za uvoz ali vnos iz tretje države, razen kadar zakonodaja Skupnosti dovoli njihov uvoz ali vnos ob upoštevanju posebnih omejitev ali njihovo vrnitev v tretjo državo;

ali

(ii) odpremljene v drugo državo članico in ki ne izpolnjujejo zahtev, ki jih določi ali dovoli zakonodaja Skupnosti, razen kadar so vrnjene z dovoljenjem pristojnega organa, odgovornega za objekt ali obrat izvora;

(f) živali in dele živali, ki niso iz členov 11 ali 13, ki so poginile in niso bile zaklane za prehrano ljudi, ali divjad, ki ni bila ubita za prehrano ljudi vključno, z živalmi, ki so bile ubite zaradi nadzora bolezni, in plodove ter zarodke prežvekovalcev, prašičev ter mrtve piščance v jajčni lupini;

(g) mešanice snovi kategorije 2 s snovmi kategorije 3;

(h) stranske živalske proizvode razen snovi kategorije 1 ali snovi kategorije 3.

Člen 13 Snovi kategorije 3

Snovi kategorije 3 zajemajo stranske živalske proizvode ali katere koli snovi, ki vsebujejo tovrstne stranske proizvode:

(a) trupe ali dele zaklanih živali ali ubitih, če gre za divjad in gojene ribe, ki so primerni za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo Skupnosti, vendar niso primerni za prehrano ljudi iz komercialnih razlogov;

(b) dele, pridobljene iz živali, ki so bile zaklane v klavnici, in so se štele za primerne za zakol za prehrano ljudi na podlagi pregleda pred zakolom, ali iz divjadi, ki je bila ubita za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo Skupnosti:

(i) trupe ali dele živali, ki so bile zavrnjene kot neprimerne za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo Skupnosti, vendar niso kazale nobenih znakov nalezljive bolezni, ki se prenaša na ljudi ali živali;

(ii) glave perutnine;

(iii) kože vključno z obrezki in kosi;

(iv) noge vključno s prstnimi členki ter kostmi tarzusa in metatarzusa:

- živali, ki niso prežvekovalci,

- prežvekovalcev, za katere ni potreben test TSE,

- prežvekovalcev, ki so bili testirani z negativnim rezultatom v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 999/2001;

(v) rogove;

(vi) prašičje ščetine;

(vii) perje;

(c) kri živali, ki niso kazale nobenih znakov nalezljive bolezni, ki bi se prenašala prek navedene krvi na ljudi ali živali prek:

(i) živali, ki niso prežvekovalci, in prežvekovalcev, za katere se ne zahteva test na TSE, ki niso bili zaklani v klavnici in so se šteli za primerne za zakol za prehrano ljudi na podlagi pregleda pred zakolom v skladu z zakonodajo Skupnosti, ali

(ii) prežvekovalcev, ki so bili testirani z negativnim rezultatom v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 999/2001;

(d) stranske živalske proizvode, pridobljene pri proizvodnji proizvodov, namenjenih prehrani ljudi, vključno z razmaščenimi kostmi in ocvirki;

(e) proizvode živalskega izvora, ki niso odpadki iz gostinskih dejavnosti in potem, ko so bili dani na trg za prehrano ljudi ali krmo živali, niso več namenjeni za takšno prehrano ali krmo iz komercialnih razlogov ali zaradi problemov pri proizvodnji ali napak pri pakiranju ali drugih napak, ki ne pomenijo tveganja za javno zdravje ali zdravstveno varstvo živali;

(f) kri, placento, volno, perje, dlako, rogove, kose kopit in parkljev ter mleko, pridobljene iz živih živali, ki niso namenjene za takojšen zakol in niso kazale znakov nobene nalezljive bolezni, ki bi se prek teh proizvodov prenašala na ljudi ali živali;

(g) vodne živali in dele takšnih živali, razen morskih sesalcev, ki niso kazale nobenih znakov nalezljive bolezni, ki bi se prek teh proizvodov prenašala na ljudi ali živali;

(h) sveže stranske proizvode iz vodnih živali iz objektov ali obratov za proizvodnjo ribjih proizvodov za prehrano ljudi;

(i) snovi iz živali, ki niso kazale nobenih znakov nalezljive bolezni, ki bi se prenašala prek navedenih snovi na ljudi ali živali:

(i) lupine, razen tistih iz člena 2(2)(e);

(ii) snovi, pridobljene iz kopenskih živali:

- stranske proizvode valilnic;

- jajca;

- jajčne stranske proizvode;

(iii) enodnevne piščance;

(j) kopenske nevretenčarje, razen patogenih vrst za živali ali ljudi;

(k) mrtve živali in dele teh živali, ki spadajo v živalski vrsti Rodentia in Lagomorpha , razen snovi kategorije 1 ali snovi kategorije 2 iz člena 12(a) do (g);

(l) kože, kopita in parklje, perje, volno, rogove, dlako in krzno, pridobljene iz mrtvih živali, ki niso kazale nobenih znakov nalezljive bolezni, ki bi se prenašala na ljudi ali živali prek navedenih proizvodov, razen tistih, ki so navedeni v točki (c);

(m) odpadke iz gostinskih dejavnosti, razen tistih iz člena 11(e).

Člen 14 Spremembe kategorij

Komisija lahko člene 11, 12 in 13 spremeni, tako da se upošteva napredek v znanosti glede ocene ravni tveganja, če je takšen napredek lahko ugotovljen na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede ustrezna znanstvena ustanova. Vendar nobenega živalskega stranskega proizvoda iz navedenih členov ni mogoče odstraniti iz navedenih seznamov, izvedejo se lahko samo spremembe kategorizacije tovrstnih proizvodov ali se na navedene sezname dodajo dodatni živalski stranski proizvodi.

Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(4).

POGLAVJE II:OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCEV OBRATOV,DELOVANJE OBJEKTOV INOBRATOV

oddelek 1: SPLOšNE OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCEV OBRATOV

ČLEN 15 Zbiranje, identifikacija glede kategorije in prevoz

1. Upravljavci obratov zbirajo, identificirajo in prevažajo živalske stranske proizvode brez nepotrebnih zamud pod pogoji, ki preprečujejo tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali.

2. Upravljavci obratov zagotavljajo, da živalske stranske proizvode in iz njih pridobljene proizvode med prevozom spremlja trgovinski dokument in zdravstveno spričevalo, kadar to zahteva ta uredba ali ukrep, sprejet v skladu z odstavkom 5.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko pristojni organ dovoli prevoz gnoja brez trgovinskega dokumenta ali zdravstvenega spričevala med dvema točkama, ki sta na isti kmetiji, ali med kmetijami in uporabniki znotraj iste države članice.

3. Trgovinski dokumenti in zdravstvena spričevala, ki med prevozom spremljajo živalske stranske proizvode, vključujejo informacije o količini takšnega proizvoda in opis živalskih stranskih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov ter njihovo oznako, kadar ta uredba takšno oznako zahteva.

4. Naslednji ukrepi se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 48(3):

(a) vzorci trgovinskih dokumentov in zdravstvenih spričeval, ki morajo spremljati živalske stranske proizvode med prevozom;

(b) vzorci zdravstvenih spričeval in pogoji, ob upoštevanju katerih spričevala med prevozom spremljajo živalske stranske proizvode in iz njih pridobljene proizvode.

5. Komisija lahko določi ukrepe za izvajanje tega člena glede:

(a) primerov, v katerih se za zdravstveno spričevalo zahteva, da upošteva raven tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali zaradi nekaterih pridobljenih proizvodov;

(b) primerov, v katerih se z odstopanjem od odstavka 2 in ob upoštevanju nizke ravni tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali zaradi nekaterih pridobljenih proizvodov prevoz pridobljenih proizvodov lahko izvaja brez dokumentov ali spričeval iz navedenega odstavka;

(c) zahtev za identifikacijo, vključno z označevanjem, in ločevanje živalskih stranskih proizvodov med prevozom;

(d) pogojev za preprečevanje tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali zaradi zbiranja in prevažanja živalskih stranskih proizvodov, vključno s pogoji za varen prevoz navedenih proizvodov, ki veljajo za zabojnike, vozila in embalažni material.

Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(4).

Člen 16 Vodenje evidence

1. Vsaka oseba, ki pošilja, prevaža ali prejema živalske stranske proizvode ali iz njih pridobljene proizvode, vodi evidenco pošiljk in z njimi povezanih trgovinskih dokumentov ali zdravstvenih spričeval.

Vendar se prvi odstavek ne uporablja, kadar se dodeli dovoljenje za prevoz gnoja v skladu z drugim pododstavkom člena 15(2).

2. Ukrepi za izvajanje tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 48(3) in zlasti glede:

(a) obsega evidenc, ki jih je treba voditi;

(b) časovnega obdobja, v katerem je treba voditi evidenco.

oddelek 2: DELOVANJE OBJEKTOV IN OBRATOV

ČLEN 17 Lastni pregledi objektov in obratov

1. Upravljavci obratov vzpostavijo, izvajajo in ohranijo stalen postopek lastnih pregledov, da spremljajo usklajenost s to uredbo.

2. Upravljavci obratov zagotavljajo, da nobena snov, za katero obstaja sum ali je znano, da ni v skladu s to uredbo, ne zapusti objekta, razen če je namenjena za odstranitev, pred ponovno predelavo pod nadzorom pristojnega organa ter ponovnim uradnim vzorčenjem v skladu s členi 11 in 12 Uredbe (ES) št. 882/2004.

3. Objekti, ki predelujejo živalske stranske proizvode, objekti za pretvorbo živalskih stranskih proizvodov v bioplin in kompost ter objekti, ki ravnajo z več kot eno kategorijo živalskih stranskih proizvodov, oblikujejo postopek iz odstavka 1 v skladu z načeli sistema analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk (HACCP).

Upravljavci takšnih objektov zlasti:

(a) ugotavljajo in nadzorujejo kritične nadzorne točke v objektih;

(b) vzpostavljajo in izvajajo metode za spremljanje in nadzor kritičnih nadzornih točk;

(c) kadar proizvod, pridobljen pri predelavi, ni odstranjen neposredno na istem mestu s sežiganjem, sosežiganjem, zgorevanjem ali z alternativno metodo odstranjevanja, dovoljeno v skladu s členom 22(a), vzamejo reprezentativne vzorce, da preverijo usklajenost:

(i) vsake serije, predelane v skladu s standardi, zlasti glede predelovalnih metod in mikrobiološke varnosti končnega proizvoda, ki so določeni v ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 6 tega člena,

(ii) z najvišjimi mejnimi vrednostmi fizikalno-kemijskih ostankov, določenimi v zakonodaji Skupnosti;

(d) evidentirajo rezultate kontrolnih pregledov in testov iz točk (b) oziroma (c) in jih hranijo v obdobju najmanj dveh let za predložitev pristojnim organom;

(e) vzpostavijo sistem, ki zagotavlja sledljivost vsake odpremljene serije.

4. Kadar rezultati testa vzetih vzorcev v skladu z odstavkom 3(c) kažejo neusklajenost z veljavnimi varnostnimi zahtevami, upravljavec objekta poleg zahtev iz odstavka 2:

(a) pristojne organe takoj obvesti o vseh podrobnostih o vrsti vzorca ter serije, iz katere je vzet;

(b) ugotovi vzroke za neusklajenost;

(c) poveča pogostost vzorčenja in testiranja proizvodnje;

(d) uvede ustrezne postopke dekontaminacije in čiščenja v objektu.

5. Serije, za katere je po pregledih, izvedenih v skladu z odstavkom 3(c), ugotovljeno, da niso v skladu z veljavnimi varnostnimi zahtevami, se predelajo ali odstranijo pod nadzorom pristojnega organa.

6. Ukrepe za izvajanje tega člena lahko določi Komisija glede:

(a) lastnih pregledov in vzdrževanja sistema HACCP;

(b) zahtev, ki določajo načine ukrepov, ki jih mora sprejeti upravljavec obrata v skladu z odstavkoma 2 in 3, zlasti glede metod vzorčenja in referenčnih metod za mikrobiološke analize.

Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(4).

POGLAVJE III:ODSTRANITEV IN UPORABAŽIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOV IN IZ NJIH PRIDOBLJENIH PROIZVODOV

oddelek 1: OMEJITVE UPORABE

ČLEN 18 Omejitve uporabe

1. Prepovedane so naslednje vrste uporabe stranskih živalskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov:

(a) krmljenje kopenskih živali ene vrste s predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz trupel ali delov trupel živali iste živalske vrste;

(b) krmljenje rejnih živali, razen kožuharjev, z odpadki iz gostinskih dejavnosti ali s krmo, ki vsebuje ali je pridobljena iz odpadkov iz gostinskih dejavnosti;

(c) krmljenje rejnih živali s krmnimi rastlinami bodisi neposredno s pašo bodisi s krmljenjem s košenimi krmnimi rastlinami z zemljišča, na katerem so bila uporabljena organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal, ki niso gnoj;

(d) hranjenje gojenih rib s predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz trupel ali delov trupel gojenih rib iste vrste;

2. Izvedbena pravila za zagotovitev enotne uporabe prepovedi iz odstavka 1 lahko določi Komisija poleg ukrepov, ki dovoljujejo:

(a) krmljenje s predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz trupel ali delov trupel živali iste živalske vrste, z odstopanjem od odstavka 1(a) ter

(b) krmljenje rejnih živali s krmnimi rastlinami z zemljišča, na katerem so bila uporabljena organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal, če se živali pasejo ali krmijo s košeno krmo po koncu čakalne dobe, ki zagotavlja ustrezen nadzor tveganj za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali z odstopanjem od odstavka 1(c).

Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(4).

oddelek 2: ODSTRANITEV IN UPORABA

ČLEN 19 Odstranitev in uporaba snovi kategorije 1

Snovi kategorije 1:

(a) se odstranijo kot odpadki v odobreni ali registrirani sežigalnici:

(i) neposredno brez predhodne predelave ali

(ii) po predelavi v odobrenem objektu, če pristojni organ to zahteva, s sterilizacijo pod pritiskom in s trajno označitvijo dobljenih snovi;

(b) če so snovi kategorije 1 odpadki, se odstranijo ali predelajo v odobreni ali registrirani sosežigalnici:

(i) neposredno brez predhodne predelave ali

(ii) po predelavi v odobrenem objektu, če pristojni organ to zahteva, s sterilizacijo pod pritiskom in s trajno označitvijo pridobljenih snovi;

(c) če snovi kategorije 1 niso snovi iz člena 11(a)(i) in (ii), se odstranijo s predelavo s sterilizacijo pod pritiskom v odobrenem objektu, s trajno označitvijo pridobljenih snovi in zakopavanjem na pooblaščenem odlagališču;

(d) če so snovi kategorije 1 iz člena 11(c), se obdelajo v procesu detoksifikacije, opredeljenem v skladu s členom 8(2) Direktive 2002/32/ES, in se uporabijo v skladu s členom 21(c), (d) in (e);

(e) če so snovi kategorije 1 iz člena 11(e), se odstranijo z zakopavanjem na pooblaščenem odlagališču;

(f) se uporabijo kot gorivo ali

(g) se uporabijo za proizvodnjo pridobljenih proizvodov, navedenih v Poglavju VI, in se dajejo na trg v skladu s posebno ureditvijo, določeno v navedenem poglavju.

Člen 20 Odstranitev in uporaba snovi kategorije 2

Snovi kategorije 2:

(a) se odstranijo kot odpadki v odobreni ali registrirani sežigalnici:

(i) neposredno brez predhodne predelave ali

(ii) po predelavi v odobrenem objektu, če pristojni organ to zahteva, s sterilizacijo pod pritiskom in s trajno označitvijo pridobljenih snovi;

(b) če so snovi kategorije 2 odpadki, se odstranijo ali predelajo v odobreni ali registrirani sosežigalnici;

(i) neposredno brez predhodne predelave ali

(ii) po predelavi v odobrenem objektu, če pristojni organ to zahteva, s sterilizacijo pod pritiskom in s trajno označitvijo pridobljenih snovi;

(c) se odstranijo na pooblaščenem odlagališču, po predelavi s sterilizacijo pod pritiskom v odobrenem objektu in s trajno označitvijo pridobljenih snovi;

(d) se trajno označijo po predelavi v odobrenem objektu:

(i) kadar so pridobljene snovi beljakovinske, se predelajo s sterilizacijo pod pritiskom in se uporabijo kot organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal Ali,

(ii) kadar so topljene maščobe, se predelajo s sterilizacijo pod pritiskom, če pristojni organ to zahteva, in se nadalje v odobrenem objektu predelajo v derivate maščobe za uporabo v organskih gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal;

(e) se pretvorijo v odobrenem ali registriranem objektu za bioplin ali kompost:

(i) po predelavi s sterilizacijo pod pritiskom in trajni označitvi pridobljenih snovi; ali

(ii) v primeru gnoja, vsebine prebavnega trakta, ločene od prebavnega trakta, mleka, proizvodov iz mleka in kolostruma, za katere pristojni organ meni, da ne pomenijo tveganja za širjenje katere koli nevarne transmisivne bolezni, po predhodni predelavi ali brez nje;

(f) se uporabijo na zemljišču, kadar gre za gnoj, vsebino prebavnega trakta, ločeno od prebavnega trakta, mleko, proizvode iz mleka in kolostruma, za katere pristojni organ meni, da ne pomenijo tveganja za širjenje katere koli nevarne transmisivne bolezni;

(g) kadar gre za snovi iz vodnih živali, se silirajo ali kompostirajo v odobrenem ali registriranem objektu;

(h) se uporabijo kot gorivo ali

(i) se uporabijo za proizvodnjo pridobljenih proizvodov, navedenih v Poglavju VI, in se dajejo na trg v skladu s posebno ureditvijo, določeno v navedenem poglavju.

Člen 21 Odstranitev in uporaba snovi kategorije 3

Snovi kategorije 3:

(a) se odstranijo kot odpadki v odobreni ali registrirani sežigalnici s predhodno predelavo ali brez nje;

(b) če so snovi kategorije 3 odpadki, se odstranijo ali predelajo v odobreni ali registrirani sosežigalnici s predhodno predelavo ali brez nje;

(c) se predelajo v odobrenem objektu, razen kadar gre za snovi, ki so se zaradi razgradnje, kontaminacije ali kvarjenja tako spremenile, da pomenijo nesprejemljivo tveganje za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali, in se uporabijo:

(i) kot snovi za krmo za rejne živali ali za krmljenje rejnih živali, ki niso kožuharji, in se dajejo na trg v skladu s členom 24, razen snovi iz člena 13(l) in (m);

(ii) za krmljenje kožuharjev ali

(iii) za proizvodnjo organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal, ki se dajejo na trg v skladu s členom 25;

(d) se pretvorijo v odobrenem ali registriranem objektu za pridelavo bioplina ali komposta;

(e) kadar gre za snovi iz vodnih živali, se silirajo ali kompostirajo v odobrenem ali registriranem objektu;

(f) kadar so lupine, razen lupin iz člena 2(2)(e), se uporabijo pod pogoji, ki preprečujejo tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali;

(g) se uporabijo kot gorivo ali

(h) se uporabijo za proizvodnjo pridobljenih proizvodov, navedenih v Poglavju VI, in se dajejo na trg v skladu s posebno ureditvijo, določeno v navedenem poglavju.

Člen 22 Odstopanja

Z odstopanjem od členov 19, 20 in 21 se živalski stranski proizvodi lahko:

(a) odstranijo ali uporabijo v odobrenem objektu v skladu z alternativnimi metodami, ki so odobrene v skladu s členom 29(1) do (9),

(b) uporabijo za raziskave in druge posebne namene v skladu s členom 26;

(c) uporabijo za posebne namene krmljenja v skladu s členom 27, kadar gre za živalske stranske proizvode iz navedenega člena;

(d) odstranijo v skladu s členom 28, kadar gre za živalske stranske proizvode iz navedenega člena;

(e) kadar gre za snovi kategorije 2 in kategorije 3 ter če pristojni organ dovoli:

(i) se uporabijo za pripravo biodinamičnih pripravkov za uporabo na zemljišču iz točke 2.3 dela A Priloge I k Uredbi (ES) št. 2092/91;

(ii) za prehrano za hišne živali;

(f) se odstranijo na kmetiji, kadar gre za snovi kategorije 3 iz člena 13(f) in druge živalske stranske proizvode, ki so odstranjeni med kirurškimi posegi na živih živalih, če to dovoli pristojni organ.

Člen 23 Izvedbeni ukrepi

1. Komisija lahko določi ukrepe za izvajanje tega oddelka glede:

(a) metod predelave za živalske stranske proizvode, ki niso sterilizacija pod pritiskom, zlasti glede časa, temperature in parametrov pritiska, ki se uporabljajo pri navedenih predelovalnih metodah;

(b) parametrov za pretvorbo živalskih stranskih proizvodov v bioplin ali kompost;

(c) siliranja snovi, pridobljenih iz vodnih živali;

(d) trajne označitve živalskih stranskih proizvodov;

(e) uporabe na zemljišču nekaterih živalskih stranskih proizvodov, organski gnojil in sredstev za izboljšanje tal;

(f) uporabe nekaterih živalskih stranskih proizvodov kot snovi za krmo za rejne živali ali za krmljenje rejnih živali;

(g) ravni tveganja za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali v zvezi z določeno snovjo, ki se šteje za nesprejemljivo, kakor je določeno v členu 21(c).

Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb tega oddelka z njegovo dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(4).

2. Do sprejetja pravil v skladu s točkama (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 1 lahko države članice sprejmejo ali ohranijo nacionalna pravila za pretvorbo živalskih stranskih proizvodov iz člena 13(m) in za siliranje snovi, pridobljenih iz vodnih živali.

oddelek 3: DAJANJE NA TRG

ČLEN 24 Dajanje na trg živalskih stranskih proizvodov za namene krmljenja

1. Živalski stranski proizvodi, namenjeni za krmljenje rejnih živali, ali pridobljeni proizvodi, namenjeni za uporabo kot snovi za krmo za rejne živali, se lahko dajejo na trg samo, če:

(a) so snovi kategorije 3 ali so pridobljeni iz teh snovi; vendar, kadar gre za snovi, namenjene za krmljenje rejnih živali, ki niso kožuharji, so bodisi snovi kategorije 3 bodisi snovi, pridobljene iz snovi kategorije 3, ki niso snovi iz člena 13(l) in (m);

(b) so zbrane, predelane oziroma pretvorjene v skladu s pogoji za sterilizacijo pod pritiskom ali drugimi pogoji za preprečevanje tveganj za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali v skladu z oddelkom 2 in vsakim ukrepom, ki je bil določen v skladu z odstavkom 2 tega člena;

(c) so iz odobrenih ali registriranih objektov oziroma obratov za živalske stranske proizvode ali iz njih pridobljene proizvode.

2. Komisija lahko določi ukrepe za izvajanje tega člena glede:

(a) pogojev, pri katerih se upošteva javno zdravje in zdravstveno varstvo živali, za zbiranje, predelavo in obdelavo živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov, kakor je določeno v odstavku 1;

(b) pogojev, katerih cilj je zagotavljanje sledljivosti in preprečevanje navzkrižne kontaminacije, ki veljajo za snovi, primerne za prehrano ljudi, kadar so te namenjene krmljenju ali za uporabo kot snovi za krmo.

Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(4).

Člen 25 Dajanje na trg in uporaba organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal

1. Organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal se lahko dajejo na trg in uporabljajo, če:

(a) so pridobljena iz snovi kategorije 2 ali kategorije 3;

(b) so proizvedena v skladu s pogoji za sterilizacijo pod pritiskom ali drugimi pogoji za preprečevanje tveganj za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali v skladu z zahtevami iz oddelka 2 in vsakim ukrepom, ki je bil določen v skladu z odstavkom 2;

(c) če gre za organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, ki so pridobljena iz beljakovinskih snovi in so bila zmešana s sestavino, ki izključuje nadaljnjo uporabo mešanice za namene krmljenja, ter

(d) so iz odobrenih ali registriranih objektov oziroma obratov.

Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo nacionalna pravila, ki določajo dodatne pogoje ali omejujejo uporabo organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, če so takšna pravila upravičena zaradi zaščite javnega zdravja in zdravstvenega varstva živali.

2. Komisija lahko določi ukrepe za izvajanje tega člena glede:

(a) pogojev, pri katerih se upošteva javno zdravje in zdravstveno varstvo živali, za proizvajanje in uporabo organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal;

(b) sestavin za označitev organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal;

(c) sestavin za mešanje z organskimi gnojili in sredstvi za izboljšanje tal;

(d) dodatnih pogojev, kot so snovi ali metode, ki jih je treba uporabiti pri označitvi, in minimalna razmerja, ki jih je treba upoštevati pri pripravi mešanice, da se izključi uporaba takšnih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal za namene krmljenja.

Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb tega oddelka z njegovo dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(4).

oddelek 4: ODSTOPANJA PRI UPORABI IN ODSTRANJEVANJU žIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOV IN IZ NJIH PRIDOBLJENIH PROIZVODOV

ČLEN 26 Odstopanja pri uporabi stranskih živalskih proizvodov za raziskave in druge posebne namene

1. Pristojni organ lahko z odstopanjem od oddelkov 1 in 2 dovoli uporabo živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov za razstave in diagnostične, izobraževalne in raziskovalne namene pod pogoji, ki zagotavljajo nadzor tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali.

Takšni pogoji vključujejo:

(a) prepoved vsake nadaljnje uporabe živalskih stranskih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov za druge namene;

(b) obveznost varnega odstranjevanja ali ponovnega odpremljanja živalskih stranskih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov v kraj porekla.

2. Upravljavce objektov in obratov, ki izvajajo operacije v zvezi s snovmi kategorije 1 in kategorije 2, ter uporabnike, ki izvajajo takšne operacije v skladu z odstavkom 1, registrira pristojni organ po predložitvi informacij o:

(a) kategoriji uporabljenih živalskih stranskih proizvodov;

(b) naravi izvajanih operacij, za katere je predložena vloga za registracijo in pri katerih se uporabljajo živalski stranski proizvodi ali iz njih pridobljeni proizvodi kot vhodne snovi.

3. Ukrepi za izvajanje tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 48(3) glede predložitve informacij, vključno s standardnim obrazcem.

4. Kadar gre za tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali, ki zahtevajo sprejetje ukrepov za celotno ozemlje Skupnosti zlasti, kadar gre za novonastajajoča tveganja, lahko Komisija sprejme usklajene pogoje za uvoz in uporabo živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov, določenih v odstavku 1. Takšni pogoji lahko vključujejo zahteve glede skladiščenja, pakiranja, identifikacije, prevoza in odstranjevanja.

Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(4).

Člen 27 Odstopanja pri zbiranju in uporabi stranskih živalskih proizvodov za posebne namene krmljenja

1. Pristojni organ lahko z odstopanjem od oddelkov 1 in 2 pod pogoji, ki zagotavljajo nadzor tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali, dovoli zbiranje in uporabo:

(a) snovi kategorije 2, pod pogojem, da so pridobljene iz živali, ki niso bile ubite ali niso poginile zaradi prisotnosti ali suma prisotnosti nalezljive bolezni, ki se prenaša na ljudi ali živali;

(b) snovi kategorije 3 za krmo za:

(i) živali iz živalskih vrtov;

(ii) cirkuške živali;

(iii) plazilce in ptice roparice, razen živali iz živalskih vrtov ali cirkuških živali;

(iv) kožuharje;

(v) prostoživeče živali, katerih meso ni namenjeno za prehrano ljudi;

(vi) pse iz priznanih vzrejnih legel ali legel lovskih psov;

(vii) črve za ribiške vabe.

2. Pristojni organ lahko z odstopanjem od oddelkov 1 in 2 ter v skladu s pogoji, določenimi v skladu z odstavkom 3 tega člena, dovoli snovi kategorije 1 iz člena 11(b)(ii) za krmljenje živali iz živalskih vrtov in ogroženih ali zaščitenih vrst ptic mrhovinark, ki živijo v svojem naravnem habitatu.

3. Komisija lahko določi ukrepe za izvajanje tega člena pod pogoji, pod katerimi:

(a) se lahko dovoli zbiranje in uporaba iz odstavka 1 v zvezi z usmerjanjem, skladiščenjem in uporabo snovi kategorije 2 in kategorije 3 za krmljenje tudi v primeru novonastajajočih tveganj;

(b) je lahko dovoljeno krmljenje snovi kategorije 1 iz odstavka 2 tudi za:

(i) vrste ptic mrhovinark v nekaterih državah članicah, v katerih se lahko krmijo s takšnimi snovmi;

(ii) ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje, da se prepreči dostop drugim vrstam do zadevnih snovi.

Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(4).

Člen 28 Odstopanja pri odstranjevanju stranskih živalskih proizvodov

1. Pristojni organ lahko z odstopanjem od oddelkov 1 in 2 dovoli odstranjevanje :

(a) z zakopavanjem mrtvih hišnih živali;

(b) snovi kategorije 1 iz člena 11(a)(v) in 11(b)(ii), snovi kategorije 2 in snovi kategorije 3 v oddaljenih območjih z sežiganjem ali zakopavanjem na kraju samem ali na druge načine pod uradnim nadzorom, ki preprečuje prenašanje tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali;

(c) s sežiganjem ali zakopavanjem na kraju samem snovi kategorije 1 iz člena 11(b)(ii), snovi kategorije 2 in snovi kategorije 3 ali na druge načine pod uradnim nadzorom, ki preprečuje prenašanje tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali, na območjih, na katerih je dostop praktično nemogoč ali bi bil dostop iz geografskih ali podnebnih razlogov ali zaradi naravne nesreče mogoč le v razmerah, ki pomenijo tveganje za zdravje in varnost osebja, ki bi takšne proizvode zbiralo, ali bi bili zaradi dostopa potrebni nesorazmerni načini predelave;

(d) z načini, ki niso sežiganje ali zakopavanje na kraju samem, pod uradnim nadzorom, snovi kategorije 2 in kategorije 3, ki ne pomenijo tveganje za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali in ki nastanejo v prostorih upravljavcev, ki ravnajo samo z določeno količino takšnih živalskih stranskih proizvodov na teden v skladu s točko (c) prvega pododstavka odstavka 4, glede na naravo izvajanih dejavnosti in živalske vrste izvora zadevnih živalskih stranskih proizvodov;

(e) s sežiganjem na kraju samem pod pogoji, ki preprečujejo prenos tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali, živalskih stranskih proizvodov, ki niso kategorije 1 iz člena 11(a)(i), v primeru izbruha obvezno prijavljive bolezni, navedene v seznamu v skladu s točko (d) prvega pododstavka odstavka 4, kadar bi prevoz do najbližjega objekta, odobrenega za predelavo ali odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov, povečal nevarnost širjenja zdravstvenih tveganj, ali bi v primeru široko razširjenega izbruha epizootske bolezni zmogljivosti takšnih objektov nezadostne.

2. Obseg oddaljenih območij v posamezni državi članici iz odstavka 1(b) ne more preseči odstotka obsega površine njenega kopenskega ozemlja.

3. Države članice dajo Komisiji na voljo informacije o:

(a) območjih, ki jih opredelijo kot oddaljena območja za namene uporabe odstavka 1(b), in razlogih za tako opredelitev ter posodobljene informacije o kakršni koli spremembi takšne opredelitve;

(b) uporabi dovoljenj, predvidenih v odstavku 1(c) in (d) za snovi kategorije 1 in kategorije 2.

4. Komisija lahko določi ukrepe za izvajanje tega člena glede:

(a) pogojev, katerih cilj je zagotoviti nadzor tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali, za sežiganje in zakopavanje na kraju samem;

(b) najvišjega odstotka ozemlja iz odstavka 2;

(c) količine živalskih stranskih proizvodov v povezavi z naravo dejavnosti in živalskimi vrstami izvora, določenega v odstavku 1(d);

(d) seznama bolezni iz odstavka 1(e).

Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(4).

oddelek 5: ALTERNATIVNE METODE PRI UPORABI IN ODSTRANJEVANJU žIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOV IN IZ NJIH PRIDOBLJENIH PROIZVODOV

ČLEN 29 Odobritev alternativnih metod pri uporabi in odstranjevanju

1. Postopek odobritve alternativne metode pri uporabi in odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov lahko začne bodisi Komisija bodisi država članica po predložitvi vloge ali zainteresirana stran, ki lahko predstavlja več zainteresiranih strani.

2. Kadar zainteresirane strani nameravajo uporabiti alternativno vlogo, pošljejo pristojnemu organu države članice svojo vlogo.

3. Pristojni organ v dveh mesecih od prejema popolne vloge oceni, če je vloga skladna s standardno obliko za vloge iz odstavka 10 .

Pristojni organ pošlje vloge držav članic in zainteresiranih strani skupaj s poročilom o svoji oceni Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu „Agencija“) in Komisiji.

4. Komisija pošlje vloge skupaj s poročilom o svoji oceni Agenciji.

5. Agencija v šestih mesecih od prejema popolne vloge oceni, ali predložena metoda zagotavlja, da so tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali zmanjšana najmanj na stopnjo, ki je vsaj enakovredna metodam predelave, določenim v skladu s členom 23(1)(a), in izda mnenje o predloženi vlogi.

6. V ustrezno utemeljenih primerih, kadar Agencija od vložnikov zahteva dodatne informacije, se lahko obdobje iz odstavka 5 začasno prekine.

Agencija po posvetovanju z vložnikom določi rok, v katerem se ji lahko navedena informacija predloži, in obvesti Komisijo o potrebnem dodatnem roku.

7. Kadar vložniki na svojo lastno pobudo predložijo dodatne informacije, jih pošljejo Agenciji.

V navedenem primeru se rok iz odstavka 5 ne podaljša za dodatni rok.

8. Agencija pošlje svoje mnenje Komisiji, vložniku in pristojnemu organu zadevne države članice.

9. V treh mesecih od prejema mnenja Agencije in ob upoštevanju navedenega mnenja Komisija v skladu z odstavkom 11 obvesti vložnika o predloženem ukrepu.

10. Standardna oblika za vloge za alternativne metode je lahko sprejeta v skladu s postopkom iz člena 48(2).

11. Komisija lahko sprejme ukrepe:

(a) ki dovoljujejo alternativno metodo pri uporabi ali odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov;

(b) ki zavračajo dovoljenje za takšno alternativno metodo.

Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(4).

POGLAVJE IV:URADNI NADZOR

Člen 30 Uradni nadzor

1. Pristojni organ v rednih časovnih razdobjih izvaja uradni nadzor in inšpekcijske preglede v odobrenih ali registriranih objektih in obratih in v prostorih, za katere so bile predložene informacije v skladu s členom 40(3).

2. Pristojni organ pri izvajanju uradnega nadzora upošteva usklajenost z nacionalnimi smernicami dobrih praks in s smernicami Skupnosti.

Člen 31 Ustavitve, umiki in prepovedi operacij

1. Če uradni nadzor in inšpekcijski pregled, ki ga izvede pristojni organ, razkrije, da ena ali več zahtev te uredbe ni izpolnjenih, pristojni organ ustrezno ukrepa.

Pristojni organ zlasti:

(a) ustavi odobritve objektov in obratov v skladu s to uredbo, če:

(i) pogoji za odobritev ali delovanje objekta ali obrata niso več izpolnjeni;

(ii) se predvidi, da lahko upravljavec obrata v primernem roku odpravi pomanjkljivosti;

(iii) možna tveganja za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali ne zahtevajo ukrepanja v skladu s točko (b);

(b) ustavi odobritve objektov in obratov v skladu s to uredbo, če:

(i) pogoji za odobritev ali delovanje objekta ali obrata niso več izpolnjeni;

(ii) se predvidi, da upravljavec obrata v primernem roku ne more odpraviti pomanjkljivosti:

- iz razlogov v zvezi z infrastrukturo objekta,

- iz razlogov v zvezi z osebno sposobnostjo upravljavca obrata ali osebja pod njegovim nadzorom ali

- zaradi nevarnih tveganj za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali, ki zahtevajo večje spremembe v delovanju objekta ali obrata, preden lahko upravljavec obrata zaprosi za ponovno odobritev.

2. Pristojni organ začasno ali trajno registriranemu objektu, obratu, uporabniku oziroma upravljavcu prostorov, za katere so bile predložene informacije v skladu s členom 40(3), prepove opravljanje operacij iz te uredbe, po prejemu informacij, ki navajajo,

(a) da zahteve zakonodaje Skupnosti niso izpolnjene ali

(b) da takšne operacije povzročajo možna tveganja za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali.

Člen 32 Seznami odobrenih ali registriranih objektov, obratov in uporabnikov

1. Vsaka država članica pripravi seznam objektov, obratov in uporabnikov, ki so bili odobreni ali registrirani v skladu s to uredbo, in obratov na njenem ozemlju, za katere so bile predložene informacije v skladu s členom 40(3).

Vsakemu odobrenemu ali registriranemu objektu, obratu ali uporabniku in vsakemu upravljavcu, za katere so bile predložene informacije v skladu s členom 40(3), dodeli uradno številko, ki identificira objekt, obrat, uporabnika ali upravljavca glede na naravo njegovih dejavnosti.

Če je primerno, država članica navede uradno številko, ki je bila objektu, obratu, uporabniku ali upravljavcu dodeljena v skladu z drugo zakonodajo Skupnosti.

Države članice dajo na voljo Komisiji in državam članicam sezname odobrenih ali registriranih objektov in obratov.

Države članice hranijo na voljo drugim državam članicam in javnosti posodobljene sezname odobrenih ali registriranih objektov ter sezname upravljavcev, za katere so bile predložene informacije.

2. Ukrepi za izvajanje tega člena se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 48(3) in zlasti glede:

(a) oblike seznamov iz odstavka 1;

(b) postopka omogočanja dostopnosti do seznamov iz odstavka 1.

Člen 33 Nadzor odpremljanja živalskih stranskih proizvodov drugim državam članicam

1. Kadar upravljavec obrata namerava v drugo državo članico odpremiti snovi kategorije 1, kategorije 2 ali meso in kostno moko ali živalske maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 1, se pristojni organ namembne države članice na podlagi vloge upravljavca odloči:

(a) da zavrne prejem pošiljke;

(b) da brezpogojno sprejme to pošiljko ali

(c) da za sprejem pošiljke postavi pogoje:

(i) če snovi ali iz njih pridobljeni proizvodi niso bili sterilizirani pod pritiskom, jih je treba tako obdelati, ali

(ii) snovi ali iz njih pridobljeni proizvodi morajo izpolnjevati vse pogoje za odpremljanje pošiljk, ki so upravičeni za zaščito javnega zdravja in zdravstvenega varstva živali, za zagotovitev, da se z navedenimi snovmi ravna v skladu s to uredbo.

Upravljavci obratov pred nameravano odpremo pošiljke obvestijo pristojni organ o kraju porekla.

2. Pristojni organ kraja porekla v skladu s Sklepom 2004/292/ES prek sistema TRACES obvesti pristojni organ namembnega kraja o odpremi vsake pošiljke, poslane drugim državam članicam:

(a) snovi ali iz njih pridobljenih proizvodov iz odstavka 1;

(b) mesa in kostne moke ter živalskih maščob, pridobljenih iz snovi kategorije 2;

(c) predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz snovi kategorije 3.

Kadar je pristojni organ namembnega kraja obveščen o odpremi, prek sistema TRACES obvesti pristojni organ kraja porekla o prihodu vsake pošiljke.

3. Živalski stranski proizvodi, meso in kostna moka ter živalske maščobe iz odstavka 1 tega člena se pošljejo neposredno v namembni objekt, ki mora biti odobren ali registriran v skladu s členi 6, 7 in 8, ali, kadar gre za gnoj, na kmetijo, na kateri se uporabi na zemljišču v skladu z dovoljenjem, ki ga izda pristojni organ.

4. Kadar so živalski stranski proizvodi ali iz njih pridobljeni proizvodi poslani v druge države članice prek ozemlja tretje države, jih je treba poslati s prevoznimi sredstvi, ki so bila zapečatena v državi članici porekla, spremlja pa jih zdravstveno spričevalo.

Pošiljke ponovno vstopijo v Skupnost samo prek mejne kontrolne točke v skladu s členom 6 Direktive 89/662/EGS.

5. Z odstopanjem od odstavkov 1 do 4 so živalski stranski proizvodi ali iz njih pridobljeni proizvodi, navedeni v teh odstavkih, ki so mešani ali kontaminirani s katerim koli odpadkom s seznama nevarnih odpadkov iz Odločbe 2000/532/ES, poslani v drugo državo članico samo, če izpolnjujejo zahteve Uredbe (ES) št. 1013/2006.

6. Komisija lahko določi ukrepe za izvajanje tega člena glede:

(a) dodatnih pogojev za odpremo živalskih stranskih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov iz odstavka 3;

(b) vzorcev zdravstvenih spričeval, ki morajo spremljati pošiljke, poslane v skladu z odstavkom 4.

Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(4).

7. Komisija lahko odobri odstopanja od odstavkov 1 do 4 za odpremo gnoja, ki se prevaža med dvema točkama na isti kmetiji ali med kmetijami v obmejnih regijah držav članic s skupnimi mejami.

Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(4).

Člen 34 Nadzor Skupnosti v državah članicah

1. Izvedenci Komisije lahko izvajajo preglede na kraju samem v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic in v obsegu, ki zagotavlja enotno uporabo te uredbe.

Država članica, na ozemlju katere se pregledi izvajajo, zagotovi izvedencem vso potrebno pomoč za izvajanje njihovih nalog.

Komisija obvesti pristojni organ o rezultatih opravljenih pregledov.

2. Ukrepi za izvajanje tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 48(3) zlasti glede postopka za sodelovanje z nacionalnimi organi.

POGLAVJE V:UVOZ, TRANZIT IN IZVOZ

Člen 35 Uvoz in tranzit živalskih stranskih proizvodov

1. Živalski stranski proizvodi ali iz njih pridobljeni proizvodi se uvozijo v Skupnost ali so v tranzitu skozi Skupnost v skladu:

(a) z ustreznimi zahtevami te uredbe za posebne živalske stranske proizvode ali iz njih pridobljene proizvode, ki so vsaj tako strogi kot tisti, ki veljajo za proizvodnjo ali dajanje na trg takšnih živalskih stranskih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov znotraj Skupnosti;

(b) s pogoji, ki jih Skupnost prizna za vsaj enakovredne zahtevam, ki v okviru zakonodaje Skupnosti veljajo za proizvodnjo ali dajanje na trg takšnih živalskih stranskih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov, ali

(c) s posebno ureditvijo, določeno v Poglavju VI, kadar gre za proizvode iz navedenega poglavja ali snovi za njihovo proizvodnjo.

Ukrepi, predvideni v točki (b), oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(4).

2. Z odstopanjem od odstavka 1 se uvoz in tranzit:

(a) snovi s specifičnim tveganjem izvaja samo v skladu z Uredbo (ES) št. 999/2001;

(b) živalskih stranskih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov, mešanih ali kontaminiranih s katerim koli odpadkom s seznama nevarnih odpadkov iz Odločbe 2000/532/ES, izvaja samo, če izpolnjujejo zahteve Uredbe (ES) št. 1013/2006;

(c) snovi kategorije 1, kategorije 2 in iz njih pridobljenih proizvodov, ki niso namenjene za proizvodnjo pridobljenih proizvodov, navedenih v Poglavju VI, izvaja samo, če so pravila za njihov uvoz sprejeta v skladu s členom 36(a);

(d) živalskih stranskih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov za namene iz člena 26(1) izvaja v skladu z nacionalnimi ukrepi, ki zagotavljajo nadzor tveganj za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali, do sprejetja usklajenih pogojev iz člena 26(4).

3. Kadar gre za uvoz in tranzit snovi kategorije 3 in iz njih pridobljenih proizvodov, Komisija sprejme ustrezne zahteve iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1.

Navedene zahteve lahko določajo, da morajo pošiljke:

(a) prihajati iz tretje države ali dela tretje države, navedene v skladu z odstavkom 4;

(b) prihajati iz objektov ali obratov, ki jih odobri ali registrira pristojni organ tretje države porekla in jih navaja v seznamu za navedeni namen;

(c) med prevozom do vstopne točke v Skupnost, na kateri se izvajajo veterinarski pregledi, spremljati dokumenti, kot so trgovinski dokument, zdravstvena izjava ali spričevalo, ki ustrezata vzorcu, določenemu v skladu s členom 36(d).

Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(4).

Dokler Komisija ne sprejme zahtev iz točke (a) in točke (c) drugega pododstavka, države članice navedene zahteve določijo v nacionalnih ukrepih.

4. Seznami tretjih držav ali delov tretjih držav, iz katerih se lahko živalski stranski proizvodi ali iz njih pridobljeni proizvodi uvozijo ali so v tranzitu skozi Skupnost, se pripravijo v skladu s postopkom iz člena 48(3), upoštevajoč zlasti:

(a) zakonodajo tretje države;

(b) organizacijo pristojnega organa ter njegovih inšpekcijskih služb v tretji državi, pooblastila navedenih služb, nadzor nad njimi in njihova pooblastila za učinkovito spremljanje uporabe njihove zakonodaje;

(c) dejanske zdravstvene pogoje, ki veljajo za proizvodnjo, izdelavo, ravnanje s proizvodi živalskega izvora, skladiščenje in odpremo teh proizvodov, namenjenih v Skupnost;

(d) jamstva, ki jih lahko da tretja država glede skladnosti z ustreznimi zdravstvenimi pogoji;

(e) izkušnje pri trženju proizvoda iz tretje države ter rezultate opravljenih uvoznih pregledov;

(f) rezultate vseh inšpekcijskih pregledov Skupnosti v tretji državi;

(g) zdravstveni status rejnih živali, drugih domačih živali in prostoživečih živali v tretji državi, ob upoštevanju zlasti eksotičnih bolezni živali ter vseh vidikov splošnih zdravstvenih razmer v državi, ki bi lahko pomenile tveganje za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali v Skupnosti;

(h) rednost in hitrost, s katero tretja država sporoča informacije o obstoju infekcioznih ali kužnih bolezni živali na svojem ozemlju, zlasti bolezni s seznama Kodeksa o zdravstvenem varstvu kopenskih živali in Kodeksa zdravstvenega varstva vodnih živali Svetovne organizacije za zdravje živali;

(i) veljavnih predpisov o preprečevanju in nadzoru infekcioznih ali kužnih bolezni živali, ki veljajo v tretji državi, in njihovem izvajanju, vključno s pravili o uvozu iz drugih tretjih držav.

Sezname objektov in obratov iz odstavka 3 je treba posodabljati in jih sporočati Komisiji in državam članicam ter omogočiti, da so na voljo javnosti.

Člen 36 Izvedbeni ukrepi

Komisija lahko sprejme ukrepe za izvajanje člena 35 glede:

(a) pogojev za uvoz in tranzit snovi kategorije 1 in kategorije 2 ter iz njih pridobljenih proizvodov;

(b) omejitev v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali, veljavnih za uvožene snovi kategorije 3 ali iz njih pridobljenih proizvodov, ki:

(i) se lahko določijo s sklicevanjem na sezname Skupnosti tretjih držav ali delov tretjih držav, pripravljene v skladu s členom 35(4) ali za druge namene javnega zdravja ali zdravstvenega varstva živali;

(ii) lahko izključijo iz uvoza ali tranzita živalske stranske proizvode ali iz njih pridobljene proizvode, proizvedene v nekaterih obratih, da se zaščiti javno zdravje in zdravstveno varstvo živali;

(c) pogojev za proizvodnjo živalskih stranskih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov v objektih ali obratih v tretjih državah; takšni pogoji lahko vključujejo načine nadzora takšnih objektov ali obratov, ki ga izvaja zadevni pristojni organ, in lahko oprostijo nekatere objekte ali obrate, ki ravnajo z živalskimi stranskimi proizvodi ali iz njih pridobljenimi proizvodi, odobritve ali registracije iz člena 35(3)(b);

(d) vzorcev zdravstvenih spričeval, ki spremljajo pošiljke in potrjujejo, da so zadevni živalski stranski proizvodi ali iz njih pridobljeni proizvodi zbrani ali proizvedeni v skladu z zahtevami te uredbe.

Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(4).

Člen 37 Izvoz

1. Izvoz živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov, namenjenih za sežiganje ali odlagališče, se prepove.

2. Izvoz živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov za uporabo v objektih za pridelavo bioplina ali kompostiranje v tretjih državah, ki niso članice OECD, se prepove.

3. Snovi kategorije 1, kategorije 2 in iz njih pridobljeni proizvodi se izvažajo samo za namene, ki niso navedeni v odstavkih 1 in 2, če je navedena pravila za njihov izvoz sprejela Komisija.

Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(4).

4. Člen 12 Uredbe (ES) št. 178/2002 se glede živil in krme, ki se izvažajo iz Skupnosti, smiselno uporablja za izvoz snovi kategorije 3 ali iz njih pridobljenih proizvodov v skladu s to uredbo.

5. Z odstopanjem od odstavkov 3 in 4 se izvoz:

(a) snovi s specifičnim tveganjem izvaja samo v skladu z Uredbo (ES) št. 999/2001;

(b) živalskih stranskih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov, mešanih ali onesnaženih s katerim koli odpadkom s seznama nevarnih odpadkov iz Odločbe 2000/532/ES, izvaja samo, če izpolnjujejo zahteve Uredbe (ES) št. 1013/2006.

Člen 38 Uporaba Uredbe (ES) št. 882/2004 za namene določenega nadzora

1. Člen 46 Uredbe (ES) št. 882/2004 se smiselno uporablja za nadzor, ki ga v tretjih državah izvaja Skupnost za preverjanje usklajenosti s to uredbo.

2. Člen 50(1)(a) Uredbe (ES) št. 882/2004 se smiselno uporablja za postopno uvajanje zahtev člena 35(3) te uredbe.

3. Člen 52 Uredbe (ES) št. 882/2004 se smiselno uporablja za nadzor tretjih držav v državah članicah v zvezi z operacijami v skladu s to uredbo.

POGLAVJE VIPOSEBNA UREDITEV

oddelek 1: PRIDOBLJENI PROIZVODI, KI JIH UREJA DRUGA ZAKONODAJA SKUPNOSTI

ČLEN 39 Dajanje na trg pridobljenih proizvodov, ki jih ureja druga zakonodaja Skupnosti

1. Za dajanje na trg pridobljenih proizvodov, navedenih v členu 2(3), ne veljajo poglavja II, III in IV.

Vendar, kadar gre za pridobljene proizvode,

(a) navedene v členu 2(3)(a), (b), (c) in (d), navedena poglavja veljajo, kadar zakonodaja Skupnosti iz člena 2(3) ne zagotavlja pogojev za nadzor možnih tveganj za zdravstveno varstvo živali v skladu s cilji te uredbe;

(b) navedene v členu 2(3)(e) in (f), navedena poglavja veljajo, kadar zakonodaja Skupnosti iz člena 2(3) ne zagotavlja pogojev za nadzor možnih tveganj za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali v skladu s cilji te uredbe.

2. Členi 53 in 54 Uredbe (ES) št. 178/2002 o ukrepih v nujnih primerih se smiselno uporabljajo za:

(a) pridobljene proizvode, navedene v členu 2(3)(a), (b), (c) in (d) te uredbe, kadar gre za tveganja v zvezi z zdravstvenim varstvom živali;

(b) pridobljene proizvode, navedene v členu 2(3)(e) in (f) te uredbe, kadar gre za tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali.

Člen 40 Proizvodnja pridobljenih proizvodov, ki jih ureja druga zakonodaja Skupnosti

1. Uvoz, zbiranje in usmerjanje živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov, namenjenih v obrate za proizvodnjo pridobljenih proizvodov, navedenih v členu 2(3), in proizvodnjo navedenih pridobljenih proizvodov, se izvajajo v skladu z zakonodajo Skupnosti iz navedenega odstavka.

Neuporabljene snovi iz takšnih obratov se odstranjujejo v skladu z navedeno zakonodajo.

2. Vendar se ta uredba uporablja, kadar zakonodaja Skupnosti iz člena 2(3) ne zagotavlja pogojev za nadzor možnih tveganj za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali v skladu s cilji te uredbe.

3. Upravljavci obratov iz člena 7(1)(e) pristojnemu organu, odgovornemu za uradni nadzor v skladu s to uredbo, zagotovijo informacije:

(a) o kategoriji živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov;

(b) o operacijah, ki se izvajajo v obratu in pri katerih se kot vhodne snovi uporabljajo živalski stranski proizvodi in iz njih pridobljeni proizvodi.

4. Ukrepi za izvajanje tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 48(3) glede predložitve informacij iz odstavka 3 tega člena.

oddelek 2: DAJANJE NA TRG DRUGIH PRIDOBLJENIH PROIZVODOV

ČLEN 41 Dajanje na trg drugih pridobljenih proizvodov zunaj krmne verige

1. Upravljavci obratov lahko dajejo na trg pridobljene proizvode, ki niso proizvodi, navedeni v členu 2(3), če:

(a) navedeni proizvodi:

(i) niso namenjeni za uporabo kot snovi za krmo za rejne živali ali za uporabo na zemljišču, na katerem se krmijo takšne živali, ali

(ii) so namenjeni za krmljenje kožuharjev, ter

(b) zagotavljajo nadzor tveganj za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali:

(i) z zagotavljanjem varnega izvora v skladu s členom 42;

(ii) z varno obdelavo v skladu s členom 43, kadar zagotavljanje varnega izvora ne zagotavlja zadostnega nadzora, ali

(iii) s preverjanjem, ali se proizvodi uporabljajo samo za varne končne uporabe v skladu s členom 44, kadar varna obdelava ne zagotavlja zadostnega nadzora.

2. Upravljavci obratov lahko brez omejitev dajejo na trg tudi pridobljene proizvode, navedene v odstavku 1, če Komisija določi končno točko v proizvodni verigi v skladu s členom 46(2)(a), po kateri takšni proizvodi ne pomenijo več nobenega znatnega tveganja za javno zdravje ali zdravstveno varstvo živali.

Člen 42 Varen izvor

1. Zagotavljanje varnega izvora vključuje uporabo snovi:

(a) ki ne povzročajo nesprejemljiva tveganja za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali;

(b) ki so bile zbrane in usmerjene s točke zbiranja v proizvodni obrat pod pogoji, ki izključujejo tveganja za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali, ali

(c) so bile uvožene v Skupnost in usmerjene s točke prvega vstopa v proizvodni obrat pod pogoji, ki izključujejo tveganja za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali.

2. Za zagotovljanje varnega izvora upravljavci obratov zagotovijo dokumentacijo iz zahtev odstavka 1, po potrebi vključno z dokazilom o varnosti biovarnostnih ukrepov, sprejetih, da se izključijo tveganja za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali.

Takšna dokumentacija se hrani in mora biti dostopna pristojnemu organu na njegovo zahtevo.

Upravljavec obrata tudi prevaža pošiljke snovi od točke zbiranja do proizvodnega obrata ali, kadar je točka zbiranja v tretji državi, do točke prvega vhoda v Skupnost.

Pošiljke spremlja zdravstveno spričevalo, ki ustreza vzorcu, določenemu v skladu s členom 46(1)(a).

Člen 43 Varna obdelava

Varna obdelava vključuje uporabo proizvodnega procesa za uporabljeno snov, ki na sprejemljivo raven zmanjša tveganja za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali, ki ga povzročajo takšna uporabljena snov in druge snovi, ki nastanejo v proizvodnem procesu.

Predvsem s testiranjem končnega proizvoda se zagotovi, da pridobljeni proizvodi ne povzročajo nobenih nesprejemljivih tveganj za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali.

Člen 44 Varne končne uporabe

Varne končne uporabe vključujejo uporabe pridobljenih proizvodov:

(a) pod pogoji, ki ne povzročajo nobenega nesprejemljiva tveganja za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali, ali

(b) ki povzročajo tveganje za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali za posebne namene, če je takšna uporaba upravičena s cilji, ki jih določi zakonodaja Skupnosti, zlasti glede zaščite javnega zdravja in zdravstvenega varstva živali.

Člen 45 Registracija upravljavcev obratov

Upravljavce obratov registrira pristojni organ, kadar:

(a) ravnajo s snovmi, uporabljenimi v skladu s členom 41(1) in členom 42;

(b) obdelujejo snovi, uporabljene v skladu s členom 41(1) in členom 43, ali

(c) dajejo na trg proizvode, pridobljene v skladu s členom 41(1) in členom 44(b).

Registracijo izvede pristojni organ po prejemu informacij iz člena 7(2).

Vendar so upravljavci obratov, ki ravnajo z živalskimi stranskimi proizvodi, ki niso snovi kategorije 3 ali iz njih pridobljeni proizvodi, za proizvodnjo hrane za hišne živali, odobreni v skladu s členi 6, 7 in 8.

Člen 46 Izvedbeni ukrepi

1. Ukrepi za izvajanje členov 42 in 45 se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 48(3) glede:

(a) vzorcev zdravstvenih spričeval, ki morajo spremljati pošiljke v skladu s četrtim pododstavkom člena 42(2);

(b) usklajene oblike pošiljanja informacij za pridobitev registracije iz člena 45.

2. Komisija lahko določi ukrepe za izvajanje tega oddelka glede:

(a) pogojev, ki določajo končno točko v proizvodni verigi, po kateri se za dajanje na trg ne uporablja nobena zahteva v zvezi z javnim zdravjem ali zdravstvenim varstvom živali;

(b) pogojev za zagotavljanje varnega izvora in usmerjanje snovi, ki jih je treba uporabljati v pogojih, ki izključujejo tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali;

(c) dokumentacije iz drugega pododstavka člena 42(2);

(d) parametrov proizvodnega procesa iz prvega pododstavka člena 43, zlasti glede uporabe fizične ali kemične obdelave uporabljenih snovi;

(e) testnih zahtev, ki veljajo za končni proizvod;

(f) pogojev za varno uporabo pridobljenih proizvodov, ki povzročajo tveganje za javno zdravje ali zdravstveno varstvo živali.

Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(4).

POGLAVJE VIISPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 47 Nacionalna zakonodaja

Države članice sporočijo Komisiji besedilo kakršne koli nacionalne zakonodaje, ki jo sprejmejo na področjih, ki so v njihovi pristojnosti in se neposredno nanašajo na pravilno izvajanje te uredbe.

Člen 48 Odbor

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002, v nadaljnjem besedilu „Odbor“.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

5. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in 5(b) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Roki iz člena 5a(3)(c), (4)(b) in (4)(e) Sklepa 1999/468/ES so dva meseca, en mesec oziroma dva meseca.

Člen 49 Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se te izvajajo. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo uradno obvestijo o navedenih določbah najpozneje do […] in jo nemudoma uradno obvestijo o kakršnih koli njihovih naknadnih spremembah.

Člen 50 Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1774/2002 se razveljavi z [datum začetka uporabe te uredbe].

Sklicevanja na Uredbo (ES) št. 1774/2002 se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s tabelo ujemanja iz Priloge.

Člen 51 Prehodni ukrepi

Objekti, obrati ter uporabniki, odobreni ali registrirani v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002 pred [datum začetka uporabe te uredbe], se štejejo za odobrene ali registrirane, kot je zahtevano, v skladu s to uredbo.

Člen 52 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba se uporablja od [prvega dne v mesecu, petnajst mesecev po dnevu začetka veljavnosti].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

PRIMERJALNA TABELA

Uredba (ES) št. 1774/2002 | Ta uredba |

člen 1 | člena 1, 2 |

člen 2 | člen 3 |

člen 3(1) | ./. |

člen 3(2) | člen 35(3), četrti pododstavek |

člen 3(3) | člen 4 |

člen 4(1) | člen 11 |

člen 4(2) | členi 19, 22, 23 |

člen 4(3) | člen 6(1)(a) |

člen 4(4) | členi 35(2)(c), 37(3), 37(5)(a) |

člen 5(1) | člen 12 |

člen 5(2) | členi 20, 22, 23 |

člen 5(3) | člen 6(1)(a) |

člen 5(4) | člena 35(2)(c), 37(3) |

člen 6(1) | člen 13 |

člen 6(2) | členi 21, 22, 23 |

člen 6(3) | člen 6(1)(a) |

člen 7 | člen 15 |

člen 8 | člen 33 |

člen 9 | člen 16 |

členi 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 18 | členi. 6, 7, 8, 9 |

člen 16 | člen 5 |

člen 19 | člen 24 |

člen 20(1) | člen 41 |

člen 20(2) | člen 25 |

člen 20(3) | člen 41 |

člen 21 | ./. |

člen 22 | člen 18 |

člen 23 | člena 26, 27 |

člen 24 | člen 28 |

člen 25 | člen 17 |

člen 26 | členi 30, 31, 32 |

člen 27 | člen 34 |

člen 28 | člen 35(1)(a), (c) |

člen 29 | člena 35, 36 |

člen 30 | člen 35(1)(b) |

člen 31 | člen 38(1) |

člen 32 | ./. |

člen 33 | člen 48 |

člen 34 | ./. |

člen 35 | člena 47, 23(2) |

člen 36 | ./. |

člen 37 | člen 50 |

člen 38 | člen 52 |

[1] UL L 273, 10.10.2002, str. 1.

[2] COM(2005) 521 konč.

[3] Glej COM(2006) 689 konč.

[4] UL C […], […], str. […].

[5] UL C […], […], str. […].

[6] UL C […], […], str. […].

[7] UL L 273, 10.10.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1432/2007 (UL L 320, 6.12.2007, str. 13).

[8] COM(2005) 521 konč.

[9] UL L 146, 13.6.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 245/2007 (UL L 73, 13.3.2007, str. 9).

[10] UL L 147, 31.5.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1275/2007 (UL L 284, 30.10.2007, str. 8).

[11] UL L 358, 18.12.1986, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 230, 16.9.2003, str. 32).

[12] UL L 328, 24.11.2006, str. 14.

[13] UL L 182, 16.7.1999, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[14] UL L 62, 15.3.1993, str. 69. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2007/729/ES (UL L 294, 13.11.2007, str. 26).

[15] UL L 35, 8.2.2005, str. 1.

[16] UL L 224, 18.8.1990, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1353/2007 (UL L 303, 21.11.2007, str. 6).

[17] UL L 125, 23.5.1996, str. 3. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/74/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 262, 14.10.2003, str. 17).

[18] UL L 125, 23.5.1996, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/104/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 352).

[19] UL L 31, 1.2.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 575/2006 (UL L 100, 8.4.2006, str. 3).

[20] UL L 139, 30.4.2004, str. 1; popravljena različica UL L 226, 25.6.2004, str. 3.

[21] UL L 139, 30.4.2004, str. 26; popravljena različica UL L 226, 25.6.2004, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1243/2007 (UL L 281, 25.10.2007, str. 8).

[22] UL L 332, 28.12.2000, str. 91.

[23] UL L 140, 30.5.2002, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2006/77/ES (UL L 271, 30.9.2006, str. 53).

[24] UL L 198, 22.7.1991, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1319/2007 (UL L 293, 10.11.2007, str. 3).

[25] UL L 343, 27.12.2007, str. 1.

[26] UL L 94, 31.3.2004, str. 63. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2005/515/ES (UL L 187, 19.7.2005, str. 29).

[27] UL L 395, 30.12.1989, str. 13. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 157, 30.4.2004, str. 33, popravljena različica v UL L 195, 2.6.2004, str. 12).

[28] UL L 190, 12.7.2006, str. 1.

[29] UL L 39, 16.2.1993, str. 1. Popravek, objavljen v UL L 74, 17.3.1994, str. 52.

[30] UL L 272, 4.10.1997, str. 45.

[31] UL L 226, 6.9.2000, str. 3. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Sveta 2001/573/ES (UL L 203, 28.7.2001, str. 18).

[32] UL L 165, 30.4.2004, popravljena različica v UL L 191, 28.5.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

[33] UL L 262, 27.9.1976, str. 169. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2007/67/ES (UL L 305, 23.11.2007, str. 22).

[34] UL L 311, 28.11.2001, str. 67. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1394/2007 (UL L 324, 10.12.2007, str. 121).

[35] UL L 311, 28.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/28/ES (UL L 136, 30.4.2004, str. 58).

[36] UL L 189, 20.7.1990, str. 17. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 247, 21.9.2007, str. 21)

[37] UL L 169, 12.7.1993, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 247, 21.9.2007, str. 21)

[38] UL L 331, 7.12.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[39] UL L 105, 26.4.2003, str. 18.

[40] UL L 184, 17. 7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

[41] Uredba (ES) št. 811/2003 o recikliranju znotraj iste živalske vrste (UL L 117, 13.5.2003, str. 14); Odločba 2003/322/ES o hranjenju ptic mrhovinark (UL L 117, 13.5.2003, str. 32); Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2005/830/ES (UL L 311, 26.11.2005, str. 40); Odločba 2003/324/ES o recikliranju znotraj iste živalske vrste za kožuharje (UL L 117, 13.5.2003, str. 37, Odločba prilagojena z Odločbo 2004/434/ES, UL L 189, 27.5.2004, str. 43); Uredba (ES) št. 92/2005 o alternativnih metodah odstranjevanja ali uporabe (UL L 19, 21.1.2005, str. 27; Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1576/2007 (UL L 340, 22.12.2007, str. 89); Uredba (ES) št. 181/2006 o organskih gnojilih in sredstvih za izboljšanje tal (UL L 29, 2.2.2006, str. 31); Uredba (ES) št. 1192/2006 o seznamih odobrenih obratov (UL L 215, 5.8.2006, str. 10); Uredba št. 2007/2006 o vmesnih proizvodih, pridobljenih iz snovi kategorije 3 (UL L 379, 28.12.2006, str. 98).

[42] UL L 275, 25.8.2004, str. 17.