52008PC0019

Predlog direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov {COM(2008) 30 konč.} {SEC(2008) 57} {SEC(2008) 85} /* COM/2008/0019 konč. - COD 2008/0016 */


[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 23.1.2008

COM(2008) 19 konč.

2008/0016 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov

(predložila Komisija) {COM(2008) 30 konč.}{SEC(2008) 57}{SEC(2008) 85}

Obrazložitveni memorandum

1. OZADJE PREDLOGA

- Razlogi za predlog in njegovi cilji

Skupnost se že dolgo časa zaveda potrebe po nadaljnjem spodbujanju obnovljive energije, ker njeno izkoriščanje prispeva k zmanjševanju podnebnih sprememb z zmanjševanjem toplogrednih plinov, k trajnostnemu razvoju, zanesljivosti oskrbe z energijo in razvoju na znanju temelječega gospodarstva, s čimer nastajajo nova delovna mesta ter se spodbujajo gospodarska rast, konkurenčnost ter regionalni razvoj in razvoj podeželja.

Cilj predloga Direktive je določiti skupni zavezujoč cilj 20-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v porabi energije in zavezujoč cilj najmanj 10-odstotnega deleža biogoriv v prometu, ki naj bi jih dosegla vsaka država članica, ter zavezujoče nacionalne cilje do leta 2020 v skladu s skupnim 20-odstotnim ciljem EU.

V odgovor na poziv Evropskega sveta iz marca 2006 (Dokument Sveta 7775/1/06 REV10) je Komisija 10. januarja 2007 predstavila strateški pregled evropske energetske politike. Kot sestavni del pregleda ta časovni načrt za obnovljivo energijo [COM(2006) 848] določa dolgoročno vizijo za obnovljive vire energije v EU. V njem je predlagano, da naj EU določi zavezujoč cilj 20% za delež (ciljni delež 20%) obnovljive energije v porabi energije v EU do leta 2020 in zavezujoč cilj 10% za delež (ciljni delež 10%) obnovljive energije za bencin in dizelsko gorivo, namenjeno uporabi v prometu (v porabi motornega bencina in dizelskega goriva).

Evropski parlament je v Resoluciji o podnebnih spremembah (14. februar 2007) opozoril, da je energetska politika ključni element globalne strategije EU o podnebnih spremembah, v kateri imajo pomembno vlogo obnovljivi viri energije in energetsko učinkovite tehnologije. Parlament je podprl predlog zavezujočega cilja, da se do leta 2020 poveča raven obnovljive energije v naboru virov energije EU na 20%, kot dobro izhodišče in je menil, da je treba ta cilj povečati na 25% nabora virov energije EU. Poleg tega je Evropski parlament v Resoluciji o časovnem načrtu za obnovljivo energijo v Evropi (25. september 2007) pozval Komisijo, da do konca leta 2007 predloži predlog zakonodajnega okvira za obnovljivo energijo, pri čemer se je skliceval na pomen določitve ciljev za deleže obnovljivih virov energije na ravni EU in držav članic.

Evropski svet v Bruslju marca 2007 (Dokument Sveta 7224/07) je znova potrdil dolgoročno zavezanost Skupnosti razvoju obnovljivih virov energije na ravni EU po letu 2010 in je pozval Komisijo, naj predloži predlog za novo krovno direktivo o uporabi obnovljivih virov energije. Ta bi naj vključevala pravno zavezujoče cilje za skupni delež obnovljive energije in delež biogoriv v prometu v vsaki državi članici.

- Splošno ozadje

EU in svet sta na razpotju glede prihodnosti energije. Izzivov podnebnih sprememb, ki jih povzročajo antropogene emisije toplogrednih plinov, predvsem zaradi rabe fosilne energije, se je treba lotiti učinkovito in takoj. Zadnje študije so prispevale k čedalje večji ozaveščenosti ter poznavanju problema in njegovih dolgoročnih posledic ter so poudarile potrebo po odločnem in takojšnem ukrepanju. Glede na to, da sta proizvodnja in uporaba energije primarna vira emisij toplogrednih plinov, je potreben celosten pristop k podnebni in energetski politiki. Čedalje večja odvisnost Evropske unije od uvoza energije ogroža zanesljivost njene oskrbe z energijo in ima za posledico višje cene. V nasprotju s tem imajo večje naložbe v energetsko učinkovitost, obnovljivo energijo in nove tehnologije daljnosežne koristi in prispevajo k strategiji EU za rast in nova delovna mesta.

Zaradi posledic podnebnih sprememb, čedalje večje odvisnosti od fosilnih goriv in naraščajočih cen energije je toliko pomembneje, da EU vzpostavi celostno in ambiciozno energetsko politiko, ki združuje ukrepanje na evropski ravni in ravni držav članic. V okviru te energetske politike izstopa sektor obnovljive energije zaradi svoje sposobnosti zmanjšati emisije toplogrednih plinov in onesnaževanje, izkoristiti lokalne in decentralizirane vire energije in spodbuditi visokotehnološke panoge svetovnega formata.

Obnovljivi viri energije so večinoma domači viri, niso odvisni od prihodnje razpoložljivosti konvencionalnih virov energije, njihova pretežna decentraliziranost pa zmanjšuje ranljivost naših gospodarstev zaradi nestalne oskrbe z energijo.

Da bi obnovljivi energije postali „odskočna deska“ za doseganje dvojnega cilja večje zanesljivosti oskrbe in manjših emisij toplogrednih plinov, je treba spremeniti način, kako EU spodbuja obnovljive vire energije. Potrebni sta krepitev in razširitev sedanjega regulativnega okvira EU. Pomembno je zagotoviti, da vse države članice sprejmejo potrebne ukrepe za povečanje deleža obnovljivih virov energije v svojem naboru energetskih virov.

Nov zakonodajni okvir za spodbujanje in uporabo obnovljive energije v Evropski uniji bo poslovni skupnosti zagotovil dolgoročno stabilnost, ki jo potrebuje za razumne investicijske odločitve v sektorju obnovljive energije, ki bodo Evropsko unijo vodili k čistejši, zanesljivejši in konkurenčnejši energetski prihodnosti.

- Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Direktiva 2001/77/ES (UL L 283, 27.10.2001) Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu; Direktiva določa 21-odstotni okvirni delež električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, v skupni porabi električne energije Skupnosti do leta 2010. Opredeljuje nacionalne okvirne cilje za vsako državo članico, spodbuja uporabo nacionalnih programov podpor, odpravo upravnih ovir in integracijo omrežja ter določa obveznost, da se proizvajalcem obnovljive energije izdajo potrdila o izvoru, če jih zahtevajo. Ob sedanjih politikah in prizadevanjih se lahko pričakuje, da bo do leta 2010 dosežen 19-odstotni delež, in ne 21-odstotni delež, ki je bil zastavljen kot cilj.

Direktiva 2003/30/ES (UL L 123, 17.5.2003) Evropskega parlamenta in Sveta o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza; Direktiva določa cilj 5,75-odstotni delež biogoriv v celotni porabi bencina in dizelskega goriva v prometu, danem na trg do 31. decembra 2010. Države članice so morale določiti okvirne cilje za leto 2005 ob upoštevanju referenčne vrednosti 2%. Vmesni okvirni cilj ni bil dosežen. Leta 2005 so biogoriva znašala 1% goriv, namenjenih porabi v prometu. Sklep Komisije glede na oceno napredka je, da ni verjetno, da bo dosežen cilj za leto 2010 – pričakuje se delež okoli 4,2%.

Določbe prejšnjih direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES, ki se prekrivajo z določbami nove direktive, se ob prenosu v nacionalno zakonodajo razveljavijo; določbe, ki obravnavajo cilje in poročanje za leto 2010, ostanejo veljavne do 31. decembra 2011.

- Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Predlog je skladen s politikami EU na področju boja proti podnebnim spremembam, zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, doseganja trajnostnega razvoja, zagotavljanja zanesljive oskrbe z energijo in uresničevanja lizbonske strategije.

Predlog bo zlasti predstavljal del zakonodajnega svežnja, ki bo določal obveznosti glede toplogrednih plinov in obnovljive energije za vse države članice. Poleg te direktive, ki določa cilje za obnovljivo energijo za leto 2020, sveženj, ki ga predlaga Komisija, vključuje Uredbo o posodobitvi nacionalnih ciljev glede emisij toplogrednih plinov ter Direktivo za izboljšanje in razširitev sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS). Povezanost določitve ciljev zmanjšanja toplogrednih plinov, ciljev sistema za trgovanje z emisijami in ciljev obnovljive energije je očitna. Komisija dojema te različne elemente kot medsebojno dopolnjujoče: sistem EU ETS bo pospešil rast na področju obnovljive energije; Direktiva o obnovljivi energiji bo ustvarila pogoje, ki bodo obnovljivi energiji omogočili ključno vlogo pri doseganju ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.

Zunanja energetska politika Skupnosti mora izražati skupni glas EU v podporo krepitve njenega odnosa z energetskimi partnerji s ciljem nadaljnje diverzifikacije virov in poti, krepitve partnerstva in sodelovanja ter osredotočanjem na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, obnovljive vire energije in povečanje energetske učinkovitosti. Koristi od spodbujanja obnovljivih virov energije v EU bi morale imeti tudi tretje države, in sicer v obliki oskrbe s pogonskimi biogorivi in drugimi tekočimi biogorivi, ki izpolnjujejo trajnostne zahteve, ali oskrbe z obnovljivo električno energijo iz sosednjih držav. Čeprav se načeloma za uvoz ali izvoz obnovljive energije ne bi smele uporabljati trgovinske omejitve, mora Skupnost zagotoviti, da bodo zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji za vse proizvajalce obnovljive energije v Skupnosti in zunaj nje. Ker ta predlog določa ambiciozne cilje, ki bi jih morale izpolniti države članice in njihova industrija, je treba obravnavati vprašanje pravnega okvira za tretje države.

Razvoj trga za obnovljive vire energije in tehnologije ima prav tako očiten pozitiven vpliv na zanesljivost oskrbe z energijo, možnosti za regionalni in lokalni razvoj, razvoj podeželja, izvozne možnosti, socialno kohezijo in zaposlitvene možnosti, zlasti kar zadeva mala in srednje velika podjetja ter neodvisne proizvajalce energije.

Predlog je prav tako skladen z evropskim strateškim načrtom za energetsko tehnologijo [COM(2007) 723], ki poudarja potrebo po tem, da se naslednjo generacijo tehnologij obnovljive energije izpostavi tržnim konkurenčnim pogojem. Poleg tega bodo informacijske in komunikacijske tehnologije dodatno pospešile vključitev obnovljivih virov energije v evropski sistem oskrbe z električno energijo in njene distribucije.

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN PRESOJA VPLIVA

- Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

O glavnih vprašanjih, obravnavanih v časovnem načrtu za obnovljivo energijo, se je razpravljalo na javnih posvetovanjih o Zeleni knjigi o energiji in strateškem pregledu evropske energetske politike med marcem in septembrom 2006. Poleg tega so posvetovanja potekala med letom 2007; v njih so sodelovale države članice, državljani, zainteresirane skupine, organizacije civilne družbe, nevladne organizacije in potrošniške organizacije.

Zakonodajni predlog temelji na temeljitem procesu presoje vpliva z vsesplošnim posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi: številna srečanja z zainteresiranimi stranmi o ključnih vprašanjih predloga, vključno z ovirami za razvoj uporabe obnovljive energije, trajnostjo biogoriv in prožnostnimi ukrepi pri doseganju nacionalnih ciljev glede obnovljive energije. Potekale so štiri javne razprave (internet), poleg posvetovanja o Zeleni knjigi o energiji (marec–september 2006), in sicer o reviziji politike biogoriv, ogrevanju in hlajenju z obnovljivo energijo, upravnih ovirah in trajnosti biogoriv.

1. Javno posvetovanje o pregledu Direktive o biogorivih (april–julij 2006);

2. javno posvetovanje o spodbujanju ogrevanja in hlajenja z obnovljivimi viri energije (avgust–oktober 2006);

3. javno posvetovanje o upravnih ovirah za razvoj obnovljivih virov energije v sektorju električne energije (marec–april 2007);

4. javno posvetovanje o vprašanjih biogoriv v novi zakonodaji o spodbujanju obnovljive energije (april–junij 2007).

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Obstajala je široka podpora za okrepljeno politiko na področju obnovljivih virov energije in zlasti za dolgoročni cilj za obnovljivo energijo, predlogi so obsegali od 20% v letu 2020 do 50% in več do leta 2040/2050. Uporaba obveznih ciljev je bila deležna široke podpore, prav tako upoštevanje zunanjih stroškov.

Glavni pozitivni učinki pobude EU za povečanje ogrevanja in hlajenja z obnovljivimi viri energije, kot jih predlaga veliko število vprašancev, so povezani s spodbujanjem lokalne zaposlenosti ter priložnosti za mala in srednje velika podjetja pa tudi regionalnega razvoja in razvoja podeželja, kar bo spodbudilo gospodarsko rast in okrepilo vodilno vlogo evropske industrije na svetovni ravni. Obvladovanje podnebnih sprememb in zanesljivost oskrbe z energijo v EU sta bila prav tako navedena kot pozitivna učinka. Negativni učinki, ki jih navajajo vprašanci, se večinoma nanašajo na pritisk na vire energije iz biomase, ki se prav tako uporabljajo za neenergetske industrijske namene; njeno nadaljnje izkoriščanje pa lahko privede do pomanjkanja ali nezaželenih vplivov na okolje.

O vprašanjih biogoriv v Direktivi se je razpravljalo na zadnjem, s tem povezanim javnim posvetovanjem. Predlog, predložen za posvetovanje, je predlagal tri trajnostna merila: a) namembnosti zemljišč z velikimi zalogami ogljika se ne sme spremeniti za proizvodnjo biogoriva; b) namembnosti zemljišč z visoko biološko raznovrstnostjo se ne sme spremeniti za proizvodnjo biogoriva; c) z uporabo biogoriv je treba doseči najmanjšo raven prihrankov toplogrednih plinov (izgube zalog ogljika zaradi spremembe rabe zemljišča bi ne bile vključene v izračun). V odgovorih večina vprašancev na splošno podpira ta merila, pri čemer številni predlagajo še strožja merila.

- Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Zadevna znanstvena/izvedenska področja

Da bi odgovorili na vprašanje, ali naj EU sprejme kvantitativne cilje za deleže obnovljive energije v letu 2020 in če jih sprejme, v kakšni količini in obliki, je bilo opravljeno več analiz in študij, ki so vključevale tudi prispevke zunanjih izvedencev.

Uporabljena metodologija

Za modeliranje so bili izvedeni različni scenariji z uporabo modelov PRIMES in Green-X za EU-27.

Glavne organizacije/izvedenci, s katerimi so potekala posvetovanja

Za opredelitev različnih elementov predloga je bilo izvedenih in uporabljenih več študij. Te vključujejo poročilo FORRES 2020 iz aprila 2005 „Analysis of the EU renewable energy sources' evolution up to 2020“ (Analiza razvoja obnovljivih virov energije EU do leta 2020); poročilo OPTRES iz maja 2006 „Analysis of barriers for the development of electricity generation from renewable energy sources in the EU25“ (Analiza ovir za razvoj proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije v EU-25); projekt RE-GO „Renewable Energy Guarantees of Origin: implementation, interaction and utilization“ (Potrdila o izvoru obnovljive energije: izvedba, interakcija in uporaba), pogodba Evropske komisije št. 4.1030/C/02-025/2002; projekt E-TRACK „A European Standard for the tracking of electricity“ (Evropski standard za sledenje izvora električne energije), pogodba Evropske komisije št. EIE/04/141/S07.38594; projekt PROGRESS „Promotion and growth of renewable energy sources and systems“ (Spodbujanje in rast obnovljivih virov energije in sistemov), pogodba Evropske komisije št. TREN/D1/42-2005/S07.56988 in poročilo MVV Consulting iz junija 2007 „Heating and cooling from renewable energies: cost of national policies and administrative barriers“ (Ogrevanje in hlajenje z obnovljivimi viri energije: stroški nacionalnih politik in upravnih ovir). Glede ciljnega vpliva biogoriv na ceno živil – študija, ki jo je izvedel Zentrum für Europaïsche Wirtschaftsforschung (ZEW, 2007): „Competitiveness effects of trading emissions and fostering technologies to meet the EU Kyoto targets“ (Učinki konkurenčnosti trgovanja z emisijami in spodbujanje tehnologij za doseganje kjotskih ciljev EU).

Načini javne objave nasvetov izvedencev

Večina študij je bila objavljena ali je na voljo na spletni strani Evrope, vključno s projektom OPTRES, pogodbo št. EIE/04/073/S07.38567 (www.optres.fhg.de) in poročilom Progress iz leta 2007 „Identification of administrative and grid barriers to the promotion of electricity from Renewable Energy Sources“ (Identifikacija upravnih in omrežnih ovir za spodbujanje pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov energije), ki so objavljeni na spletnem naslovu:

http://ec.europa.eu/energy/res/consultation/admin_barriers_en.htm.

Poročilo MVV Consulting „Heating and cooling from renewable energies: cost of national policies and administrative barriers“ (Ogrevanje in hlajenje z obnovljivimi viri energije: stroški nacionalnih politik in upravnih ovir) je na voljo na spletnem naslovu:

http://ec.europa.eu/energy/res/sectors/heat_from_res_en.htm.

- Presoja vpliva

V presoji vpliva so preučene možnosti, ki so opisane v nadaljevanju:

- V kakšnih enotah bi bilo treba izraziti cilje obnovljive energije? V presoji vpliva so primerjane možnosti izražanja ciljev s primarno ali končno porabo energije, pri čemer je dana prednost zadnji možnosti, saj pri navedbi končne porabe energije ni razlikovanja med različnimi vrstami obnovljive energije, medtem ko je pri navedbi primarne porabe energije večji poudarek na toplotni in jedrski energiji, zaradi povečanja teh virov energije pa bi bilo težje doseči kateri koli ciljni delež obnovljive energije.

- Kako bi bilo treba obveznost 20% razdeliti med države članice? Ocenjene so bile različne metode, vključno z modeli za oceno potenciala virov v vsaki državi članici, ob uporabi pavšalnega povečanja za vse države članice in prilagoditvijo rezulatov glede na BDP, da se upoštevata poštenost in kohezija. Sklep je, da je najprimernejši pavšalni pristop, prilagojen glede na BDP, saj pomeni preprosto, splošno in pravično povečanje za vse države članice. V rezultatu, ponderiranem z BDP, je upoštevana blaginja različnih držav članic, s prilagoditvijo rezultata tako, da je upoštevan zgodnji napredek pri razvoju obnovljivih virov energije, pa rezultat odraža vodilno vlogo „zgodnjih začetnikov“ v razvoju obnovljivih virov energije v Evropi, izraža pa tudi skupno zgornjo mejo za ciljni delež obnovljive energije v letu 2020 v posameznih državah članicah.

- Kako se lahko izboljšajo čezmejni prenosi obnovljivih virov energije (z uporabo potrdil o izvoru), da bi države članice lahko lažje izpolnile svoje obveznosti – vključno z možnostjo, da se obnovljiva energija, porabljena v eni državi članici, upošteva pri doseganju ciljev druge države? Možnosti za standardizacijo potrdil o izvoru, ki se že uporabljajo v sektorju električne energije, so bile preučene skupaj z možno razširitvijo področja uporabe prek sektorja električne energije in različnimi stopnjami prenosljivosti potrdil o izvoru. Predlagano je, da se lahko režim potrdil o izvoru znatno izboljša in standardizira ter da bi se lahko njegovo področje uporabe razširilo na ogrevanje in hlajenje velikega obsega.

- Katere upravne in tržne ovire za razvoj obnovljive energije se lahko odpravijo? Preučena je bila vrsta pomanjkljivosti na področju pravil za načrtovanje, upravnih postopkov in tržnih informacij ter predlagane so zahteve ali priporočila za njihovo odpravo (kot npr. z oblikovanjem storitev „vse na enem mest“, zagotavljanjem sorazmernih stroškov, medsebojnim priznavanjem certificiranja, določanjem rokov za načrtovanje, večjim zagotavljanjem informacij javnosti in strokovnjakom ter določitvijo minimalnih ravni porabe obnovljive energije v novih zgradbah).

- Kakšna merila in metode spremljanja se lahko uporabijo za oblikovanje trajnostnega režima biogoriv? Preučen je bil širok razpon možnosti in predlaga se, da naj bi tak sistem vključeval najmanjšo stopnjo učinkovitosti pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, merila za biološko raznovrstnost in nagrade za uporabo osnovnih surovin, s katerimi je nabor surovin raznovrstnejši, kot je lesna celuloza za proizvodnjo biogoriv druge generacije. Primerno je prepustiti preverjanje državam članicam (ob hkratnem spodbujanju večnacionalnih sistemov certificiranja); režim kazni za neizpolnjevanje meril bi moral biti skladen po celotnem enotnem trgu in bi moral vključevati izvzetje iz davčnih olajšav z izključitvijo takih biogoriv iz obveznosti in nacionalnih ciljev za biogoriva. Navsezadnje bo dejansko „sledenje“ biogorivom zahtevalo fizično sledenje, tako da bo možno prepoznavanje biogoriv, ki izpolnjujejo trajnostna merila, in njihova nagraditev s premijo na trgu.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

- Povzetek predlaganih ukrepov

V predlagani direktivi so določena načela, po katerih morajo države članice zagotoviti, da delež obnovljive energije v končni energetski porabi EU do leta 2020 obsega vsaj 20%, določeni pa so tudi nacionalni splošni cilji za vsako državo članico.

Obnovljiva energija zadeva tri sektorje: električno energijo, ogrevanje in hlajenje ter promet. Splošni pristop je, da države članice obdržijo pravico do odločanja o naboru (mešanici) teh sektorjev pri doseganju svojih nacionalnih ciljev. Vendar se predlaga, da vsaka država članica do leta 2020 doseže vsaj 10-odstotni delež obnovljive energije (predvsem biogoriva) v prometnem sektorju. Razlogi za to so: (1) prometni sektor je sektor, v katerem se izmed vseh sektorjev gospodarstva emisije toplogrednih plinov najhitreje povečujejo; (2) z biogorivi je odpravljena odvisnost od nafte v prometnem sektorju, ki je eden najresnejših problemov nezanesljive oskrbe z energijo, s katerim se spopada EU; (3) proizvodnja biogoriv je zazdaj dražja od drugih oblik obnovljive energije, kar lahko pomeni, da bi se brez izrecne zahteve le stežka razvijala.

Direktiva vzpostavlja izrecno za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva sistem, ki bo zajamčil okoljsko trajnost politike, tako da bo med drugim zagotovil, da biogoriva, ki se upoštevajo pri doseganju ciljev, dosegajo minimalno raven prihrankov emisij toplogrednih plinov.

- Pravna podlaga

Predlog bo dan na podlagi člena 175(1) Pogodbe v povezavi s členom 95. Čeprav se daje prednost enotni pravni podlagi, je dvojna pravna podlaga primerna, kadar ukrep vsebuje določbe, ki temeljijo na različnih delih Pogodbe. V obeh pravnih podlagah je predvidena uporaba postopka soodločanja.

Večina predloga sodi na področje uporabe člena 175(1) (okolje). Ta člen daje Skupnosti pooblastila, da ukrepa, da bi ohranila, varovala in izboljšala kakovost okolja, varovala zdravje ljudi ter skrbno in preudarno izkoriščala naravne vire. Ta direktiva si prizadeva za dosego teh ciljev.

Vendar členi 15, 16 in 17 predloga nalagajo državam članicam zavezujoče obveznosti glede trajnosti pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv. Medtem ko je varovanje okolja očiten cilj meril trajnosti, Direktiva državam članicam tudi preprečuje, da bi sprejele nekatere ukrepe, ki bi ovirali trgovino z biogorivi ali surovinami. Tako je cilj Direktive popolna uskladitev trajnostnih meril za biogoriva, da se zagotovi, da nobeno merilo, ki ga posamično sprejmejo države članice, ne bo predstavljalo ovire za trgovino med državami članicami. Zato je primarni cilj za ta element Direktive notranji trg. Te ocene ne spremeni dejstvo, da je varovanje okolja prav tako pomemben cilj, saj člen 95(3) ES izrecno predpisuje visoko raven varovanja okolja, ki mora biti cilj ukrepov za dokončno vzpostavitev notranjega trga. Zato Komisija meni, da določbe usklajenih standardov za trajnost biogoriv sodijo na področje uporabe člena 95 (notranji trg).

Na splošno je obnovljiva energija dokaj enakovredno nadomestilo za konvencionalno energijo in se dobavlja po enakih infrastrukturnih in logističnih sistemih. Vse države članice že uporabljajo obnovljivo energijo in vse so se že odločile, da bodo povečale delež obnovljive energije. Zato predlog ne bo bistveno vplival na odločitev držav članic glede izbora virov energije ali na splošno strukturo njihove oskrbe z energijo in ne sodi na področje uporabe člena 175(2) Pogodbe.

- Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti velja, če predlog ne sodi v izključno pristojnost Skupnosti.

Države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev predloga iz naslednjih razlogov:

Iz izkušenj pri spodbujanju obnovljivih virov energije v Evropski uniji je razvidno, da se je resnični napredek začel šele, ko je Evropska unija sprejela zakonodajne instrumente, ki vsebujejo cilje, ki jih je treba doseči do določenega roka. To velja za Direktivo 2001/77/ES o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije in Direktivo 2003/30/ES o pospeševanju rabe biogoriv. Takega pravnega okvira pa ni za spodbujanje uveljavitve obnovljivih virov energije v sektorju ogrevanja in hlajenja. Razvoj obnovljive energije v tem sektorju skorajda stagnira.

Evropski svet je zaključil, da mora Evropska unija skupaj doseči 20-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije do leta 20020 zaradi zanesljivosti oskrbe z energijo, varovanja okolja in konkurenčnosti sektorja obnovljive energije, ki je zdaj vodilni na svetovni ravni v mnogih podsektorjih.

Če bi prepustili ukrepanje državam članicam, bi to ogrozilo doseganje tega deleža in ne bi zagotovilo pravične porazdelitve prizadevanj, potrebnih za dosego skupnega 20-odstotnega deleža. Če bi bilo ukrepanje popolnoma prepuščeno državam članicam, bi bili investitorji tudi negotovi glede ciljev, ki jih je treba doseči, in poti do teh ciljev.

Direktiva poleg ciljev obravnava načine za podpiranje razvoja obnovljive energije, kot so upravni postopki, načrtovanje, gradnja objektov ter informiranje in usposabljanje. Glede električne energije iz obnovljivih virov energije so obravnavana vprašanja omrežnih sistemov, kot so dostop do omrežja, okrepljena je tudi vloga potrdil o izvoru. Ti ukrepi so nadgradnja obstoječih določb Direktive 2001/77/ES in Direktive 2002/91/ES o energetski učinkovitosti stavb ter določajo skupen pristop v korist proizvajalcev in porabnikov obnovljive energije v celotni Skupnosti. Pristop Skupnosti k spodbujanju obnovljivih virov energije na te načine je sorazmeren, ker raven ambicioznosti cilja zahteva usklajeno ukrepanje za sektorje, v katerih se lahko doseže največji napredek.

Ukrepanje Skupnosti na področju trajnosti biogoriv je utemeljeno, ker preprečuje razvoj več nacionalnih sistemov, ki bi lahko ovirali trgovino s Skupnostjo in znotraj nje.

V predlogu države članice obdržijo široko pravico do odločanja glede spodbujanja razvoja sektorja obnovljive energije na način, ki najbolj ustreza njihovemu nacionalnemu potencialu in okoliščinam, vključno z možnostjo, da svoje cilje dosežejo s podpiranjem razvoja obnovljive energije v drugih državah članicah.

Zaradi tega je predlog v skladu z načelom subsidiarnosti.

- Načelo sorazmernosti in izbira instrumentov

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov:

Splošnega cilja ne bi mogli doseči brez splošne obveznosti, izražene v obliki pravno zavezujočih ciljev. Ker problemi energetske politike ogrožajo Skupnost kot celoto, je treba odgovore oblikovati na enaki ravni.

Izbrani instrument je direktiva, ki jo morajo izvajati vse države članice. Direktiva je primeren instrument za spodbujanje obnovljivih virov energije, ker jasno opredeljuje cilje, ki jih je treba doseči, hkrati pa državam članicam omogoča dovolj prilagodljivosti za izvajanje direktive na način, ki najbolje ustreza njihovim posebnim nacionalnim okoliščinam. Gre dlje od okvirne direktive, saj je natančnejša glede ciljev in podrobnejša glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti.

Direktiva za Evropsko unijo določa skupen zavezujoč cilj 20% obnovljive energije do leta 2020. Poleg tega določa zavezujoč cilj najmanj 10% za tržni delež biogoriv v letu 2020, ki ga morajo upoštevati vse države članice.

Glede preostalega lahko države članice prosto odločajo o razvoju sektorja obnovljive energije, kakor najbolj ustreza njihovim nacionalnim razmeram in potencialu, če skupaj dosežejo 20-odstotni cilj.

Raven omejitve je tako v sorazmerju s ciljem, ki naj bi se dosegel.

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti.

5. DODATNE INFORMACIJE

- Poenostavitev

Predlog predvideva poenostavitev zakonodaje.

V sedanjem času obstajata dve direktivi s področja obnovljive energije: za električno energijo in biogoriva. Za tretji sektor, ogrevanje in hlajenje, do zdaj na evropski ravni ni bilo predpisov. Določitev cilja za leto 2020 in revizija sektorja obnovljive energije sta priložnost, da se predlaga krovna direktiva, ki s predpisi zajema vse tri sektorje obnovljive energije. Tako je mogoče uvesti neločljivo povezane ukrepe v različnih sektorjih, da se obravnavajo medsektorska vprašanja (npr. upravne ovire).

Enotna direktiva in enotni nacionalni načrti ukrepov bodo države članice spodbudili, da bodo o energetski politiki razmišljale na celovitejši način, pri katerem se bodo osredotočale na najboljšo porazdelitev prizadevanj.

Poročanje se zazdaj zahteva na podlagi obeh direktiv; nadomestilo ga bo enotno poročilo na podlagi predlagane nove direktive.

- Razveljavitev veljavnih zakonskih določb

Sprejetje predloga bo povzročilo razveljavitev veljavnih zakonskih določb.

- Klavzula o ponovnem pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Predlog vsebuje več klavzul o ponovnem pregledu.

- Preoblikovanje zakonodaje

Predlog ne vsebuje preoblikovanja veljavnih zakonskih določb.

- Primerjalna tabela

Države članice morajo Komisiji sporočiti besedilo nacionalnih predpisov, potrebnih za prenos direktive v lastno zakonodajo, ter primerjalno tabelo med predpisi in to direktivo.

- Evropski gospodarski prostor (EGP)

Predlagani akt zadeva vprašanje EGP in se mora zato razširiti na Evropski gospodarski prostor.

2008/0016 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA (

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe ter člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[3],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe[4],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Večja uporaba energije iz obnovljivih virov je pomemben del svežnja ukrepov, potrebnih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izpolnitev Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o podnebnih spremembah ter nadaljnjih evropskih in mednarodnih obveznosti glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov po letu 2012. Prav tako bo morala imeti pomembno vlogo pri spodbujanju zanesljivosti oskrbe z energijo in tehnološkega razvoja ter zagotavljanju možnosti za zaposlovanje in regionalni razvoj, zlasti na podeželskih območjih.

(2) Zlasti je večja uporaba biogoriv v prometu eno od najučinkovitejših sredstev, s katerim lahko Skupnost zmanjša svojo odvisnost od uvožene nafte (kjer je zanesljivost oskrbe največji problem) in vpliva na trg z gorivi, namenjenimi uporabi v prometu.

(3) V Direktivi 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu[5] in Direktivi 2003/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2003 o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza[6] so določene opredelitve za različne vrste obnovljive energije. V Direktivi 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES[7] so določene opredelitve za sektor električne energije na splošno. Zaradi stalnosti in jasnosti je ustrezno, da se v tej direktivi uporabljajo enake opredelitve.

(4) Iz časovnega načrta za obnovljivo energijo[8] je razvidno, da sta 20-odstotni skupni delež energije iz obnovljivih virov in 10-odstotni delež obnovljive energije v prometu ustrezna in dosegljiva cilja ter da bo okvir, ki vključuje obvezne cilje, poslovni skupnosti zagotovil dolgoročno stabilnost, ki jo ta potrebuje za racionalne investicijske odločitve v sektorju obnovljive energije.

(5) Evropski svet v Bruslju je na zasedanju marca 2007 znova potrdil zavezanost Skupnosti razvoju obnovljivih virov energije na ravni celotne Skupnosti po letu 2010. Potrdil je obvezni cilj 20-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v skupni porabi energije Skupnosti do leta 2020 in obvezni najmanj 10-odstotni cilj, ki ga morajo doseči vse države članice pri deležu biogoriv v porabi bencina in dizelskega goriva v prometu do leta 2020, ki se uvedejo na stroškovno učinkovit način. Poudaril je, da je zavezujoč značaj cilja za biogoriva ustrezen, če bo proizvodnja trajnostna in bo na tržišču na voljo druga generacija biogoriv ter se Direktiva 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive Sveta 93/12/EGS[9] spremeni tako, da se upoštevajo ustrezne ravni mešanja.

(6) Glavni namen zavezujočih ciljev je zagotoviti gotovost za investitorje. Odlaganje odločitve o tem, ali je cilj zavezujoč, na prihodnost, zato ni primerno. V izjavi na zapisnik Sveta z dne 15. februarja 2007 je zato Komisija poudarila, da ni menila, da je treba zavezujoč značaj cilja odložiti, dokler ne bo na tržišču na voljo druga generacija biogoriv.

(7) Evropski parlament je v Resoluciji o časovnem načrtu za obnovljivo energijo v Evropi pozval Komisijo, naj do konca leta 2007 predstavi predlog za zakonodajni okvir za obnovljivo energijo, sklicujoč se na pomen določitve ciljev za deleže energije iz obnovljivih virov na ravni Skupnosti in držav članic.

(8) Glede na stališča, ki so jih zavzeli Komisija, Svet in Evropski parlament, je primerno določiti obvezna cilja za skupni 20-odstotni delež obnovljive energije in 10-odstotni delež obnovljive energije v sektorju prometa v porabi Evropske unije do leta 2020.

(9) Izhodišča, potenciali obnovljive energije in nabori energetskih virov držav članic se razlikujejo. Zato je treba skupni 20-odstotni cilj prevesti v posamezne cilje za vsako državo članico ob ustreznem upoštevanju poštene in ustrezne porazdelitve, različnih nacionalnih izhodišč in potencialov, vključno z obstoječim deležem energije iz obnovljivih virov in naborom energetskih virov. To je primerno storiti tako, da se potrebno skupno povečanje v uporabi energije iz obnovljivih virov porazdeli med države članice na podlagi enakovrednega povečanja deleža vsake države članice, ki je ponderirano glede na bruto domači proizvod in prilagojeno tako, da so upoštevana nacionalna izhodišča, za izračun obnovljive energije pa se uporabi končna poraba energije.

(10) Nasprotno pa je primerno, da se 10-odstotni cilj za obnovljivo energijo v prometu določi na enaki ravni za vsako državo članico, da se zagotovita usklajenost specifikacij za goriva, namenjena uporabi v prometu, in njihova razpoložljivost. Ker je trgovanje z gorivi, namenjenimi uporabi v prometu, enostavno, bodo lahko države članice, ki imajo manj ustreznih virov, zlahka dobile obnovljiva goriva za promet kod drugod. Čeprav bi bilo za Skupnost tehnično možno, da izpolni svoj cilj za biogoriva samo iz domače proizvodnje, je verjetno in zaželeno, da se cilj dejansko izpolni s kombinacijo domače proizvodnje in uvoza. Zato mora Komisija spremljati ponudbo biogoriv na trgu Skupnosti in po potrebi predlagati ustrezne ukrepe, da bi dosegla uravnotežen pristop med domačo proizvodnjo in uvozom ter upoštevala razvoj več- in dvostranskih trgovinskih pogajanj ter vidikov, povezanih z okoljem, stroški, zanesljivostjo oskrbe z energijo itd.

(11) Da bi države članice dosegle skupne cilje, se morajo orientirati po okvirni usmeritvi, na podlagi katere je zarisana pot do dosege ciljev, in izoblikovati nacionalne akcijske načrte, ki vključujejo sektorske cilje, pri tem pa upoštevati, da se lahko biomasa uporablja na različne načine, zaradi česar je bistveno, da se mobilizirajo novi viri biomase.

(12) Da se lahko izkoristijo prednosti tehnološkega napredka in prihrankov obsega, mora ta usmeritev upoštevati možnost hitrejše rasti uporabe energije iz obnovljivih virov v poznejših letih. Na ta način se lahko posebna pozornost nameni sektorjem, pri katerih je nesorazmerno pomanjkanje tehnološkega napredka in prihrankov obsega, zaradi česar niso dovolj razviti, vendar bi lahko ti sektorji v prihodnosti znatno prispevali k doseganju ciljev za leto 2020.

(13) Pri poti za doseganje ciljev mora biti izhodišče leto 2005, ker je to zadnje leto, za katero so na voljo zanesljivi podatki o nacionalnih deležih obnovljive energije.

(14) Treba je določiti jasna pravila za izračun deleža energije iz obnovljivih virov.

(15) Pri izračunu prispevka vodne energije je treba učinke podnebnih razlik uravnotežiti z uporabo normalizacijskega pravila.

(16) Toplotne črpalke, ki izkoriščajo geotermalne vire iz tal ali vode, in toplotne črpalke, ki izkoriščajo toploto iz okoliškega zraka za prenos toplotne energije na koristno raven temperature, za svoje delovanje potrebujejo električno energijo. Toplotne črpalke, ki izkoriščajo toploto iz okoliškega zraka, pogosto potrebujejo precejšnjo količino konvencionalne energije. Zato je treba pri ocenjevanju izpolnjevanja ciljev iz te direktive upoštevati le koristno toplotno energijo iz toplotnih črpalk, ki izkoriščajo toploto iz okoliškega zraka in izpolnjujejo minimalne zahteve glede koeficienta učinkovitosti iz Odločbe Komisije 2007/742/ES[10], v skladu z Uredbo (ES) št. 1980/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o spremenjenem sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje[11].

(17) Pasivni energetski sistemi izkoriščajo konstrukcijo zgradbe za izrabo energije. Ta se šteje za prihranjeno energijo. Da se prepreči dvojno upoštevanje, se energija, uporabljena na ta način, zato ne sme upoštevati za namene te direktive.

(18) Uvožena električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov energije zunaj Skupnosti, se lahko upošteva pri izpolnjevanju ciljev držav članic. Da pa se preprečita neto povečanje emisij toplogrednih plinov s spremenjeno uporabo obstoječih obnovljivih virov energije in njihova popolna ali delna nadomestitev s konvencionalnimi viri energije, je upravičena do upoštevanja samo električna energija, ki jo proizvedejo obrati, ki izkoriščajo obnovljivo energijo in začnejo delovati po začetku veljavnosti te direktive. Da je zagotovljeno, da se lahko tak uvoz izsledi in upošteva na zanesljiv način, je ustrezno, da poteka znotraj okvira sistema potrdil o izvoru. Upoštevajo se sporazumi s tretjimi državami o organizaciji te trgovine z električno energijo iz obnovljivih virov energije.

(19) Da se ustvarijo priložnosti za zmanjšanje stroškov za doseganje ciljev iz te direktive, je ustrezno, da se v državah članicah spodbuja uporaba energije, proizvedene iz obnovljivih virov v drugih državah članicah, in da se državam članicam omogoči, da lahko upoštevajo električno energijo, ogrevanje in hlajenje, porabljeno v drugih državah članicah, pri doseganju svojih nacionalnih ciljev. Zato je treba sprejeti usklajene določbe za oblikovanje in prenos potrdil o izvoru v teh sektorjih.

(20) Obvezna izdaja na zahtevo potrdil o izvoru za ogrevanje in hlajenje, proizvedeno iz obnovljivih virov energije, mora biti omejena na naprave zmogljivosti najmanj 5 MWth, da se preprečijo po nepotrebnem visoke upravne obremenitve, ki bi nastale, če bi se vključilo manjše naprave, vključno z napravami v gospodinjstvih.

(21) Države članice morajo biti sposobne vzpostaviti sisteme za izdajo predhodnih dovoljenj za prenos potrdil o izvoru v druge države članice in iz njih, če je to potrebno, da bi zagotovile zanesljivo in uravnoteženo oskrbo z energijo, dosegle okoljske cilje, ki so osnova njihovega programa podpore, ali izpolnile cilje iz te direktive. Ti sistemi morajo biti omejeni na nujno in sorazmerno ter ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije.

(22) Potem ko bo sistem usklajenih potrdil o izvoru preizkušen, mora Komisija ponovno pregledati, ali so potrebne dodatne spremembe.

(23) Da se preprečijo poseganje v programe podpore, odobrene obstoječim obratom, in previsoka nadomestila proizvajalcev obnovljive energije, se lahko med državami članicami prenesejo samo potrdila o izvoru, izdana obratom, ki so začeli obratovati po datumu začetka veljavnosti te direktive, ali za proizvodnjo zaradi povečanja zmogljivosti za proizvodnjo obnovljive energije obrata po tem datumu.

(24) Pomanjkanje preglednih pravil in usklajevanja med različnimi organi za izdajo dovoljenj se je izkazalo kot ovira pri uporabi obnovljive energije. Zato je treba upoštevati posebno strukturo sektorja obnovljive energije, ko nacionalni, regionalni in lokalni organi pregledujejo svoje upravne postopke za izdajo dovoljenja za gradnjo in upravljanje obratov za pridobivanje električne energije, zagotavljanje ogrevanja in hlajenja ali proizvodnjo goriv za pomet iz obnovljivih virov energije. Postopke upravne odobritve je treba poenostaviti z jasnimi roki za obrate, ki izkoriščajo energijo iz obnovljivih virov. Prilagoditi je treba pravila in smernice za načrtovanje, da se upoštevajo stroškovno učinkovite in okolju prijazne naprave za ogrevanje in hlajenje ter električno energijo iz obnovljivih virov.

(25) Nacionalne tehnične specifikacije in druge zahteve, ki spadajo na področje uporabe Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1988 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov[12] ter se nanašajo na primer na raven kakovosti, metode preizkušanja ali pogoje uporabe, ne smejo povzročati ovir za trgovino z napravami in sistemi za obnovljivo energijo. Zato v programih podpore za obnovljivo energijo ne smejo biti predpisane nacionalne tehnične specifikacije, ki odstopajo od obstoječih evropskih standardov, ali biti zahtevano, da se subvencionirane naprave ali sistemi certificirajo ali preizkušajo na določenem kraju ali da to opravi določen subjekt.

(26) Na nacionalni in regionalni ravni so predpisi in obveznosti glede minimalnih zahtev po uporabi obnovljive energije v novih in obnovljenih zgradbah privedle do precejšnega povečanja izrabe obnovljive energije. Te ukrepe je treba spodbujati v širšem evropskem kontekstu, obenem pa je treba spodbujati bolj energetsko učinkovite uporabe obnovljive energije v gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih.

(27) Odpraviti je treba razlike v obveščenosti in usposabljanju, zlasti v sektorju ogrevanja in hlajenja, da se spodbudi uporaba energije iz obnovljivih virov.

(28) Potreben je usklajen pristop za razvoj usposabljanja, majhnim podjetjem za inštalacijo naprav za obnovljivo energijo pa je treba omogočiti ustrezno certificiranje, da se prepreči izkrivljanje trga ter potrošnikom zagotovijo proizvodi in storitve visoke kakovosti. Nacionalne sisteme certificiranja morajo države članice vzajemno priznavati, zato morajo temeljiti na minimalnih usklajenih načelih ob upoštevanju evropskih tehnoloških standardov ter obstoječih režimov usposabljanja in priznavanja kvalifikacij za inštalaterje naprav za obnovljivo energijo. Direktiva 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij[13] se mora še naprej uporabljati za vprašanja, ki jih ta direktiva ne ureja, kot so priznavanje strokovnih kvalifikacij inštalaterjev, ki niso certificirani v eni državi članici.

(29) Medtem ko Direktiva 2005/36/ES določa zahteve za medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij, vključno za arhitekte, obstaja dodatna potreba po zagotovitvi, da arhitekti in načrtovalci ustrezno upoštevajo uporabo energije iz obnovljivih virov pri svojih načrtih in projektih. Države članice morajo zato zagotoviti jasne smernice. To je treba storiti brez poseganja v določbe Direktive 2005/36/ES ter zlasti členov 46 in 49 navedene direktive.

(30) Stroški za povezavo novih proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov energije na elektroenergetsko omrežje morajo biti objektivni, pregledni in nediskriminacijski, poleg tega je treba ustrezno upoštevati koristi, ki jih vključeni proizvajalci prinašajo v omrežje.

(31) V nekaterih primerih ni možno popolnoma zagotoviti prenosa in distribucije električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, ne da bi to vplivalo na zanesljivost in varnost omrežnega sistema. V teh primerih je lahko primerno, da se tem proizvajalcem izplača finančno nadomestilo.

(32) Direktiva 2001/77/ES je določila okvir za vključitev električne energije iz obnovljivih virov v omrežje. Vendar pa so med državami članicami obstajale pomembne razlike v stopnji dejansko dosežene integracije. Zato je treba okvir okrepiti in redno ponovno pregledati njegovo uporabo na nacionalni ravni.

(33) Zaradi medsebojne povezanosti držav je olajšana vključitev električne energije iz obnovljivih virov energije. Poleg manjših nihanj lahko medsebojna povezanost prispeva k manjšim izravnalnim stroškom, spodbuja pravo konkurenco, zaradi katere so cene nižje, in pospeši razvoj omrežij. Skupna in optimalna izraba prenosne zmogljivosti lahko prepreči prekomerno novogradnjo.

(34) Proizvodnja biogoriv mora biti okoljsko trajnostna. Biogoriva, uporabljena za izpolnjevanje ciljev iz te direktive, in biogoriva, ki so upravičena do podpore v okviru nacionalnih sistemov podpore, morajo zato izpolnjevati merila za okoljsko trajnost.

(35) Uvedba meril okoljske trajnosti za biogoriva ne bo dosegla svojega namena, če bo povzročila proizvode, ki ne izpolnjujejo meril in se namesto pogonskih biogoriv uporabljajo kot tekoča biogoriva v sektorjih ogrevanja in električne energije. Zato se morajo merila za okoljsko trajnost prav tako na splošno uporabljati za tekoča biogoriva.

(36) Evropski svet v Bruslju je marca 2007 Komisijo pozval, naj predloži predlog za krovno direktivo o uporabi vseh obnovljivih virov energije, ki bi lahko vsebovala merila in določbe za zagotovitev trajnostnega pridobivanja in uporabe bioenergije. Ta merila morajo biti skladen del širšega programa, ki obsega ne samo pogonska biogoriva, temveč tudi tekoča biogoriva. V tej direktivi morajo biti zato vključena taka trajnostna merila. Da se preprečijo dodatni stroški za podjetja in neskladnost z okoljem zaradi neusklajenega pristopa, je bistveno, da se uskladijo trajnostna merila glede biogoriv iz te direktive in Direktive 98/70/ES. Komisija mora poleg tega leta 2010 ponovno preveriti, ali je treba vključiti druge uporabe biomase.

(37) Če se namembnost zemljišča z velikimi zalogami ogljika v zemlji ali vegetaciji spremeni za pridelavo surovin za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, se bo nekaj shranjenega ogljika na splošno sprostilo v ozračje, kar bo privedlo do nastanka ogljikovega dioksida. Negativni učinek toplogrednih plinov lahko izniči (včasih v veliki meri) pozitivne učinke pogonskih biogoriv ali tekočih biogoriv na toplogredne pline. Celotne učinke ogljikovega dioksida (toplogredne učinke), ki jih povzroči taka sprememba namembnosti zemljišča, je treba zato upoštevati pri izračunu prihrankov toplogrednih plinov posameznih pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv. To je potrebno zaradi zagotovitve, da se v izračunu prihranka toplogrednih plinov upoštevajo vsi toplogredni učinki uporabe pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv.

(38) Da bi gospodarskim subjektom prihranili nepotrebne obremenjujoče raziskave in preprečili spremembe namembnosti zemljišč z velikimi zalogami ogljika, za katere se nato izkaže, da niso primerna za proizvodnjo surovin za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, se namembnosti takih vrst zemljišč, katerih izgube zalog ogljika po spremembi namembnosti ne bi bilo mogoče v sprejemljivem roku (ob upoštevanju nujnosti reševanja podnebnih sprememb) uravnotežiti s prihranki toplogrednih plinov zaradi proizvodnje pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, ne sme spreminjati za proizvodnjo pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv. Na podlagi evidenc svetovnih zalog ogljika lahko zaključimo, da je treba v to kategorijo vključiti mokrišča in nepretrgana gozdnata območja.

(39) Spodbude, predvidene v tej direktivi za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, ter vse večje povpraševanje po pogonskih biogorivih in drugih tekočih biogorivih na svetovni ravni ne smejo povzročiti uničevanja biološko raznovrstnih zemljišč. Take neobnovljive vire, katerih pomen za celotno človeštvo je priznan v različnih mednarodnih instrumentih, je treba ohraniti. Za potrošnike v Skupnosti bi bilo poleg tega z moralnega vidika nesprejemljivo, da bi lahko njihova večja uporaba pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv povzročila uničevanje biološko raznovrstnih zemljišč. Zato je treba določiti merila, ki bodo zagotovila, da bodo pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva upravičena do podpore le, če se lahko zajamči, da ne izvirajo iz biološko raznovrstnih zemljišč. Na podlagi izbranih merilih se šteje gozd za biološko raznovrsten, če vanj večja človeška dejavnost ne posega (na podlagi opredelitve, ki jo uporabljajo Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov, Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo in Ministrska konferenca o varovanju gozdov v Evropi[14]) ali če je zemljišče zaščiteno z nacionalno zakonodajo za namene varovanja narave. Glede na to, da so nekatera travinja izjemno biološko raznovrstna, je tudi ustrezno, da biogoriva, proizvedena iz surovin, pridobljenih na teh zemljiščih, ne smejo biti upravičena do podpor, predvidenih v tej direktivi. Komisija mora določiti ustrezna merila in/ali geografski obseg za opredelitev teh travinj z izjemno biološko raznovrstnostjo v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem in ustreznimi mednarodnimi predpisi.

(40) Kadar so pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva izdelana iz surovin, pridobljenih v EU, morajo biti prav tako v skladu z okoljskimi zahtevami EU za kmetijstvo. Uporaba teh meril za uvoz iz tretjih držav je upravno in tehnično neizvedljiva.

(41) Merila za okoljsko trajnost bodo učinkovita samo, če bodo povzročila spremembe v vedenju tržnih udeležencev. Ti bodo svoje vedenje spremenili le, če bodo pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, ki izpolnjujejo merila, deležna cenovne premije v primerjavi s tistimi, ki teh meril ne izpolnjujejo. V skladu z metodo masne bilance za preverjanje izpolnjevanja meril obstaja fizična povezava med proizvodnjo pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, ki izpolnjujejo merila, ter porabo pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv v Skupnosti, kar omogoča ustrezno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem ter zagotavlja cenovno premijo, ki je višja kot v sistemih, pri katerih take povezave ni. Da se lahko pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, ki izpolnjujejo merila okoljske trajnosti, prodajajo po višji ceni, ob ohranjanju integritete sistema in sočasnem preprečevanju nerazumnih obremenitev industrije, je treba za preverjanje izpolnjevanja meril uporabiti sistem masne bilance. Vendar je treba preučiti tudi druge metode preverjanja.

(42) V interesu Skupnosti je spodbujati razvoj večstranskih in dvostranskih sporazumov ter prostovoljnih mednarodnih ali nacionalnih sistemov za določitev standardov za proizvodnjo trajnostnih pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv ter potrjevanje, da proizvodnja pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv te standarde izpolnjuje. Zato je treba predvideti možnost, da se lahko odloči, da taki sporazumi ali sistemi zagotavljajo zanesljive dokaze in podatke, če izpolnjujejo ustrezne standarde glede zanesljivosti, preglednosti in neodvisne revizije.

(43) Potrebno je določiti jasna pravila za izračun emisij toplogrednih plinov iz pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv ter njihovih primerjalnih fosilnih goriv.

(44) Pri izračunu emisij toplogrednih plinov, ki nastajajo pri proizvodnji in uporabi goriv, je treba upoštevati soproizvode. Za namene analize politike je primerna substitucijska metoda. Za regulativne namene v zvezi s posameznimi izvajalci dejavnosti in posameznimi pošiljkami goriv, namenjenih uporabi v prometu, substitucijska metoda ni primerna. V teh primerih je najprimerneje uporabiti metodo porazdelitve energije, ker je enostavna za uporabo, časovno predvidljiva, na najmanjšo mero zmanjšuje neproduktivne spodbude in daje rezultate, ki so na splošno primerljivi z vrsto rezultatov, ki jih daje substitucijska metoda. Za namene analize politike mora Komisija v svojih poročilih prav tako navesti rezultate na podlagi substitucijske metode.

(45) Da bi preprečili nesorazmerne upravne obremenitve, je treba določiti seznam privzetih vrednosti za običajne proizvodne verige biogoriv. Pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva morajo biti vedno upravičena do prihrankov toplogrednih plinov, določenih s tem seznamom. Kadar je privzeta vrednost za prihranke toplogrednih plinov iz proizvodih procesov pod zahtevano minimalno ravnijo prihrankov toplogrednih plinov, je treba od proizvajalcev, ki želijo dokazati, da izpolnjujejo minimalno raven, zahtevati, da dokažejo, da so dejanske emisije, ki nastajajo pri njihovih proizvodnih procesih, nižje od tistih, predpostavljenih v izračunu privzetih vrednosti.

(46) Da se ne spodbuja pridelava surovin za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva na krajih, kjer bi to privedlo do visokih emisij toplogrednih plinov, je treba uporabo privzetih vrednosti za pridelavo omejiti na regije, kjer se lahko tak učinek z zanesljivostjo izključi.

(47) Zahteve po trajnostnem sistemu za uporabo biomase za pridobivanje energije, razen za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, mora Komisija analizirati do leta 2010 ob upoštevanju potrebe, da se viri biomase upravljajo na trajnosten način.

(48) Da se omogoči doseganje 10-odstotnega deleža biogoriv, je treba zagotoviti, da se na trg dajo mešanice z višjo koncentracijo biodizla v dizelskem gorivu od tistih, ki so predvidene s standardom EN590/2004.

(49) Da bi zagotovili, da postanejo biogoriva, s katerimi je obseg uporabljenih osnovnih surovin raznovrstnejši, ekonomsko rentabilna, morajo prejeti dodatni ponder v okviru nacionalnih obveznosti za biogoriva.

(50) Redno poročanje je potrebno, da se zagotovi stalno osredotočanje na napredek pri razvoju obnovljive energije na nacionalni ravni in ravni Skupnosti.

(51) Ukrepe podpore, sprejete na podlagi te direktive, ki predstavljajo državno pomoč v smislu člena 87 Pogodbe, je treba na podlagi člena 88(3) Pogodbe priglasiti Komisiji in ta jih mora pred izvedbo odobriti. Podatki, predloženi Komisiji na podlagi te direktive, ne nadomeščajo obveznosti držav članic v okviru obveznosti obveščanja na podlagi člena 88(3) Pogodbe.

(52) Države članice lahko pri načrtovanju svojih sistemov podpor spodbujajo uporabo biogoriv, ki omogočajo dodatne koristi (vključno s povečanjem raznovrstnosti, ki jo zagotavljajo biogoriva, proizvedena iz odpadkov, ostankov, neživilske celuloze in lesne celuloze) z ustreznim upoštevanjem različnih stroškov proizvodnje energije iz tradicionalnih biogoriv na eni strani in biogoriv, ki omogočajo dodatne koristi, na drugi strani. Države članice lahko spodbujajo naložbe v razvoj tehnologij obnovljivih virov energije, ki postanejo šele sčasoma konkurenčne.

(53) Ker je osnovni namen ukrepov, predvidenih v členih 15 do 17 te direktive, zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga z uskladitvijo pogojev glede trajnosti, ki jih morajo za nekatere namene izpolnjevati pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, in s tem pospeševanje trgovine med državami članicami s pogonskimi biogorivi in drugimi tekočimi biogorivi, ki te pogoje izpolnjujejo, ti ukrepi temeljijo na členu 95 Pogodbe. Ker je osnovni namen vseh drugih ukrepov, predvidenih s to direktivo, varovanje okolja, ti temeljijo na členu 175(1) Pogodbe.

(54) Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, morajo biti sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[15].

(55) Zlasti je treba Komisiji podeliti pooblastila za prilagoditev metodoloških načel in vrednosti, potrebnih za presojo, ali so izpolnjena merila okoljske trajnosti v zvezi s pogonskimi biogorivi in drugimi tekočimi biogorivi, in za prilagoditev energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, tehničnemu in znanstvenemu napredku. Ker so ti ukrepi splošnega značaja in so namenjeni spremembi nebistvenih elementov te direktive s prilagoditvijo metodoloških načel in vrednosti, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, določenim v členu 5a Sklepa 1999/468/ES.

(56) Določbe Direktive 2001/77/ES in Direktive 2003/30/ES, ki se prekrivajo z določbami te direktive, se razveljavijo ob zadnjem možnem času za prenos direktive v nacionalno zakonodajo. Določbe, ki obravnavajo cilje in poročanje za leto 2010, ostanejo veljavne do konca leta 2011. Zaradi tega je treba ustrezno spremeniti Direktivo 2001/77/ES in Direktivo 2003/30/ES.

(57) Ker splošnih ciljev doseganja 20-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v skupni porabi energije v Skupnosti in 10-odstotnega deleža biogoriv v porabi bencina in dizelskega goriva v sektorju prometa v vsaki državi članici do leta 2020 države članice ne morejo doseči v zadostni meri in se lahko zaradi obsega ukrepanja bolje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, določenim v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za dosego teh ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1 Področje uporabe

V tej direktivi je določen skupni okvir za spodbujanje energije iz obnovljivih virov. Določena sta obvezna cilja za skupni delež energije iz obnovljivih virov v porabi energije in delež energije iz obnovljivih virov v prometu. Določena so pravila za potrdila o izvoru, upravne postopke in povezovanje v elektroenergetske omrežje v zvezi z energijo iz obnovljivih virov. Določena so merila okoljske trajnosti za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva.

Člen 2 Opredelitve

Za namene te direktive se uporabljajo opredelitve iz Direktive 2003/54/ES.

Prav tako se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) „energija iz obnovljivih virov“ pomeni obnovljive nefosilne vire energije: veter, sonce, geotermalne vire, valovanje, plimovanje, vodno energijo, biomaso, plin, pridobljen iz odpadkov, plin, pridobljen z napravami za čiščenje odplak, in biopline;

(b) „biomasa“ pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov v kmetijstvu (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora), gozdarstvu in z njima povezanih proizvodnih dejavnostih ter biološko razgradljive dele industrijskih in komunalnih odpadkov;

(c) „končna poraba energije“ pomeni energetski proizvod, dobavljen za energetske namene proizvodni industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, vključno z električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne in toplotne energije, ter izgubami električne energije in toplote pri distribuciji;

(d) „daljinsko ogrevanje ali hlajenje“ pomeni distribucijo toplotne energije v obliki pare, vroče vode ali ohlajenih tekočin iz centralnega proizvodnega vira prek omrežja do več zgradb za namene ogrevanja ali hlajenja prostorov ali za procesno ogrevanje ali hlajenje;

(e) „tekoče biogorivo“ pomeni tekoče gorivo za energetske namene, proizvedeno iz biomase;

(f) „biogorivo“ pomeni tekoče ali plinasto gorivo, namenjeno uporabi v prometu, proizvedeno iz biomase;

(g) „potrdilo o izvoru“ pomeni elektronski dokument, ki ima vlogo dokazila, da je bila določena količina energije proizvedena iz obnovljivih virov;

(h) „program podpore“ pomeni program na podlagi tržne intervencije države članice, ki prispeva k temu, da se energija iz obnovljivih virov uveljavi na trgu z zmanjševanjem stroškov proizvodnje te energije, povečanjem cene, po kateri se lahko prodaja, ali povečanjem količine nabavljene energije na podlagi obveznosti glede obnovljive energije ali drugače;

(i) „obveznost glede obnovljive energije“ pomeni nacionalni program podpore, ki od proizvajalcev energije zahteva, da v svojo proizvodnjo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov; ki od dobaviteljev energije zahteva, da v svojo dobavo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov, ali od porabnikov energije zahteva, da v svojo porabo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov.

Člen 3 Cilji za uporabo energije iz obnovljivih virov

1. Vsaka država članica zagotovi, da je delež energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije v letu 2020 najmanj enak njenemu splošnemu cilju za delež energije iz obnovljivih virov v tem letu, določenemu v tretjem stolpcu razpredelnice v delu A Priloge I.

2. Države članice uvedejo ustrezne ukrepe, da bi zagotovile, da je delež energije iz obnovljivih virov enak ali večji od deleža iz okvirne usmeritve iz dela B Priloge I.

3. Vsaka država članica zagotovi, da je delež energije iz obnovljivih virov v prometu v letu 2020 najmanj enak 10% končne porabe energije v prometu v tej državi članici.

Pri izračunu skupne porabljene energije v prometu za namene prvega pododstavka se ne upoštevajo naftni derivati, ki niso bencin in dizelsko gorivo.

Člen 4 Nacionalni akcijski načrti

1. Vsaka država članica sprejme nacionalni akcijski načrt.

V nacionalnih akcijskih načrtih so določeni cilji držav članic za deleže energije iz obnovljivih virov v prometu, električni energiji ter ogrevanju in hlajenju v letu 2020 ter ustrezni ukrepi, ki jih je treba sprejeti za dosego teh ciljev, vključno z nacionalnimi politikami za razvoj obstoječih virov biomase in mobilizacijo novih virov biomase za različne načine uporabe ter ukrepi, ki jih je treba sprejeti, da se izpolnijo zahteve iz členov 12 do 17.

2. Države članice o svojih nacionalnih akcijskih načrtih obvestijo Komisijo najpozneje do 31. marca 2010.

3. Država članica, katere delež energije iz obnovljivih virov je bil v predhodnem dvoletnem obdobju manjši od okvirne usmeritve iz dela B Priloge I, Komisiji predloži nov nacionalni akcijski načrt najpozneje do 30. junija naslednjega leta, v katerem določi ustrezne ukrepe za zagotovitev, da je v prihodnosti delež energije iz obnovljivih virov enak ali večji od okvirne usmeritve iz dela B Priloge I.

Člen 5 Izračun deleža energije iz obnovljivih virov

1. Končna poraba energije iz obnovljivih virov v vsaki državi članici se izračuna kot vsota:

(a) končne porabe električne energije iz obnovljivih virov,

(b) končne porabe energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje ter

(c) končne porabe energije iz obnovljivih virov za uporabo v prometu.

Plin, električna energija in vodik iz obnovljivih virov energije se upoštevajo samo enkrat pod 1(a), 1(b) ali 1(c) za izračun deleža končne porabe energije iz obnovljivih virov.

Pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, ki ne izpolnjujejo meril okoljske trajnosti iz člena 15, se ne upoštevajo.

2. Države članice lahko Komisijo zaprosijo, da se za namene odstavka 1 upošteva izgradnja obratov za obnovljivo energijo z zelo dolgim časom od zasnove do realizacije na njihovem ozemlju pod naslednjimi pogoji:

(a) gradnjo obrata za obnovljivo energijo je treba začeti do leta 2016;

(b) obrat za obnovljivo energijo mora imeti proizvodno zmogljivost enako ali večjo od 5 000 MW;

(c) ne sme biti možno, da bi obrat začel obratovati do leta 2020;

(d) možno mora biti, da začne obrat obratovati do leta 2022.

Komisija odloči, kakšne prilagoditve so potrebne pri deležu energije iz obnovljivih virov države članice za leto 2020 ob upoštevanju napredka pri izgradnji, višine finančne podpore, ki je zagotovljena obratu, in količine obnovljive energije, ki jo bo obrat proizvedel v povprečnem letu, ko bo dokončan.

Komisija v skladu s postopkom iz člena 21(2) pripravi pravila za uporabo te določbe najpozneje do 31. decembra 2012.

3. Kadar država članica meni, da leta 2020 zaradi višje sile ne bo mogla doseči deleža energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije, določenega v tretjem stolpcu razpredelnice iz Priloge I, o tem čim prej obvesti Komisijo. Komisija odloči, ali je dokazana višja sila; v tem primeru določi, kako se za državo članico prilagodi končna poraba energije iz obnovljivih virov za leto 2020.

4. Za namene odstavka 1(a) se končna poraba električne energije iz obnovljivih virov izračuna kot količina električne energije, proizvedene v državi članici iz obnovljivih virov energije (pri čemer ni vključena proizvodnja električne energije z akumulacijskimi prečrpovalnimi napravami, ki uporabljajo vodo, ki se najprej prečrpa navzgor), prilagojena v skladu s členom 10.

V obratih z več gorivi, ki uporabljajo obnovljive in konvencionalne vire, se upošteva samo del električne energije, proizveden iz obnovljivih virov energije. Za namene tega izračuna se izračuna prispevek vsakega vira energije na podlagi energijske vsebnosti.

Električna energija, proizvedena z vodno energijo, se upošteva v skladu z normalizacijskim pravilom iz Priloge II.

5. Za namene odstavka 1(b) se končna poraba energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje izračuna kot poraba energije iz obnovljivih virov, dobavljena proizvodni industriji, prometnemu sektorju, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu za namene ogrevanja in hlajenja, vključno s porabo za daljinsko ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov energije, prilagojena v skladu s členom 10.

Toplotna energija, pridobljena s toplotnimi črpalkami, ki izkoriščajo geotermalno energijo iz tal ali vode, se upošteva za namen odstavka 1(b). Toplotna energija, pridobljena s toplotnimi črpalkami, ki izkoriščajo toploto iz okoliškega zraka, se upošteva za namene odstavka 1(b), če energetska učinkovitost teh toplotnih črpalk izpolnjuje minimalne zahteve za podeljevanje znaka za okolje, določene v skladu z Uredbo (ES) št. 1980/2000, kadar je to ustrezno, zlasti minimalnega koeficienta učinkovitosti, določenega v Odločbi 2007/742/ES in revidiranega v skladu z navedeno uredbo.

Toplotna energija, ki jo proizvedejo pasivni energetski sistemi, pri katerih se nižja poraba energije doseže pasivno z izkoriščanjem konstrukcije zgradbe ali toplote, proizvedene z energijo iz neobnovljivih virov, se za namene odstavka 1(b) ne upošteva.

6. Energijska vsebnost goriv, namenjenih uporabi v prometu in navedenih v Prilogi III, se upošteva, kot je določeno v navedeni prilogi. Priloga III se lahko prilagodi tehničnemu in znanstvenemu napredku. Tak ukrep, katerega namen je spremeniti nebistvene elemente te direktive, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 21(3).

7. Delež energije iz obnovljivih virov se izračuna kot končna poraba energije iz obnovljivih virov, deljena s končno porabo energije iz vseh virov energije, izražena v odstotkih.

8. Metodologija in opredelitve, uporabljene pri izračunu deleža energije iz obnovljivih virov, so metodologija in opredelitve iz Uredbe (ES) št. XXXX/XX o energetski statistiki[16].

9. Električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov energije v tretjih državah, se upošteva pri ocenjevanju izpolnjevanja zahtev te direktive glede doseganja nacionalnih ciljev le, če:

(a) je porabljena v Skupnosti;

(b) je električno energijo proizvedel obrat, ki je začel obratovati po začetku veljavnosti te direktive; in

(c) je za električno energijo izdano potrdilo o izvoru, ki je del sistema potrdil o izvoru, enakovrednega sistemu, ki ga določa ta direktiva.

Člen 6 Potrdila o izvoru električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje, proizvedenih iz obnovljivih virov energije

1. Države članice zagotovijo, da se lahko izvor električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, in energije za ogrevanje ali hlajenje, proizvedene iz obnovljivih virov energije v obratih z zmogljivostjo najmanj 5 MWth, zajamči kot tak v smislu te direktive.

V ta namen države članice zagotovijo, da se izda potrdilo o izvoru na zahtevo proizvajalca obnovljive energije. Potrdilo o izvoru je standardne velikosti 1 MWh. Za vsako megavatno uro proizvedene energije se izda največ eno potrdilo o izvoru.

2. Potrdila o izvoru se izdajajo, prenašajo in razveljavljajo elektronsko. Biti morajo točna, zanesljiva in zaščitena pred goljufijami.

V potrdilu o izvoru morajo biti navedeni najmanj:

(a) vir energije, iz katerega je bila energija proizvedena, ter datum začetka in konca njene proizvodnje;

(b) ali se potrdilo o izvoru nanaša na

- (i) električno energijo ali

- (ii) ogrevanje in/ali hlajenje;

(c) identiteta, lokacija, vrsta in zmogljivost obrata, v katerem je bila energija proizvedena, ter datum, ko je obrat začel obratovati;

(d) datum in država izdaje ter enotna identifikacijska številka;

(e) znesek in vrsta investicijske pomoči, ki je bila obratu odobrena.

3. Države članice priznavajo potrdila o izvoru, ki jih izda druga država članica, v skladu s to direktivo. Če država članica ne prizna potrdila o izvoru, mora njena zavrnitev priznanja potrdila temeljiti na objektivnih, preglednih in nediskriminacijskih merilih.

V primeru zavrnitve priznanja potrdila o izvoru lahko Komisija sprejme odločbo, s katero od zadevne države članice zahteva, da potrdilo prizna.

4. Države članice zagotovijo, da se vsa potrdila o izvoru, ki se izdajo za obnovljivo energijo, proizvedeno v določenem koledarskem letu, izdajo najpozneje tri mesece po koncu tega leta.

Člen 7 Pristojni organi in registri potrdil o izvoru

1. Vsaka država članica določi samo en pristojni organ za opravljanje naslednjih nalog:

(a) vzpostavitev in vodenje nacionalnega registra potrdil o izvoru;

(b) izdajanje potrdil o izvoru;

(c) evidentiranje vseh prenosov potrdil o izvoru;

(d) razveljavitev potrdil o izvoru;

(e) objavo letnega poročila o številu izdanih potrdil o izvoru, številu potrdil, ki so bila prenesena na ali od vsakega od drugih pristojnih organov, in številu razveljavljenih potrdil.

2. Pristojni organ ne sme opravljati nobenih dejavnosti proizvodnje, dobave ali distribucije energije ali trgovine z njo.

3. V nacionalnem registru potrdil o izvoru so evidentirana potrdila o izvoru, ki jih ima vsak subjekt. Potrdilo o izvoru se obenem hrani le v enem registru.

Člen 8 Predložitev potrdil o izvoru za razveljavitev

1. Potrdilo o izvoru, ki ustreza enoti zadevne energije, se predloži v razveljavitev pristojnemu organu, določenem v skladu s členom 7, če:

(a) se za proizvodnjo enote električne energije iz obnovljivih virov energije ali proizvodnjo enote ogrevanja ali hlajenja iz obnovljivih virov energije v obratu z zmogljivostjo najmanj 5 MWth prejema podpora v obliki plačil tarif za dovajanje toka, plačil premij, znižanj davkov ali plačil, ki izhajajo iz javnih razpisov; v tem primeru se potrdilo predloži pristojnemu organu, ki ga je določila država članica, ki je vzpostavila sistem podpor;

(b) se enota električne energije, proizvedena iz obnovljivih virov energije, ali enota ogrevanja ali hlajenja, proizvedena iz obnovljivih virov energije v obratu z zmogljivostjo najmanj 5 MWth, upošteva pri ocenjevanju izpolnjevanja obveznosti obrata glede obnovljive energije; v tem primeru se potrdilo o izvoru predloži pristojnemu organu, ki da je določila država članica, ki je določila obveznost; ali

(c) se dobavitelj ali porabnik energije odloči, da bo potrdilo o izvoru uporabil za dokazovanje deleža ali količine obnovljive energije v svojem naboru energetskih virov, ne da bi zahteval ugodnosti programa podpor v skladu s točkama (a) in (b); v tem primeru se potrdilo o izvoru predloži pristojnemu organu, ki ga je določila država članica, v kateri se energija, opisana v zadevnem naboru, porabi.

2. Če je upravljavec obrata predložil eno ali več potrdil o izvoru pristojnemu organu v skladu z odstavkom 1(a) ali (b);

(a) zahteva potrdilo o izvoru v skladu s členom 6(1) za vso prihodnjo proizvodnjo obnovljivih virov energije iz istega obrata;

(b) predloži ta potrdila o izvoru v razveljavitev istemu pristojnemu organu.

3. Potrdila o izvoru se ne predložijo pristojnemu organu v razveljavitev več kot 1 leto po datumu izdaje.

Člen 9 Prenos potrdil o izvoru

1. Države članice, katerih delež energije iz obnovljivih virov je bil v predhodnem dvoletnem obdobju enak ali večji od okvirne usmeritve iz dela B Priloge I, lahko od pristojnih organov, določenih v skladu s členom 7, zahtevajo, da prenesejo potrdila o izvoru, predložena v razveljavitev na podlagi člena 8(1), na drugo državo članico. Taka potrdila o izvoru takoj razveljavi pristojni organ v državi prejemnici.

2. Države članice lahko predvidijo sistem izdajanja predhodnih dovoljenj za prenos potrdil o izvoru na subjekte v drugih državah članicah ali z njih, če je v odsotnosti takega sistema verjetno, da bi prenos potrdil o izvoru na zadevno državo članico ali z nje oviral njihovo sposobnost, da zagotovijo zanesljivo in uravnoteženo oskrbo z energijo, ali omejeval dosego okoljskih ciljev, ki so podlaga njihovega programa podpor.

Države članice lahko predvidijo sistem izdajanja predhodnih dovoljenj za prenos potrdil o izvoru na subjekte v drugih državah članicah, če je v odsotnosti takega sistema verjetno, da bi prenos potrdil o izvoru oviral njihovo sposobnost za izpolnjevanje določb člena 3(1) ali zagotovitev, da je delež energije iz obnovljivih virov enak ali večji od okvirne usmeritve iz dela B Priloge I.

Sistem predhodnih dovoljenj ne sme biti sredstvo samovoljne diskriminacije.

3. Ob upoštevanju določb, sprejetih v skladu z odstavkom 2, se lahko potrdila o izvoru prenašajo med subjekti v različnih državah članicah, če so bila izdana za energijo, ki so jo iz obnovljivih virov proizvedli obrati, ki so začeli obratovati po začetku veljavnosti te direktive.

Tak prenos je lahko povezan s prenosom energije, na katero se potrdilo o izvoru nanaša, ali ločen od kakršnega koli takega prenosa.

4. Države članice Komisijo obvestijo o kakršnem koli sistemu predhodnih dovoljenj, ki ga nameravajo vzpostaviti v skladu z odstavkom 2, in kakršnih kolih poznejših spremembah tega sistema.

Komisija te informacije objavi.

5. Komisija najpozneje do 31. decembra 2014 (odvisno od razpoložljivosti podatkov) oceni izvajanje določb te direktive glede prenosa potrdil o izvoru med državami članicami ter stroške in koristi takega prenosa. Po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predloge.

Člen 10 Učinki razveljavitve potrdil o izvoru

Če pristojni organ razveljavi potrdilo o izvoru, ki ga sam ni izdal, se enakovredna količina energije iz obnovljivih virov pri ocenjevanju izpolnjevanja zahtev te direktive v zvezi z nacionalnimi cilji:

(a) odšteje od količine energije iz obnovljivih virov, ki se za leto proizvodnje energije, navedene v potrdilu o izvoru, upošteva, ko se ocenjuje, kako je država članica pristojnega organa, ki je izdal potrdilo o izvoru, izpolnila zahteve; in

(b) prišteje količini energije iz obnovljivih virov, ki se za leto proizvodnje energije, navedene v potrdilu o izvoru, upošteva, ko se ocenjuje, kako je država članica pristojnega organa, ki je razveljavil potrdilo o izvoru, izpolnila zahteve.

Člen 11 Povečanje zmogljivosti

Za namene člena 5(9), člena 6(2), člena 8(2) in člena 9(3) se enote obnovljive energije, ki se lahko obračunajo kot povečanje zmogljivosti obrata, obravnavajo, kot da bi jih proizvedel samostojen obrat, ki je začel obratovati v trenutku, ko je prišlo do povečane zmogljivosti.

Člen 12 Upravni postopki ter zakonski in podzakonski predpisi

1. Države članice zagotovijo, da se vsi nacionalni predpisi v zvezi s postopki za izdajo dovoljenj, certificiranja in licenciranja, ki se uporabljajo za obrate za proizvodnjo električne energije, ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov, in postopek pretvorbe biomase v biogoriva ali druge energetske proizvode, sorazmerni in potrebni.

Države članice zlasti zagotovijo, da:

(a) so ustrezne pristojnosti nacionalnih, regionalnih in lokalnih upravnih organov za postopke izdaje dovoljenj, certificiranja in licenciranja jasno opredeljene ter so roki za odobritev vlog za načrtovanje in gradnjo natančno določeni;

(b) se upravni postopki poenostavijo in pospešijo na ustrezni upravni ravni;

(c) so pravila, ki urejajo izdajo dovoljenj, certificiranje in licenciranje, objektivna, pregledna in nediskriminacijska ter da v celoti upoštevajo posebnosti posameznih tehnologij obnovljive energije;

(d) se določijo jasne smernice za usklajevanje med upravnimi organi v zvezi z roki ter prejemom in obravnavanjem vlog za načrtovanje in dovoljenja;

(e) so upravni stroški, ki jih plačajo potrošniki, načrtovalci, arhitekti, gradbeniki ter inštalaterji in dobavitelji naprav in sistemov, pregledni in odvisni od stroškov;

(f) se za manjše projekte uvedejo manj obremenjujoči postopki za izdajo dovoljenj in

(g) se določijo posredniki, da posredujejo v sporih med vlagatelji in organi, pristojnimi za izdajo dovoljenj, certifikatov in licenc.

2. Države članice jasno opredelijo vse tehnične specifikacije, ki jih morajo izpolnjevati naprave in sistemi za obnovljivo energijo, da bi bili upravičeni do podpore iz programov podpor. Če obstajajo evropski standardi, vključno z znaki za okolje, energetskimi znaki in drugimi tehničnimi referenčnimi sistemi, ki jih vzpostavijo evropski organi za standardizacijo, se tehnične specifikacije opredelijo na podlagi teh standardov. Te tehnične specifikacije ne smejo predpisovati, kje je treba naprave in sisteme certificirati.

3. Države članice zahtevajo od lokalnih in regionalnih upravnih organov, da upoštevajo inštalacijo naprav in sistemov za uporabo ogrevanja, hlajenja in električne energije iz obnovljivih virov ter daljinsko ogrevanje in hlajenje pri načrtovanju, projektiranju, gradnji in prenovi industrijskih in stanovanjskih območij.

4. Države članice v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih zahtevajo uporabo minimalnih ravni energije iz obnovljivih virov v novih in obnovljenih stavbah. Kakršna koli izjema iz te minimalne zahteve mora biti pregledna in mora temeljiti na merilih, ki se nanašajo na:

(a) uporabo pasivnih, nizkoenergijskih ali nič-energijskih zgradb ali

(b) lokalne omejitve glede razpoložljivosti obnovljivih virov energije.

5. Države članice v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih predvidijo spodbude za uporabo sistemov in naprav za ogrevanje in hlajenje z obnovljivo energijo, ki dosegajo znatno manjšo porabo energije. Države članice uporabijo energetske znake ali znake za okolje ali druge ustrezne certifikate ali standarde, oblikovane na nacionalni ali evropski ravni, kadar ti obstajajo, kot podlago za spodbujanje teh sistemov in naprav.

Države članice v primeru biomase predvidijo spodbude za tehnologije pretvorbe, ki dosegajo izkoristek pretvorbe najmanj 85% za gospodinjske in komercialne namene uporabe in najmanj 70% za industrijske namene uporabe.

Države članice v primeru toplotnih črpalk predvidijo spodbude za toplotne črpalke, ki izpolnjujejo minimalne zahteve za podelitev znaka za okolje, določene v Odločbi 2007/742/ES.

Države članice v primeru sončne energije predvidijo spodbude za naprave in sisteme, ki dosegajo izkoristek pretvorbe najmanj 35%.

Države članice pri oceni izkoristka pretvorbe in učinkovitosti (razmerja med vhodno in izhodno energijo) sistemov in naprav za namene tega odstavka uporabijo postopke Skupnosti ali, če teh ni, mednarodne postopke, če ti obstajajo.

Člen 13 Informiranje in usposabljanje

1. Države članice zagotovijo, da so informacije o ukrepih podpore dane na voljo potrošnikom, gradbenikom, inštalaterjem, arhitektom in dobaviteljem ogrevalnih, hladilnih in električnih naprav in sistemov ter vozil, ki so združljiva z uporabo mešanic z visoko vsebnostjo biogoriv ali čistih biogoriv.

2. Države članice zagotovijo, da dajo bodisi dobavitelj naprav ali sistemov bodisi nacionalni pristojni organi na voljo informacije o neto koristih, stroških ter energetski učinkovitosti naprav in sistemov za uporabo ogrevanja, hlajenja in električne energije iz obnovljivih virov.

3. Države članice oblikujejo sisteme certificiranja za inštalaterje majhnih kotlov in peči na biomaso, solarnih fotovoltaičnih in solarnih termalnih sistemov ter toplotnih črpalk. Ti sistemi morajo temeljiti na merilih, opredeljenih v Prilogi IV. Vsaka država priznava certifikate, ki jih podelijo druge države v skladu s temi merili.

4. Države članice oblikujejo smernice za načrtovalce in arhitekte, tako da bodo ti sposobni ustrezno upoštevati uporabo energije iz obnovljivih virov ter daljinskega ogrevanja in hlajenja pri načrtovanju, projektiranju, gradnji in prenovi industrijskih in stanovanjskih območij.

Člen 14 Dostop do elektroenergetskega omrežja

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za razvoj omrežne infrastrukture, da je prilagojena nadaljnjemu razvoju na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije, vključno s povezovalnimi vodi med državami članicami.

2. Ne da bi to posegalo v ohranjanje zanesljivosti in varnosti omrežja, države članice zagotovijo, da upravljavci prenosnih omrežij in upravljavci distribucijskih omrežij na njihovem ozemlju zajamčijo prenos in distribucijo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije. Prav tako zagotovijo prednostni dostop do omrežnega sistema električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Pri razpošiljanju energije iz obratov za proizvodnjo električne energije upravljavci prenosnih omrežij dajejo prednost obratom za proizvodnjo, ki uporabljajo obnovljive vire energije, če to omogoča varnost nacionalnega elektroenergetskega sistema.

3. Države članice zahtevajo od upravljavcev prenosnih omrežij in upravljavcev distribucijskih omrežij, da vzpostavijo in objavijo standardna pravila v zvezi s prevzemanjem in delitvijo stroškov za tehnične adaptacije, kot so povezave v omrežje in ojačitve omrežja, ki so potrebne, da bi vključili nove proizvajalce, ki dovajajo električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije, v povezano omrežje.

Ta pravila temeljijo na objektivnih, preglednih in nediskriminacijskih merilih, ki zlasti upoštevajo vse stroške in koristi, povezane z vključitvijo teh proizvajalcev v omrežje, ter posebne okoliščine proizvajalcev v obrobnih regijah in regijah z nizko gostoto prebivalstva. V pravilih so lahko določane različne vrste vključevanja v omrežje.

4. Kadar je to ustrezno, lahko države članice zahtevajo, da upravljavci prenosnih omrežij in upravljavci distribucijskih omrežij v celoti ali deloma prevzamejo stroške iz odstavka 3. Države članice pregledujejo ter sprejmejo potrebne ukrepe za izboljšanje okvirov in pravil za prevzemanje in delitev stroškov iz odstavka 3 najpozneje do 30. junija 2011 in nato vsaki dve leti, da zagotovijo vključitev novih proizvajalcev v omrežje, kot je navedeno v navedenem odstavku.

5. Države članice zahtevajo, da upravljavci prenosnih omrežij in upravljavci distribucijskih omrežij vsakemu novemu proizvajalcu, ki se želi vključiti v omrežje, priskrbijo celovito in podrobno oceno stroškov, povezanih z vključitvijo v omrežje. Države članice lahko proizvajalcem električne energije iz obnovljivih virov energije, ki se želijo vključiti v omrežje, dovolijo, da objavijo razpis za dela, povezana z vključevanjem v omrežje.

6. Delitev stroškov iz odstavka 3 se okrepi z mehanizmom, ki temelji na objektivnih, preglednih in nediskriminacijskih merilih ob upoštevanju koristi, ki jih imajo proizvajalci, ki so bili povezani v omrežje na začetku in pozneje, ter upravljavci prenosnih omrežij in upravljavci distribucijskih omrežij od vključitve v omrežje.

7. Države članice zagotovijo, da zaračunavanje pristojbin za prenos in distribucijo ne diskriminira električne energije iz obnovljivih virov energije, vključno zlasti električne energije iz obnovljivih virov energije, proizvedene v obrobnih regijah (npr. otoških regijah) in regijah z nizko gostoto prebivalstva.

8. Države članice zagotovijo, da so v pristojbinah, ki jih zaračunavajo upravljavci prenosnih omrežij in upravljavci distribucijskih omrežij za prenos in distribucijo električne energije iz obratov, ki uporabljajo obnovljive vire energije, upoštevane uresničljive stroškovne koristi, ki izhajajo iz vključitve obrata v omrežje. Takšne stroškovne koristi bi lahko nastale iz neposredne uporabe nizkonapetostnega omrežja.

Člen 15 Merila okoljske trajnosti za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva

1. Pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva se upoštevajo za namene, navedene pod točkami (a), (b) in (c) v nadaljevanju, samo, če izpolnjujejo merila, določena v odstavkih 2 do 5:

(a) ocenjevanje izpolnjevanja zahtev te direktive v zvezi z nacionalnimi cilji,

(b) ocenjevanje izpolnjevanja obveznosti glede uporabe obnovljive energije,

(c) upravičenost do finančne podpore za porabo pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv.

2. Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, ki se upošteva za namene iz odstavka 1, je najmanj 35%.

V primeru pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, ki jih proizvedejo obrati, ki so obratovali v januarju 2008, se prvi pododstavek uporablja od 1. aprila 2013.

3. Pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, upoštevana za namene iz odstavka 1, se ne proizvedejo iz surovine, pridobljene na zemljišču s priznanim velikim pomenom zaradi biološke raznovrstnosti, tj. zemljišču, ki je imelo v januarju 2008 ali po januarju 2008 enega od naslednjih statusov, ne glede na to, ali ima zemljišče še vedno ta status:

(a) gozd, v katerega ne posega večja človekova dejavnost, tj. gozd, v katerim ni bilo večjega človekovega posega ali je bil zadnji večji človekov poseg opravljen pred dovolj dolgo časa, da je bila možna ponovna vzpostavitev naravne sestave vrst in naravnih procesov;

(b) območja, določena za namene varstva okolja, razen če so na voljo dokazi, da proizvodnja te surovine ni posegala v te namene.

(c) travinje z veliko biološko raznovrstnostjo, tj. travinje z velikim številom vrst, ki ni pognojeno in okrnjeno.

Komisija določi merila in geografski obseg za opredelitev travinj, ki jih zajema točka (c). Tak ukrep, katerega namen je spremeniti nebistvene elemente te direktive, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 21(3).

4. Pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, upoštevana za namene iz odstavka 1, se ne proizvedejo iz surovine, pridobljene na zemljišču z visoko zalogo ogljika, tj. zemljišču, ki je imelo januarja 2008 enega od naslednjih statusov in tega statusa nima več:

(a) mokrišče, tj. zemljišče, ki je pokrito ali nasičeno z vodo stalno ali večji del leta, vključno z nedotaknjenimi šotišči;

(b) nepretrgano gozdnato območje, tj. zemljišče, ki zajema več kot 1 hektar, poraslo z drevesi, višjimi od 5 metrov, katerih krošnje pokrivajo več kot 30% površine, ali drevesi, ki lahko te pragove dosežejo in situ .

Določbe tega odstavka se ne uporabljajo, če je imelo zemljišče ob času, ko je bila surovina pridobljena, enak status, kot ga je imelo januarja 2008.

5. Kmetijske surovine, pridelane v Skupnosti ter uporabljene za proizvodnjo pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, ki se upoštevajo za namene iz odstavka 1, se pridobijo v skladu z zahtevami in standardi na podlagi določb, navedenih v točki A Priloge III k Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003[17] pod naslovom „Okolje“, in v skladu z minimalnimi zahtevami za dobre kmetijske in okoljske pogoje, opredeljene na podlagi člena 5(1) navedene uredbe.

6. Države članice za namene iz odstavka 1 ne smejo opustiti upoštevanja pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, pridobljenih v skladu s tem členom, iz drugih razlogov, povezanih s trajnostjo.

7. Komisija najpozneje do 31. decembra 2010 predloži poročilo o zahtevah glede trajnostnega sistema za uporabo biomase v druge energetske namene razen proizvodnje pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv. Poročilu po potrebi priloži predloge Evropskemu parlamentu in Svetu o trajnostnem sistemu za uporabo biomase v druge energetske namene.

Člen 16 Preverjanje izpolnjevanja meril za okoljsko trajnost za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva

1. Če se pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva upoštevajo za namene iz člena 15(1), države članice od gospodarskih subjektov zahtevajo, da dokažejo, da so izpolnjena merila za okoljsko trajnost, določena v členu 15. Za ta namen od gospodarskih subjektov zahtevajo, da uporabijo sistem masne bilance, ki določa naslednje:

(a) pošiljke surovin ali biogoriva z različnimi trajnostnimi značilnostmi se lahko mešajo;

(b) podatki glede trajnostnih značilnostih in velikosti pošiljk iz točke (a) veljajo tudi za mešanico in

(c) zagotovljeno je, da je vsota vseh pošiljk, odstranjenih iz mešanice, opisana, kot da ima enake trajnostne značilnosti, v enakih količinah, kot vsota vseh pošiljk, dodanih mešanici.

2. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu leta 2010 in 2012 predloži poročilo o delovanju metode preverjanja na podlagi masne bilance, opisane v odstavku 1, in možnih drugih metodah preverjanja v zvezi z nekaterimi ali vsemi vrstami surovin ali biogoriv. Komisija v oceni preuči tiste metode preverjanja, pri katerih ni potrebno, da podatki o trajnostnih značilnostih fizično ostanejo pri posameznih pošiljkah ali mešanicah. V oceni upošteva, da je treba ohraniti integriteto in učinkovitost sistema preverjanja ter obenem preprečiti nerazumno veliko obremenitev za industrijo. Poročilu po potrebi priloži predloge Evropskemu parlamentu in Svetu o možnih drugih metodah preverjanja.

3. Države članice od gospodarskih subjektov zahtevajo, da predložijo zanesljive informacije in državi članici na zahtevo dajo na voljo podatke, ki so bili uporabljeni za pripravo informacij. Države članice od gospodarskih subjektov zahtevajo, da zagotovijo ustrezen standard neodvisne revizije informacij, ki jih predložijo, in da predložijo dokazila, da so to storili. Z revizijo se preveri, ali so sistemi, ki jih uporabljajo gospodarski subjekti, natančni, zanesljivi in zaščiteni pred goljufijami. Ocenijo se pogostost in metodologija vzorčenja ter zanesljivost podatkov.

4. Komisija lahko odloči, da dvostranski in večstranski sporazumi med Skupnostjo in tretjimi državami dokazujejo, da pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, proizvedena iz surovin, pridelanih v teh državah, izpolnjujejo merila za okoljsko trajnost v odstavku 3 ali 4 člena 15.

Komisija lahko odloči, da prostovoljni nacionalni ali mednarodni sistemi, ki določajo standarde za proizvodnjo proizvodov iz biomase, vsebujejo točne podatke za namene člena 15(2) ali dokazujejo, da pošiljke biogoriva izpolnjujejo merila za okoljsko trajnost v odstavku 3 ali 4 člena 15.

Komisija se lahko odloči, da nacionalni, večnacionalni ali mednarodni sistemi za merjenje prihranka toplogrednih plinov vsebujejo točne podatke za namene člena 15(2).

5. Komisija sprejme le odločitve v skladu z odstavkom 4, če zadevni sporazum ali sistem izpolnjuje ustrezne standarde glede zanesljivosti, preglednosti in neodvisne revizije. V primeru sistemov za merjenje prihrankov toplogrednih plinov morajo taki sistemi prav tako izpolnjevati metodološke zahteve iz Priloge VII.

6. Odločitve v skladu z odstavkom 4 se sprejmejo na podlagi postopka iz člena 21(2). Take odločitve veljajo največ 5 let.

7. Če gospodarski subjekt predloži dokaz ali podatke, pridobljene v skladu s sporazumom ali sistemom, ki je bil predmet odločitve v skladu z odstavkom 4, država članica od dobavitelja ne zahteva, da predloži nadaljnja dokazila o izpolnjevanju ustreznega merila za okoljsko trajnost.

8. Komisija na zahtevo države članice ali lastno pobudo pregleda uporabo člena 15 v zvezi z virom pogonskega biogoriva ali drugega tekočega biogoriva ter v šestih mesecih po prejemu zahteve in v skladu s postopkom iz člena 21(2) odloči, ali lahko zadevna država članica upošteva pogonsko biogorivo ali tekoče biogorivo iz tega vira za namene, navedene v členu 15(1).

Člen 17 Izračun vpliva pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv na toplogredne pline

1. Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv za namene člena 15(2) se izračuna, kot sledi:

(a) za biogoriva, če je privzeta vrednost za prihranke emisij toplogrednih plinov za proizvodne procese biogoriv določena v delu A ali B Priloge VII, z uporabo te privzete vrednosti;

(b) z uporabo dejanske vrednosti, izračunane v skladu z metodologijo, določeno v delu C Priloge VII; ali

(c) z uporabo vrednosti, izračunane v skladu z metodologijo, določeno v delu C Priloge VII, kot vsota dejanskih vrednosti za nekatere od stopenj proizvodnega procesa in razčlenjenih privzetih vrednosti v delu D ali E Priloge VII za druge stopnje proizvodnega procesa.

2. Države članice Komisiji najpozneje do 31. marca 2010 predložijo poročilo, ki vključuje seznam tistih enot njihovega ozemlja, ki so uvrščene na raven NUTS 2 v Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta[18], kadar se lahko pričakuje, da bodo tipične emisije toplogrednih plinov iz pridelave kmetijskih surovin nižje ali enake emisijam, navedenim pod naslovom „Pridelava“ v delu D Priloge VII k tej direktivi, poročilu pa je priložen opis metode in podatkov, uporabljenih pri sestavi tega seznama. Pri metodi se upoštevajo značilnosti tal, podnebje in pričakovani donos surovin.

3. Privzete vrednosti v delu A Priloge VII za biogoriva ter razčlenjene privzete vednosti za pridelavo v delu D Priloge VII za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva se uporabljajo le, če se njihove surovine pridelajo:

(a) zunaj Skupnosti ali

(b) v Skupnosti v regijah, vključenih na sezname iz odstavka 2.

Za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, ki ne spadajo pod nobenega od predhodnih pododstavkov, se uporabijo dejanske vrednosti za pridelavo.

4. Komisija najpozneje do 31. decembra 2012 predloži poročilo o ocenjenih tipičnih in privzetih vrednostih iz delov B in E Priloge VII, pri čemer zlasti upošteva emisije, ki jih povzročata promet in predelava, po potrebi lahko te vrednosti popravi. Tak ukrep, katerega namen je spremeniti nebistvene elemente te direktive, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 21(3).

5. Priloga VII se lahko prilagodi tehničnemu in znanstvenemu napredku. Takšen ukrep, katerega namen je spremeniti nebistvene elemente te direktive, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 21(3). Pri kakršni koli prilagoditvi ali dodajanju privzetih vrednosti seznamu v Prilogi VII je treba upoštevati naslednja pravila:

(a) kadar je prispevek dejavnika k skupnim emisijam majhen ali če obstajajo omejene spremembe ali če so stroški ali težavnost določitve dejanskih vrednosti visoki, so privzete vrednosti tipične vrednosti običajnih proizvodnih procesov;

(b) v vseh drugih primerih so privzete vrednosti konzervativne v primerjavi z običajnimi proizvodnimi procesi.

Člen 18 Posebne določbe za biogoriva

1. Države članice zagotovijo, da je javnost obveščena o razpoložljivosti biogoriv in drugih obnovljivih goriv, namenjenih uporabi v prometu. Države članice zahtevajo, da se na prodajnih mestih navedejo odstotni deleži biogoriv v mešanici z derivati mineralnega olja, ki presegajo mejno vrednost 10 prostorninskih odstotkov.

2. Države članice zagotovijo, da se dizelsko gorivo, ki je v skladu s specifikacijami iz Priloge V, da na voljo najpozneje do 31. decembra 2010 na vseh bencinskih servisih z več kot dvema črpalkama, kjer se prodaja dizelsko gorivo.

3. Države članice zagotovijo, da se dizelsko gorivo, ki je v skladu s specifikacijami iz Priloge VI, ali drugo dizelsko gorivo z vsebnostjo najmanj 5 prostorninskih odstotkov biogoriva da na voljo najpozneje do 31. decembra 2014 na vseh bencinskih servisih z več kot dvema črpalkama, kjer se prodaja dizelsko gorivo.

4. Pri dokazovanju izpolnjevanja nacionalnih obveznosti glede obnovljive energije, ki veljajo za upravljavce, se prispevek na podlagi biogoriv, proizvedenih iz odpadkov, ostankov, neživilske celuloze ali lesne celuloze, upošteva kot dvakratnik prispevka drugih biogoriv.

Člen 19 Poročanje držav članic

1. Države članice Komisiji predložijo poročilo o napredku pri spodbujanju in uporabi energije iz obnovljivih virov najpozneje do 30. junija 2011 in nato vsaki dve leti.

V poročilu so podrobno obravnavani zlasti:

(a) sektorski in skupni deleži energije iz obnovljivih virov v predhodnih dveh koledarskih letih ter sprejeti ali načrtovani ukrepi na nacionalni ravni za spodbujanje večje uporabe obnovljive energije ob upoštevanju okvirne usmeritve iz dela B Priloge I;

(b) uvedba ter delovanje programov podpor in drugih ukrepov za spodbujanje energije iz obnovljivih virov ter vse spremembe na področju ukrepov, sprejetih glede ukrepov, določenih v nacionalnem akcijskem načrtu države članice;

(c) kadar je to ustrezno, kako so države članice strukturirale svoje programe podpor, da bi upoštevale načine uporabe obnovljive energije, ki omogočajo dodatne koristi v primerjavi z drugimi, primerljivimi načini uporabe, vendar so lahko tudi povezani z višjimi stroški, vključno z biogorivi, proizvedenimi iz odpadkov, ostankov, neživilske celuloze in lesne celuloze;

(d) delovanje sistema potrdil o izvoru za električno energijo ter ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov energije ter ukrepe, sprejete zaradi zagotavljanja zanesljivosti in zaščite pred goljufijami v sistemu;

(e) napredek, dosežen pri ocenjevanju in izboljševanju upravnih postopkov, da se odpravijo regulativne in neregulativne ovire za razvoj obnovljivih virov energije;

(f) ukrepe, sprejete za zagotavljanje prenosa in distribucije električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, ter izboljšanje okvira ali predpisov za prevzemanje in delitev stroškov iz člena 14(3);

(g) razvoj pri razpoložljivosti in uporabi biomasnih virov za energetske namene;

(h) cena surovin in spremembe rabe zemljišč v državi članici, ki so povezane z njeno večjo uporabo biomase in drugih oblik energije iz obnovljivih virov;

(i) razvoj in delež biogoriv, proizvedenih iz odpadkov, ostankov, neživilske celuloze in lesne celuloze;

(j) ocenjeni vpliv proizvodnje biogoriv na biološko raznovrstnost, vodne vire, kakovost vode in kakovost tal ter

(k) ocenjeni neto prihranki toplogrednih plinov zaradi uporabe energije iz obnovljivih virov.

2. Pri ocenjevanju neto prihrankov toplogrednih plinov zaradi uporabe biogoriv lahko države članice za namen poročil iz odstavka 1 uporabijo tipične vrednosti, navedene v delih A in B Priloge VII.

3. Države članice v prvem poročilu opišejo, ali nameravajo:

(a) ustanoviti upravni organ, ki je pristojen za obdelavo vlog za izdajo dovoljenja, certificiranje in licenciranje za obrate za obnovljivo energijo ter zagotavlja pomoč vlagateljem;

(b) zagotoviti samodejno odobritev vlog za načrtovanje in dovoljenje za obrate za obnovljivo energijo, če organ za izdajo dovoljenj ne odgovori v določenem roku; in

(c) navesti geografske lokacije, ki so primerne za izkoriščanje energije iz obnovljivih virov pri načrtovanju rabe zemljišč ter vzpostavitev daljinskega ogrevanja in hlajenja.

Člen 20 Spremljanje in poročanje Komisije

1. Komisija spremlja izvor pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, ki se porabijo v Skupnosti, ter učinke njihove proizvodnje na rabo zemljišč v Skupnosti in glavnih tretjih državah, ki jih dobavljajo. Spremljanje temelji na poročilih držav članic, predloženih v skladu s členom 19(1), poročilih ustreznih tretjih držav in medvladnih organizacij ter znanstvenih študijah in drugih ustreznih informacijah. Komisija tudi spremlja spremembe cen surovin, povezane z izkoriščanjem biomase za pridobivanje energije, ter s tem povezane pozitivne in negativne učinke na varnost hrane.

2. Komisija ohranja dialog s tretjimi državami, proizvajalci biogoriv in organizacijami potrošnikov ter z njimi izmenjuje informacije o splošnem izvajanju ukrepov iz te direktive v zvezi s pogonskimi biogorivi in drugimi tekočimi biogorivi.

3. Komisija na podlagi poročil, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 19(1), ter spremljanja in analize iz odstavka 1 tega člena vsaki dve leti Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo. Prvo poročilo bo predložila leta 2012.

4. Komisija pri poročanju o prihrankih toplogrednih plinov zaradi uporabe biogoriv uporablja vrednosti, ki jih sporočijo države članice, in presodi, ali bi se ocena spremenila in kako bi se spremenila, če bi se upoštevali soproizvodi z uporabo substitucijskega pristopa.

5. Komisija v poročilih preuči:

(a) relativne prednosti različnih biogoriv za okolje in njihove stroške, učinke uvoznih politik Skupnosti nanje, posledice za zanesljivost oskrbe z energijo in načine za doseganje uravnoteženega pristopa med domačo proizvodnjo in uvozom;

(b) vpliv večjega povpraševanja po biogorivih na trajnost v Skupnosti in tretjih državah;

(c) vpliv politike EU glede biogoriv na razpoložljivost živil v državah izvoznicah, dejstvo, ali si lahko prebivalci držav v razvoju ta živila privoščijo, in širša vprašanja razvoja ter

(d) vpliv večjega povpraševanja po biomasi na sektorje, ki uporabljajo biomaso.

Komisija po potrebi predlaga korekcijske ukrepe.

Člen 21 Odbor

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljajo členi 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 22 Spremembe in razveljavitev

1. V Direktivi 2001/77/ES se črtajo člen 2, člen 3(2) in členi 4 do 8 z začetkom veljavnosti od 1. aprila 2010.

2. V Direktivi 2003/30/ES se črtajo člen 2, člen 3(2), (3) in (5) ter člena 5 in 6 z začetkom veljavnosti od 1. aprila 2010.

3. Direktivi 2001/77/ES in 2003/30/ES se razveljavita z začetkom veljavnosti od 1. januarja 2012.

Člen 23 Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za izpolnjevanje te direktive, najpozneje do 31. marca 2010. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo teh predpisov in primerjalno tabelo med predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedilo glavnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 24 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 25 Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

Priloga I – Nacionalni splošni cilji za delež energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije v letu 2020

A. Nacionalni splošni cilji

Delež energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije za leto 2005 (S2005) | Cilj za delež energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije za leto 2020 (S2020) |

Belgija | 2,2 % | 13 % |

Bolgarija | 9,4 % | 16 % |

Češka | 6,1 % | 13 % |

Danska | 17,0 % | 30 % |

Nemčija | 5,8 % | 18 % |

Estonija | 18,0 % | 25 % |

Irska | 3,1 % | 16 % |

Grčija | 6,9 % | 18 % |

Španija | 8,7 % | 20 % |

Francija | 10,3 % | 23 % |

Italija | 5,2 % | 17 % |

Ciper | 2,9 % | 13 % |

Latvija | 34,9 % | 42 % |

Litva | 15,0 % | 23 % |

Luksemburg | 0,9 % | 11 % |

Madžarska | 4,3 % | 13 % |

Malta | 0,0 % | 10 % |

Nizozemska | 2,4 % | 14 % |

Avstrija | 23,3 % | 34 % |

Poljska | 7,2 % | 15 % |

Portugalska | 20,5 % | 31 % |

Romunija | 17,8 % | 24 % |

Slovenija | 16,0 % | 25 % |

Slovaška | 6,7 % | 14 % |

Finska | 28,5 % | 38 % |

Švedska | 39,8 % | 49 % |

Združeno kraljestvo | 1,3 % | 15 % |

B. Okvirna usmeritev

Pri okvirni usmeritvi iz člena 3(2) je treba upoštevati naslednje deleže energije iz obnovljivih virov:

S2005 + 0,25 (S2020 – S2005), kot povprečje za dvoletno obdobje 2011–2012;

S2005 + 0,35 (S2020 – S2005), kot povprečje za dvoletno obdobje 2013–2014;

S2005 + 0,45 (S2020 – S2005), kot povprečje za dvoletno obdobje 2015–2016 in

S2005 + 0,65 (S2020 – S2005), kot povprečje za dvoletno obdobje 2017–2018;

pri čemer je

S2005 = delež države članice v letu 2005, naveden v razpredelnici v delu A,

in

S2020 = delež države članice v letu 2020, naveden v razpredelnici v delu A.

Priloga II – Normalizacijsko pravilo za upoštevanje električne energije, pridobljene iz vodne energije

Pri upoštevanju električne energije, ki se v posamezni državi članici pridobi iz vodne energije, se uporabi naslednje pravilo:

[pic]

pri čemer je

N = referenčno leto;

Q N(norm) = normalizirana električna energija, pridobljena v vseh hidroelektrarnah države članice v letu N, za namene upoštevanja;

Q i = količina električne energije, dejansko pridobljena v letu i v vseh elektrarnah države članice, merjena v GWh;

C i = inštalirana skupna zmogljivost vseh elektrarn države članice v letu i , merjena v MW.

Priloga III – Energijska vsebnost goriv, namenjenih uporabi v prometu

Gorivo | Energijska vsebnost v utežnih odstotkih (spodnja kalorična vrednost, MJ/kg) | Energijska vsebnost v prostorninskih odstotkih (spodnja kalorična vrednost, MJ/l) |

Bioetanol (etanol, pridobljen iz biomase) | 27 | 21 |

Bio-ETBE (etil-terciarni-butileter, pridobljen na osnovi bioetanola) | 36 (od tega 37% iz obnovljivih virov) | 27 (od tega 37% iz obnovljivih virov) |

Biometanol (metanol, pridobljen iz biomase, ki je namenjen uporabi kot biogorivo) | 20 | 16 |

Bio-MTBE (metil-terciarni-butileter, pridobljen na osnovi biometanola) | 35 (od tega 22% iz obnovljivih virov) | 26 (od tega 22% iz obnovljivih virov) |

Bio-DME (dimetileter, pridobljen iz biomase, ki je namenjen uporabi kot biogorivo) | 28 | 19 |

Bio-TAEE (terciarni-amil-etileter, pridobljen na osnovi bioetanola) | 38 (od tega 29% iz obnovljivih virov) | 29 (od tega 29% iz obnovljivih virov) |

Biobutanol (butanol, pridobljen iz biomase, ki je namenjen uporabi kot biogorivo) | 33 | 27 |

Biodizel (metilni ester, pridobljen iz rastlinskega ali živalskega olja, ki ima lastnosti dizelskega goriva in je namenjen uporabi kot biogorivo) | 37 | 33 |

(Fischer-Tropschov dizel (sintetični ogljikovodik ali mešanica sintetičnih ogljikovodikov, pridobljenih iz biomase) | 44 | 34 |

Rastlinsko olje, obdelano z vodikom (rastlinsko olje, termokemično obdelano z vodikom) | 44 | 34 |

Čisto rastlinsko olje (olje, pridobljeno iz oljnic s stiskanjem, ekstrakcijo ali primerljivimi postopki, surovo ali prečiščeno, vendar kemično nespremenjeno, če je njegova uporaba združljiva z uporabljenim tipom motorja in ustreznimi zahtevami glede emisij) | 37 | 34 |

Bioplin (kurilni plin, pridobljen iz biomase in/ali iz biološko razgradljivih delov odpadkov, ki ga je mogoče prečistiti do kakovosti naravnega plina, namenjen uporabi kot biogorivo, ali lesni plin) | 50 | – |

Bencin | 43 | 32 |

Dizelsko gorivo | 43 | 36 |

Priloga IV – Certificiranje inštalaterjev

Merila iz člena 13(3) so naslednja:

1. Certifikacijski postopek je pregleden in ga je država članica ali upravni organ, ki ga je imenovala, jasno opredelila.

2. Certificiranje inštalaterjev naprav na biomaso, toplotnih črpalk ter solarnih fotovoltaičnih in solarnih termalnih naprav poteka po akreditiranem programu usposabljanja ali ga izvaja akreditirani izvajalec usposabljanja.

3. Akreditiranje programa usposabljanja ali izvajalca usposabljanja izvajajo države članice ali upravni organi, ki jih te imenujejo. Akreditacijski organ zagotovi, da ima program usposabljanja, ki ga nudi izvajalec usposabljanja, kontinuiteto in da velja na regionalni ali nacionalni ravni. Izvajalec usposabljanja mora imeti ustrezne tehnične zmogljivosti za izvajanje praktičnega usposabljanja, vključno z nekatero laboratorijsko opremo ali ustreznimi zmogljivostmi za izvajanje praktičnega usposabljanja. Izvajalec usposabljanja poleg osnovnega usposabljanja nudi tudi krajše obnovitvene tematske tečaje, vključno o novih tehnologijah, da je omogočeno vseživljenjsko učenje v obratih. Izvajalci usposabljanja so lahko proizvajalci naprav ali sistemov, inštituti ali združenja.

4. Akreditirani programi usposabljanja so na voljo inštalaterjem z delovnimi izkušnjami, ki so opravili ali opravljajo naslednje vrste usposabljanja:

a) za inštalaterja kotlov in peči na biomaso: usposabljanje kot vodoinštalater, inštalater cevnih instalacij, inženir za ogrevanje ali tehnik za sanitarno in ogrevalno ali hladilno opremo kot predpogoj;

b) za inštalaterja toplotnih črpalk: usposabljanje kot vodoinštalater ali inženir za hlajenje, poleg tega mora imeti osnovno znanje o električnih in vodovodnih instalacijah (rezanje cevi, varjenje cevnih stikov, lepljenje cevnih stikov, cevne izolacije, tesnjenje fazonskih kosov, preskusi puščanja in vgradnja ogrevalnih ali hladilnih sistemov) kot predpogoj;

c) za inštalaterja solarnih fotovoltaičnih ali solarnih termalnih naprav: usposabljanje kot vodoinštalater ali električar, poleg tega mora imeti znanje o vodovodnih in električnih instalacijah ter izvajanju kritin, vključno s poznavanjem varjenja cevnih stikov, lepljenja cevnih stikov, tesnjenja fazonskih kosov in preizkusov puščanja vodovodnih instalacij, znati mora povezovati električne vode ter poznati osnovne materiale kritin, metode izdelave strešnih obrob in zatesnitev kot predpogoj;

d) program poklicnega usposabljanja, na podlagi katerega inštalater pridobi ustrezno znanje, ki ustreza 3 letom šolanja v spretnostih in znanjih iz točk (a), (b) ali (c) ter vključuje učenje v razredu in na delovnem mestu.

5. Usposabljanje, na podlagi katerega je inštalaterju podeljen certifikat, vključuje teoretični in praktični del. Po končanem usposabljanju mora imeti inštalater spretnosti in znanja, ki so potrebna za vgradnjo ustreznih naprav in sistemov, da se izpolnijo potrebe naročnika glede zmogljivosti in zanesljivosti ter kakovosti izvedbe in se upoštevajo vsi veljavni predpisi in standardi, vključno z energetskimi znaki in znaki za okolje.

6. Teoretični del usposabljanja inštalaterjev peči in kotlov na biomaso zajema tržni položaj biomase, ekološke vidike, biomasna goriva, logistiko, gradbeno zakonodajo, požarno varnost, subvencije, tehnologijo zgorevanja, sisteme vžiga, optimalne hidravlične rešitve, primerjavo stroškov in rentabilnosti ter projektiranje, postavitev in vzdrževanje kotlov in peči na biomaso. Usposabljanje mora prav tako zagotoviti dobro poznavanje vseh evropskih standardov za tehnologijo biomase in goriva iz biomase (kot so peleti) ter z biomaso povezane nacionalne in evropske zakonodaje.

7. Teoretični del usposabljanja inštalaterjev toplotnih črpalk zajema tržni položaj toplotnih črpalk, geotermalne vire in temperature talnega vira v različnih regijah, prepoznavanje zemljin in kamnin glede toplotne prevodnosti, logistiko, gradbeno zakonodajo, predpise o uporabi geotermalnih virov, izvedljivost uporabe toplotnih črpalk v zgradbah in določanje najprimernejšega sistema toplotnih črpalk, poznavanje tehničnih zahtev, varnost, filtriranje zraka, priključevanje na vir energije in zasnovo sistema. Usposabljanje mora prav tako zagotoviti dobro poznavanje vseh evropskih in nacionalnih standardov za toplotne črpalke ter ustrezne nacionalne in evropske zakonodaje. Inštalater mora dokazati naslednje ključne usposobljenosti:

a) osnovno razumevanje fizikalnih načel in načel delovanja toplotne črpalke, vključno z značilnostmi tokokroga toplotne črpalke: povezavo med nizkimi temperaturami ponora toplote, visokimi temperaturami toplotnega vira in učinkovitostjo (izkoristkom) sistema, določanjem koeficienta učinkovitosti (KU) in sezonskega faktorja učinkovitosti (SFU);

b) razumevanje komponent in njihovega delovanja v tokokrogu toplotne črpalke, vključno s kompresorjem, ekspanzijskim ventilom, uparjalnikom, kondenzatorjem, pritrdili in pomožnimi elementi, mazalnim oljem, hladilom, možnostmi pregrevanja, podhlajenja in hlajenja s toplotnimi črpalkami;

c) sposobnost izbrati in določiti velikost komponent v tipičnih situacijah postavitve, vključno z določitvijo tipičnih vrednosti toplotne obremenitve različnih zgradb in za pripravo vroče vode na podlagi porabe energije, določitvijo zmogljivosti toplotne črpalke pri toplotni obremenitvi za pripravo vroče vode, shranjevalni masi zgradbe in neprekinjenem napajanju z električno energijo; določiti komponento hranilnika toplote in njegovo prostornino ter povezavo z drugimi sistemi ogrevanja.

8. Teoretični del usposabljanja inštalaterja solarnih fotovoltaičnih in solarnih termalnih naprav zajema tržni položaj solarnih proizvodov, ekološke vidike, komponente, značilnosti in dimenzioniranje solarnih sistemov, izbiro natančnih sistemov in dimenzioniranje komponent, določitev toplotnih potreb, logistiko, gradbeno zakonodajo, požarno varnost, subvencije, primerjavo stroškov in rentabilnosti ter projektiranje, postavitev in vzdrževanje solarnih fotovoltaičnih in solarnih termalnih naprav. Usposabljanje prav tako zagotovi dobro poznavanje vseh evropskih standardov za tehnologijo in certificiranje (kot je Solar Keymark) ter s tem povezane nacionalne in evropske zakonodaje. Inštalater dokaže naslednje ključne usposobljenosti:

a) sposobnost za varno delo s potrebnimi orodji in opremo ob upoštevanju varnostnih predpisov in standardov ter prepoznavanje vodovodnih, električnih in drugih nevarnosti, povezanih s solarnimi napravami;

b) sposobnost prepoznati sisteme in njihove komponente, značilne za aktivne in pasivne sisteme, vključno s strojnim projektiranjem, in določiti lokacije komponent ter usposobljenost za zasnovo in konfiguracije sistema;

c) sposobnost določiti potrebno površino za vgradnjo, usmeritev in naklon za solarne fotovoltaične in solarne vodne grelnike ob upoštevanju osenčenja, dostopa sonca, konstrukcijske celovitosti, ustreznosti naprave za zadevno stavbo ali klimatske pogoje ter prepoznati različne metode vgradnje, primerne za različne vrste streh, in ravnotežje sistemske opreme, potrebne za vgradnjo naprave;

d) za fotovoltaične sisteme zlasti sposobnost za prilagoditev projekta električnih instalacij, vključno z določitvijo računskih tokov, izborom ustreznih vrst in nazivnih vrednosti električnih vodnikov za vsak električni tokokrog, določitev ustrezne velikosti, nazivnih vrednosti in lokacij za vso pripadajočo opremo in podsisteme ter izbira primernega mesta za priključevanje.

9. Tečaj usposabljanja se konča z izpitom, ki je podlaga za izdajo certifikata. Izpit vključuje praktično oceno uspešnosti pri vgradnji kotlov in peči na biomaso, toplotnih črpalk, solarnih fotovoltaičnih ali solarnih termalnih naprav.

10. Certificiranje inštalaterjev je časovno omejeno, tako da je za podaljševanje veljavnosti certifikata potreben obnovitveni seminar ali tečaj.

Priloga V – Specifikacije za mešanico dizelskega goriva s 7% biodizla

Parameter | Enote | Mejne vrednosti |

Najmanj | Največ |

Izmerjeni ceten | 51 | – |

Izračunani cetan | 46 | – |

Gostota pri 15 °C | kg/m3 | 820 | 845 |

Policiklični aromatski ogljikovodiki | % wt | – | 8 |

Vsebnost žvepla | mg/kg | – | 10 |

Plamenišče | °C | > 55 | – |

Ostanki ogljika v 10% destilacijskega ostanka | % | – | 0,3 |

Vsebnost pepela | mg/kg | – | 0,01 |

Vsebnost vode | mg/kg | – | 200 |

Skupaj nečistoče | mg/kg | – | 24 |

Korozija bakra (3h-50 °C) | cotation | razred 1 |

Mazavost EN ISO 12156-1 | µm | – | 460 |

Kinematska viskoznost pri 40 °C | mm2/s | 2 | 4,5 |

Destilacija % prost. pri 250 °C | % | – | < 65 |

% prost. pri 350 °C | % | 85 | – |

Temperatura za 95% destilacijo | °C | – | 360 |

Vsebnost FAME EN14078 | % | 0 | 7 |

Motnišče | °C | ref. nacionalni standard |

Filtrirnost (pri nizkih temperaturah) | °C | ref. nacionalni standard |

Oksidacijska stabilnost – EN14112 | h | 20 | – |

Oksidacijska stabilnost po ASTM D2274 pri 115 °C | g/m3 | 25 |

Dodatki za stabilnost | antioksidant enakovreden BHT pri 1 000 ppm |

Priloga VI – Specifikacije za mešanico dizelskega goriva z 10% biodizla

Parameter | Enote | Mejne vrednosti |

Najmanj | Največ |

Izmerjeni ceten | 51 | – |

Izračunani cetan | 46 | – |

Gostota pri 15 °C | kg/m3 | 820 | 845 |

Policiklični aromatski ogljikovodiki | % wt | – | 8 |

Vsebnost žvepla | mg/kg | – | 10 |

Plamenišče | °C | > 55 | – |

Ostanek ogljika v 10-odstotnem destilacijskem ostanku | % | – | 0,3 |

Vsebnost pepela | mg/kg | – | 0,01 |

Vsebnost vode | mg/kg | – | 200 |

Skupaj nečistoče | mg/kg | – | 24 |

Korozija bakra (3h-50 °C) | cotation | razred 1a |

Mazavost EN ISO 12156-1 | µm | – | 460 |

Kinematska viskoznost pri 40 °C | mm2/s | 2 | 4,5 |

Destilacija % prost. pri 250 °C | % | – | < 65 |

% prost. pri 350 °C | % | 85 | – |

Temperatura za 95% destilacijo | °C | – | 360 |

Vsebnost FAME EN14078 | % | 5 | 10 |

Motnišče | °C | ref. nacionalni standard |

Filtrirnost (pri nizkih temperaturah) | °C | ref. nacionalni standard |

Vsebnost fosforja | mg/kg | – | 0,2 |

Kislinsko število | mgKOH/g | – | 0,05 |

Preroksidi EN ISO 3960 | – | 20 |

Oksidacijska stabilnost – EN14112 | h | 20 | – |

Oksidacijska stabilnost po ASTM D2274 pri 115 °C | g/m3 | 25 |

Sprememba kislinskega števila | mgKOH/g | 0,12 |

Zamašitev šob za vbrizgavanje | detergenti za čiščenje šob |

Dodatki za stabilnost | antioksidant enakovreden BHT pri 1 000 ppm |

Priloga VII – Pravila za izračun vpliva pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in njihovih primerjalnih fosilnih goriv na toplogredne pline

A. Tipične in privzete vrednosti za biogoriva, če so proizvedena brez neto emisij ogljika zaradi spremenjene rabe zemljišč

Proizvodni procesi pridobivanja biogoriv | Tipični prihranek emisij toplogrednih plinov | Privzeti prihranek toplogrednih plinov |

Etanol iz sladkorne pese | 48 % | 35 % |

Etanol iz pšenice (procesno gorivo ni določeno) | 21 % | 0 % |

Etanol iz pšenice (lignit kot procesno gorivo v obratu CHP) | 21 % | 0 % |

Etanol iz pšenice (naravni plin kot procesno gorivo v konvencionalnem kotlu) | 45 % | 33 % |

Etanol iz pšenice (naravni plin kot procesno gorivo v obratu CHP) | 54 % | 45 % |

Etanol iz pšenice (slama kot procesno gorivo v obratu CHP | 69 % | 67 % |

Etanol iz koruze, proizveden v Skupnosti (naravni plin kot procesno gorivo v obratu CHP) | 56 % | 49 % |

Etanol iz sladkornega trsa | 74 % | 74 % |

Del iz obnovljivih virov ETBE (etil-terciarni-butileter) | enak kot pri pridobivanju etanola |

Del iz obnovljivih virov TAEE (terciarni-amil-etileter) | enak kot pri pridobivanju etanola |

Biodizel iz oljne ogrščice | 44 % | 36 % |

Biodizel iz sončnic | 58 % | 51 % |

Biodizel iz palmovega olja (proces ni določen) | 32 % | 16 % |

Biodizel iz palmovega olja (proces brez emisij metana v zrak v oljarni) | 57 % | 51 % |

Biodizel iz odpadnega rastlinskega olja ali živalskega olja | 83 % | 77 % |

Rastlinsko olje iz oljne ogrščice, obdelano z vodikom | 49 % | 45 % |

Rastlinsko olje iz sončnic, obdelano z vodikom | 65 % | 60 % |

Rastlinsko olje iz palmovega olja, obdelano z vodikom (proces ni določen) | 38 % | 24 % |

Rastlinsko olje iz palmovega olja, obdelano z vodikom (proces brez emisij metana v zrak v oljarni) | 63 % | 60 % |

Čisto rastlinsko olje iz oljne ogrščice | 57 % | 55 % |

Bioplin iz komunalnih organskih odpadkov kot komprimirani naravni plin | 81 % | 75 % |

Bioplin iz mokrega gnoja kot komprimirani naravni plin | 86 % | 83 % |

Bioplin is suhega gnoja kot komprimirani naravni plin | 88 % | 85 % |

B. Ocenjene tipične in privzete vrednosti za prihodnja biogoriva, ki januarja 2008 niso na voljo na trgu ali so na voljo le v zanemarljivih količinah, če so proizvedena brez neto emisij ogljika zaradi spremenjene rabe zemljišč

Proizvodni procesi pridobivanja biogoriv | Tipični prihranek emisij toplogrednih plinov | Privzeti prihranek toplogrednih plinov |

Etanol iz slame pšenice | 87 % | 85 % |

Etanol iz odpadnega lesa | 80 % | 74 % |

Etanol iz gojenega lesa | 76 % | 70 % |

Fischer-Tropschov dizel iz odpadnega lesa | 95 % | 95 % |

Fischer-Tropschov dizel iz gojenega lesa | 93 % | 93 % |

DME (dimetileter) iz odpadnega lesa | 95 % | 95 % |

DME (dimetileter) iz gojenega lesa | 92 % | 92 % |

Metanol iz odpadnega lesa | 94 % | 94 % |

Metanol iz gojenega lesa | 91 % | 91 % |

Del iz obnovljivih virov MTBE (metil-terciarni-butileter) | enak kot pri pridobivanju metanola |

C. Metodologija

1. Emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo pri proizvodnji in uporabi goriv v prometu, pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, se izračuna kot:

E = e ec + e l + e p + e td + e u – e ccs – e ccr – e ee ,

pri čemer je

E = skupne emisije zaradi uporabe goriva;

e ec = emisije zaradi ekstrakcije ali pridelave surovin;

el = letne emisije zaradi sprememb zalog ogljika, ki nastanejo zaradi spremembe rabe zemljišča;

e p = emisije iz predelave;

e td = emisije zaradi prevoza in distribucije;

e u = emisije, ki nastanejo pri uporabi goriva;

e ccs = prihranki emisij, ki nastanejo zaradi zajema in sekvestracije ogljika;

e ccr = prihranki emisij, ki nastanejo zaradi zajema in nadomestitve ogljika in

e ee = prihranki emisij, ki nastanejo zaradi presežne električne energije pri soproizvodnji.

Emisije, ki nastanejo pri proizvodnji strojev in opreme, se ne upoštevajo.

2. Emisije toplogrednih plinov iz goriv ( E ) se izrazijo v gramih ekvivalenta CO2 na MJ goriva, gCO2eq/MJ.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko za goriva, uporabljena v prometu, vrednosti, izračunane kot gCO2eq/MJ, prilagodijo tako, da se upoštevajo razlike med gorivi pri opravljenem koristnem delu, izražene kot km/JM. Takšne prilagoditve so možne le, kadar obstajajo dokazi o razlikah pri opravljenem koristnem delu.

4. Prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv se izračunajo kot:

PRIHRANEK = ( E F – E B )/E F ,

pri čemer je

E B = skupne emisije iz pogonskega biogoriva ali drugega tekočega biogoriva in

E F = skupne emisije iz primerjalnega fosilnega goriva.

5. Toplogredni plini, upoštevani za namene odstavka 1, so CO2, N2O in CH4. Pri izračunu ekvivalence CO2 se ti plini vrednotijo, kot sledi:

CO2: 1

N2O: 296

CH4: 23

6. Emisije, ki nastanejo pri ekstrakciji ali pridelavi surovin ( e ec ), vključujejo emisije pri samem procesu ekstrakcije ali pridelave; pri zbiranju surovin; iz odpadkov in iztekanj (uhajanj) ter proizvodnje kemikalij ali proizvodov, ki se uporabljajo pri ekstrakciji ali pridelavi. Zajem CO2 pri pridelavi surovin se ne upošteva. Potrjena zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki nastanejo pri sežiganju na lokacijah za proizvodnjo olja kjer koli po svetu, se odštejejo. Namesto uporabe dejanskih vrednosti se lahko za emisije iz pridelave uporabijo ocene na podlagi povprečnih vrednosti, izračunanih za manjša geografska območja od tistih, uporabljenih v izračunu privzetih vrednosti.

7. Letne emisije, ki nastanejo zaradi sprememb zalog ogljika na podlagi spremenjene rabe zemljišča ( e l ), se izračunajo z enakomerno porazdelitvijo skupnih emisij na dobo 20 let. Za izračun teh emisij se uporabi naslednje pravilo:

e l = (CS R – CS A ) x MW CO2 /MW C x 1/20 x 1/P ,

pri čemer je

e l = letne emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo zaradi sprememb zalog ogljika na podlagi spremenjene rabe zemljišča (merjene kot masa ekvivalenta CO2 na enoto energije biogoriva);

CS R = zaloga ogljika na enoto površine, povezana z referenčno rabo zemljišča (merjena kot masa ogljika na enoto površine, vključno z zemljo in vegetacijo). Referenčna raba zemljišča je raba zemljišča januarja 2008 ali 20 let pred pridobitvijo surovine, kar koli je prej;

CS A = zaloga ogljika na enoto površine, povezana z dejansko rabo zemljišča (merjena kot masa ogljika na enoto površine, vključno z zemljo in vegetacijo);

MW CO2 = molekularna masa CO 2 = 44,010 g/mol;

MW C = molekularna masa ogljika = 12,011 g/mol in

P = produktivnost pridelka (merjena kot energija iz pogonskega biogoriva ali drugega tekočega biogoriva na enoto površine na leto).

8. Za namene odstavka 7 se lahko za CS R in CS A uporabijo naslednje vrednosti:

Raba zemljišča | Zaloge ogljika (v tonah na hektar) |

Nasad oljnih palm | 189 |

Trajno travinje, to so pašniki s travno vegetacijo, ki se uporabljajo za pašo najmanj 5 let in niso pogozdeni. | 181 |

Območje, redko pokrito z gozdom (gozd, ki ni nepretrgana gozdnata površina) | 181 |

Orna zemljišča (vključno netrajna travinja; nasadi drevesnih oljnih semen; zemlja v prahi v skladu z odstavkom 1 člena 2 Uredbe Komisije (ES) 796/2004[19] in zemljišča, kjer je bil tropski gozd, ki je bil izkrčen pred januarjem 2008, in ko so imela januarja 2008 status zapuščenega zemljišča) | 82 |

Puščava in polpuščava | 44 |

Druga možnost je, da se za CS R in CS A uporabijo dejanske vrednosti.

Za izračun P se lahko uporabijo naslednje vrednosti:

Pridelek za proizvodnjo pogonskega biogoriva ali drugega tekočega biogoriva | Donos pogonskega biogoriva ali drugega tekočega biogoriva (v tonah oljnega ekvivalenta na hektar) |

Drevesna oljna semena | 1,5 |

Oljna palma | 4,0 |

Kot druga možnost se lahko uporabijo dejanske vrednosti.

9. Emisije, ki nastajajo pri predelavi ( e p ), vključujejo emisije iz same predelave; odpadkov in iztekanj (uhajanj) ter proizvodnje kemikalij ali proizvodov, ki se uporabljajo pri predelavi.

Pri upoštevanju porabe električne energije, ki se ne proizvede v okviru obrata za proizvodnjo goriva, se predpostavi, da je intenzivnost emisij toplogrednih plinov pri proizvodnji in distribuciji te električne energije enaka povprečni intenzivnosti emisij proizvodnje in distribucije električne energije v opredeljeni regiji. Kot odstopanje od tega pravila:

a) proizvajalci lahko uporabijo povprečno vrednost za posamezni obrat za proizvodnjo električne energije za električno energijo, ki jo je ta obrat proizvedel, če ni priključen na elektroenergetsko omrežje;

b) proizvajalci lahko pripišejo intenzivnost emisij nič vsaki MWh porabljene električne energije, za katero prenesejo potrdilo o izvoru na pristojni organ v skladu z določbami odstavka 1(c) člena 8.

10. Emisije zaradi prevoza in distribucije ( e td ) vključujejo emisije, ki nastanejo pri prevozu in shranjevanju surovin in polizdelkov ter zaradi shranjevanja in skladiščenja končnih izdelkov.

11. Emisije, ki nastajajo pri uporabi goriv ( e u ), so nič za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva.

12. Prihranki emisij iz zajema in sekvestracije ogljika ( e ccs ) se omejijo na emisije, ki se preprečijo z zajemom in sekvestracijo oddanega CO2, neposredno povezanega z ekstrakcijo, prevozom, predelavo in distribucijo goriva.

13. Prihranki emisij iz zajema in nadomestitve ogljika ( e ccr ) se omejijo na emisije, ki se preprečijo z zajemom CO2, katerega ogljik izvira iz biomase in ki se uporabi za nadomestitev CO2, pridobljenega iz fosilnih goriv, uporabljenega pri komercialnih proizvodih in storitvah.

14. Prihranki emisij zaradi presežne električne energije iz soproizvodnje ( e ee ) se upoštevajo v zvezi s presežno električno energijo, ki jo proizvedejo sistemi za proizvodnjo goriv, ki uporabljajo soproizvodnjo, razen če je gorivo, uporabljeno za soproizvodnjo, soproizvod, ki ni ostanek kmetijskih pridelkov. Pri upoštevanju te presežne električne energije se predpostavi velikost naprave za soproizvodnjo kot najmanjša, potrebna za to, da naprava za soproizvodnjo dovaja toploto, ki je potrebna za proizvodnjo goriva. Prihranki emisij toplogrednih plinov, povezani s presežno električno energijo, se upoštevajo, kot da so enaki količini toplogrednega plina, ki bi bil oddan, če bi bila proizvedena enaka količina električne energije v elektrarni, ki uporablja enako gorivo kot naprava za soproizvodnjo.

15. Če se v procesu proizvodnje goriva obenem proizvede gorivo, za katerega se izračunavajo emisije, in en ali več drugih proizvodov („soproizvodov“), se emisije toplogrednih plinov razdelijo med gorivo ali njegov vmesni proizvod in soproizvode sorazmerno z njihovo energijsko vsebnostjo (določeno kot spodnjo kurilno vrednostjo) v primeru soproizvodov, ki niso električna energija).

16. Za namene izračuna iz odstavka 15 so emisije, ki se razdelijo, e ec + e l + tisti deli e p , e td in e ee , ki potekajo do in vključno s procesno stopnjo, na kateri se proizvede soproizvod. Če je potekala kakršna koli razdelitev na soproizvode na prejšnji procesni stopnji v življenjskem ciklusu, se za ta namen namesto skupne količine teh emisij uporabi del emisij, dodeljenih na zadnji taki procesni stopnji vmesnemu proizvodu goriva.

V primeru pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv se za namen tega izračuna upoštevajo vsi soproizvodi, vključno z električno energijo, ki ne spada na področje uporabe odstavka 14, razen ostankov kmetijskih pridelkov, vključno s slamo, odpadki sladkornega trsa, lupinami, storži in luščinami oreščkov. Soproizvodi, ki imajo negativno energijsko vsebnost, se za namene izračuna upoštevajo, kot da imajo energijsko vsebnost nič.

Odpadki in ostanki kmetijskih pridelkov, vključno s slamo, odpadki sladkornega trsa, lupinami, storži in luščinami oreščkov, ter ostanki iz predelovalnih procesov, ki niso predelovalni procesi za predelavo v biogorivo, brez možnosti za uporabo kot hrana ali krma se upoštevajo, kot da imajo v življenjskem ciklu emisije toplogrednih plinov enake nič do procesa zbiranja teh materialov.

V primeru goriv, proizvedenih v rafinerijah, je enota analize za namene izračuna iz odstavka 15 rafinerija.

17. Za pogonska biogoriva se za namene izračuna iz odstavka 4 kot primerjalno fosilno gorivo E F štejejo zadnje razpoložljive dejanske povprečne emisije iz bencina in dizelskega goriva, ki sta bila porabljena v Skupnosti, sporočene v okviru [Direktive 98/70/ES]. Če ti podatki niso na voljo, znaša ta vrednost 83,8 gCO2eq/MJ.

Za tekoča biogoriva, ki se uporabljajo v proizvodnji električne energije, je za namene izračuna iz odstavka 4 primerjalno fosilno gorivo E F 91 gCO2eq/MJ.

Za tekoča biogoriva, ki se uporabljajo v proizvodnji toplote, je za namene izračuna iz odstavka 4 primerjalno fosilno gorivo E F 77 gCO2eq/MJ.

Za tekoča biogoriva, ki se uporabljajo v soproizvodnji, je za namene izračuna iz odstavka 4 primerjalno fosilno gorivo E F 85 gCO2eq/MJ.

D. Razčlenjene vrednosti za pogonska biogoriva in tekoča biogoriva

Pridelava: „ e ec “, kot je opredeljeno v delu C te priloge

Proizvodni procesi pridobivanja pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv | Tipične emisije toplogrednih plinov (gCO2eq/MJ) | Privzete emisije toplogrednih plinov (gCO2eq/MJ) |

Etanol iz sladkorne pese | 13 | 13 |

Etanol iz pšenice | 19 | 19 |

Etanol iz koruze, proizveden v Skupnosti | 20 | 20 |

Etanol iz sladkornega trsa | 13 | 13 |

Del iz obnovljivih virov ETBE (etil-terciarni-butileter) | enak kot pri pridobivanju etanola |

Del iz obnovljivih virov TAEE (terciarni-amil-etileter) | enak kot pri pridobivanju etanola |

Biodizel iz oljne ogrščice | 30 | 30 |

Biodizel iz sončnic | 18 | 18 |

Biodizel iz palmovega olja | 18 | 18 |

Biodizel iz odpadnega rastlinskega ali živalskega olja | 0 | 0 |

Rastlinsko olje iz oljne ogrščice, obdelano z vodikom | 31 | 31 |

Rastlinsko olje iz sončnic, obdelano z vodikom | 19 | 19 |

Rastlinsko olje iz palmovega olja, obdelano z vodikom | 19 | 19 |

Čisto rastlinsko olje iz oljne ogrščice | 32 | 32 |

Bioplin iz komunalnih organskih odpadkov kot komprimirani naravni plin | 0 | 0 |

Bioplin iz mokrega gnoja kot komprimirani naravni plin | 0 | 0 |

Bioplin iz suhega gnoja kot komprimirani naravni plin | 0 | 0 |

Predelava (vključno s presežno elektriko): „ e p - e ee “, kot je opredeljeno v delu C te priloge

Proizvodni procesi pridobivanja pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv | Tipične emisije toplogrednih plinov (gCO2eq/MJ) | Privzete emisije toplogrednih plinov (gCO2eq/MJ) |

Etanol iz sladkorne pese | 27 | 38 |

Etanol iz pšenice (procesno gorivo ni določeno) | 45 | 63 |

Etanol iz pšenice (lignit kot procesno gorivo v obratu CHP) | 45 | 63 |

Etanol iz pšenice (naravni plin kot procesno gorivo v konvencionalnem kotlu) | 25 | 35 |

Etanol iz pšenice (naravni plin kot procesno gorivo v obratu CHP) | 18 | 25 |

Etanol iz pšenice (slama kot procesno gorivo v obratu CHP) | 5 | 7 |

Etanol iz koruze, proizveden v Skupnosti (naravni plin kot procesno gorivo v obratu CHP) | 15 | 21 |

Etanol iz sladkornega trsa | 1 | 1 |

Del iz obnovljivih virov ETBE (etil-terciarni-butileter) | enak kot pri pridobivanju etanola |

Del iz obnovljivih virov TAEE (terciarni-amil-etileter) | enak kot pri pridobivanju etanola |

Biodizel is oljne ogrščice | 15 | 22 |

Biodizel iz sončnic | 15 | 22 |

Biodizel iz palmovega olja (proces ni določen) | 33 | 47 |

Biodizel iz palmovega olja (proces brez emisij metana v zrak v oljarni) | 13 | 18 |

Biodizel iz odpadnega rastlinskega ali živalskega olja | 13 | 18 |

Rastlinsko olje iz oljne ogrščice, obdelano z vodikom | 10 | 14 |

Rastlinsko olje iz sončnic, obdelano z vodikom | 10 | 14 |

Rastlinsko olje iz palmovega olja, obdelano z vodikom (proces ni določen) | 28 | 40 |

Rastlinsko olje iz palmovega olja, obdelano z vodikom (proces brez emisij metana v zrak v oljarni) | 7 | 10 |

Čisto rastlinsko olje iz oljne ogrščice | 4 | 5 |

Bioplin iz komunalnih organskih odpadkov kot komprimirani naravni plin | 13 | 18 |

Bioplin iz mokrega gnoja kot komprimirani naravni plin | 7 | 9 |

Bioplin iz suhega gnoja kot komprimirani naravni plin | 7 | 9 |

Transport in distribucija: „ e td “, kot je opredeljeno v delu C te priloge

Proizvodni procesi pridobivanja pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv | Tipične emisije toplogrednih plinov (gCO2eq/MJ) | Privzete emisije toplogrednih plinov (gCO2eq/MJ) |

Etanol iz sladkorne pese | 3 | 3 |

Etanol iz pšenice | 2 | 2 |

Etanol iz koruze, proizveden v Skupnosti | 2 | 2 |

Etanol iz sladkornega trsa | 8 | 8 |

Del iz obnovljivih virov ETBE (etil-terciarni-butileter) | enak kot pri pridobivanju etanola |

Del iz obnovljivih virov TAEE (terciarni-amil-etileter) | enak kot pri pridobivanju etanola |

Biodizel iz oljne ogrščice | 1 | 1 |

Biodizel iz sončnic | 1 | 1 |

Biodizel iz palmovega olja | 5 | 5 |

Biodizel iz odpadnega živalskega ali rastlinskega olja | 1 | 1 |

Rastlinsko olje iz oljne ogrščice, obdelano z vodikom | 1 | 1 |

Rastlinsko olje iz sončnic, obdelano z vodikom | 1 | 1 |

Rastlinsko olje iz palmovega olja, obdelano z vodikom | 5 | 5 |

Čisto rastlinsko olje iz oljne ogrščice | 1 | 1 |

Bioplin iz komunalnih organskih odpadkov kot komprimirani naravni plin | 3 | 3 |

Bioplin iz mokrega gnoja kot komprimirani naravni plin | 5 | 5 |

Bioplin iz suhega gnoja kot komprimirani naravni plin | 4 | 4 |

Skupaj

Proizvodni procesi pridobivanja pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv | Tipične emisije toplogrednih plinov (gCO2eq/MJ) | Privzete emisije toplogrednih plinov (gCO2eq/MJ) |

Etanol iz sladkorne pese | 43 | 54 |

Etanol iz pšenice (procesno gorivo ni določeno) | 66 | 84 |

Etanol iz pšenice (lignit kot procesno gorivo v obratu CHP) | 66 | 84 |

Etanol iz pšenice (naravni plin kot procesno gorivo v konvencionalnem kotlu) | 46 | 56 |

Etanol iz pšenice (naravni plin kot procesno gorivo v obratu CHP) | 39 | 46 |

Etanol iz pšenice (slama kot procesno gorivo v obratu CHP) | 26 | 28 |

Etanol iz koruze, proizveden v Skupnosti (naravni plin kot procesno gorivo v obratu CHP) | 37 | 43 |

Etanol iz sladkornega trsa | 21 | 22 |

Del iz obnovljivih virov ETBE (etil-terciarni-butileter) | enak kot pri pridobivanju etanola |

Del iz obnovljivih virov TAEE (terciarni-amil-etileter) | enak kot pri pridobivanju etanola |

Biodizel iz oljne ogrščice | 47 | 53 |

Biodizel iz sončnic | 35 | 41 |

Biodizel iz palmovega olja (proces ni določen) | 57 | 70 |

Biodizel is palmovega olja (proces brez emisij metana v zrak oljarni) | 36 | 41 |

Biodizel iz odpadnega rastlinskega ali živalskega olja | 14 | 19 |

Rastlinsko olje iz oljne ogrščice, obdelano z vodikom | 42 | 46 |

Rastlinsko olje iz sončnic, obdelano z vodikom | 30 | 34 |

Rastlinsko olje iz palmovega olja, obdelano z vodikom (proces ni določen) | 52 | 63 |

Rastlinsko olje iz palmovega olja, obdelano z vodikom (proces brez emisij metana v zrak v oljarni) | 31 | 34 |

Čisto rastlinsko olje iz oljne ogrščice | 36 | 38 |

Bioplin iz komunalnih organskih odpadkov kot komprimirani naravni plin | 16 | 21 |

Bioplin iz mokrega gnoja kot komprimirani naravni plin | 12 | 14 |

Bioplin iz suhega gnoja kot komprimirani naravni plin | 10 | 13 |

E. Ocenjene razčlenjene vrednosti za prihodnja pogonska biogoriva in tekoča biogoriva, ki januarja 2008 niso na voljo na trgu ali so na voljo v zanemarljivih količinah

Pridelava: „ e ec “, kot je opredeljeno v delu C te priloge

Proizvodni procesi pridobivanja pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv | Tipične emisije toplogrednih plinov (gCO2eq/MJ) | Privzete emisije toplogrednih plinov (gCO2eq/MJ) |

Etanol iz slame pšenice | 3 | 3 |

Etanol iz odpadnega lesa | 1 | 1 |

Etanol iz gojenega lesa | 6 | 6 |

Fischer-Tropschov dizel iz odpadnega lesa | 1 | 1 |

Fischer-Tropschov dizel iz gojenega lesa | 4 | 4 |

DME (dimetileter) iz odpadnega lesa | 1 | 1 |

DME (dimetileter) iz gojenega lesa | 5 | 5 |

Metanol iz odpadnega lesa | 1 | 1 |

Metanol iz gojenega lesa | 5 | 5 |

Del iz obnovljivih virov MTBE (metil-terciarni-butileter) | enak kot pri pridobivanju metanola |

Predelava (vključno s presežno električno energijo): „ e p - e ee “, kot je opredeljeno v delu C te priloge

Proizvodni procesi pridobivanja pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv | Tipične emisije toplogrednih plinov (gCO2eq/MJ) | Privzete emisije toplogrednih plinov (gCO2eq/MJ) |

Etanol iz slame pšenice | 5 | 7 |

Etanol iz lesa | 12 | 17 |

Fischer-Tropschov dizel iz lesa | 0 | 0 |

DME (dimetileter) iz lesa | 0 | 0 |

Metanol iz lesa | 0 | 0 |

Del iz obnovljivih virov MTBE (metil-terciarni-butileter) | enak kot pri pridobivanju metanola |

Prevoz in distribucija: „ e td “, kot je opredeljeno v delu C te priloge

Proizvodni procesi pridobivanja pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv | Tipične emisije toplogrednih plinov (gCO2eq/MJ) | Privzete emisije toplogrednih plinov (gCO2eq/MJ) |

Etanol iz slame pšenice | 2 | 2 |

Etanol iz odpadnega lesa | 4 | 4 |

Etanol iz gojenega lesa | 2 | 2 |

Fischer-Tropschov dizel iz odpadnega lesa | 3 | 3 |

Fischer-Tropschov dizel iz gojenega lesa | 2 | 2 |

DME (dimetileter) iz odpadnega lesa | 4 | 4 |

DME (dimetileter) iz gojenega lesa | 2 | 2 |

Metanol iz odpadnega lesa | 4 | 4 |

Metanol iz gojenega lesa | 2 | 2 |

Del iz obnovljivih virov MTBE (metil-terciarni-butileter) | enak kot pri pridobivanju metanola |

Skupaj

Proizvodni procesi pridobivanja pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv | Tipične emisije toplogrednih plinov (gCO2eq/MJ) | Privzete emisije toplogrednih plinov (gCO2eq/MJ) |

Etanol iz slame pšenice | 11 | 13 |

Etanol iz odpadnega lesa | 17 | 22 |

Etanol iz gojenega lesa | 20 | 25 |

Fischer-Tropschov dizel iz odpadnega lesa | 4 | 4 |

Fischer-Tropschov dizel iz gojenega lesa | 6 | 6 |

DME (dimetileter) iz odpadnega lesa | 5 | 5 |

DME (dimetileter) iz gojenega lesa | 7 | 7 |

Metanol iz odpadnega lesa | 5 | 5 |

Metanol iz gojenega lesa | 7 | 7 |

Del iz obnovljivih virov MTBE (metil-terciarni-butileter) | enak kot pri pridobivanju metanola |

[1] UL C , , str. .

[2] UL C , , str. .

[3] UL C , , str. .

[4] UL C , , str. .

[5] UL L 283, 27.10.2001, str. 33. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2006/108/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 414).

[6] UL L 123, 17.5.2003, str. 42.

[7] UL L 176, 15.7.2003, str. 37.

[8] COM(2006) 848.

[9] UL L 350, 28.12.1998, str. 58. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[10] UL L 301, 20.11.2007, str. 14.

[11] UL L 237, 21.9.2000, str. 1.

[12] UL L 204, 21.7.1998.

[13] UL L 255, 30.9.2005, str. 22.

[14] „Temperate and Boreal Forest Resources Assessment“ (Ocena virov za gozdove zmernega in borealnega pasu sveta, 2000); Ministrska konferenca o zaščiti gozdov v Evropi (2003).

[15] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006. str. 11).

[16] [Uredba o energetski statistiki].

[17] UL L 270, 21.10.2003, str. 56.

[18] UL L 154, 21.6.2003, str. 1.

[19] Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, (UL L 141, 30.4.2004, str. 18).