[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 2.7.2008

COM(2008) 373 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Poročilo o izvajanju haaškega programa za leto 2007

{SEC(2008) 2048} {SEC(2008) 2049}

(predložila Komisija)

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Poročilo o izvajanju haaškega programa za leto 2007

1. To sporočilo izpolnjuje željo Evropskega sveta, da mu Komisija predloži letno poročilo o izvajanju haaškega programa in njegovega akcijskega načrta[1]. Metodologija je enaka tisti, uporabljeni v prvem letnem poročilu (2005)[2].

2. Namen tega poročila je spremljanje sprejemanja ukrepov , predvidenih v haaškem programu na institucionalni ravni (del I in Priloga 1), ter njihovo izvajanje na nacionalni ravni (del II in Priloga 2). Ti vključujejo akcijski načrt na področju drog, strategijo o zunanji razsežnosti območja svobode, varnosti in pravice ter akcijski načrt za boj proti terorizmu in dopolnjujejo akcijski načrt o izvajanju haaškega programa, v skladu z določenim časovnim načrtom.

3. To sporočilo obravnava vse ukrepe, predvidene za leto 2007, pa tudi tiste, ki niso bili izpolnjeni od leta 2005. Sporočilo se, kjer je primerno, sklicuje na nekatere dodatne ukrepe, ki so dopolnjevali delo v zvezi s področji politik, ki jih zajema haaški program, čeprav v akcijskem načrtu za njegovo izvajanje niso bili predvideni.

1. SPREMLJANJE SPREJEMANJA UKREPOV, PREDVIDENIH ZA LETO 2007 V OKVIRU HAAšKEGA PROGRAMA

4. Splošna ocena je precej nezadovoljiva[3] . Znatno število ukrepov iz akcijskega načrta (glej zlasti ukrepe pod točkama 1.3.3 in 1.4.2) je bilo treba bodisi opustiti bodisi odložiti, ker so zaradi tekočih dogodkov postali zastareli oziroma so se začela prednostno obravnavati druga področja. Poleg tega je bilo treba ponovno razmisliti o časovnem razporedu nekaterih ukrepov in pri tem upoštevati možne spremembe na institucionalni ravni.

5. Iz poročila za leto 2007 je razviden upad stopnje doseganja ukrepov v primerjavi z letom 2006 (38 % oziroma 53 % doseženih ukrepov ), znatno pa se je povečalo število ukrepov, ki so bili odloženi (41 % v primerjavi s 27 % v letu 2006).

6. Preglednica 1 prikazuje stanje institucionalnih ukrepov haaškega akcijskega načrta, predvidenih za leto 2007 (ali ukrepov, ki v prejšnjih letih niso bili izpolnjeni) ali tekočih ukrepov[4].

7. Zadovoljiva stopnja doseganja je bila predvsem na naslednjih področjih: politika na področju priseljevanja in meja, terorizem, krepitev zaupanja in medsebojno zaupanje ter pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah.

8. Nezadovoljiva stopnja doseganja je bila očitna predvsem na naslednjih področjih: vizumska politika, izmenjava informacij med organi kazenskega pregona in sodnimi organi, preprečevanje in boj proti organiziranemu kriminalu, krizno upravljanje znotraj Evropske unije, policijsko in carinsko sodelovanje ter pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah.

[pic]

[pic]

1.1. Splošne usmeritve

1.1.1. Sodišče Evropskih skupnosti

9. Sodišče Evropskih skupnosti je 1. marca 2008 sprejelo nov postopek, s katerim bo omogočeno hitrejše obravnavanje zelo nujnih vprašanj, predloženih v predhodno odločanje. Ta novost, ki je postala potrebna med razpravami o haaškem programu, bo skrajšala čas obravnave primerov, ki vključujejo razlago naslova IV dela tri Pogodbe ES in naslova IV pogodbe EU.

1.1.2. Evropska strategija na področju drog

10. Ukrepi , predvideni za leto 2007, navedeni v akcijskem načrtu EU za boj proti drogam za obdobje 2005–2008, so bili delno doseženi .

11. Sporočilo o pregledu napredka za leto 2007 o izvajanju akcijskega načrta EU za boj proti drogam (2005–2008) je bilo sprejeto 10. decembra. Končna ocena in predlog novega akcijskega načrta bosta pripravljena v letu 2008.

12. Do zamud je prišlo tudi pri objavi poročila o izvajanju in delovanju okvirnega sklepa o trgovanju z drogami, ki je bila predvidena v letu 2007. Komisija bo poročilo pripravila do maja 2009, saj je bila sprejeta odločitev, da je upoštevanje roka iz člena 9(2) okvirnega sklepa potrebna za pripravo ustrezne ocene.

1.2. Krepitev svobode

1.2.1. Državljanstvo unije

13. Na tem področju je bil dosežen določen napredek . Komisija je 5. decembra 2007 predstavila sporočilo o učinkoviti konzularni zaščiti v tretjih državah[5], ki je sledilo njeni zeleni knjigi iz leta 2006. Vendar pa ni bilo mogoče predstaviti pobude evropskih državljanov, predvidene za leto 2007, saj trenutne pogodbe ne zagotavljajo pravne podlage za vzpostavitev določb in pogojev, ki jo taka pobuda zahteva.

1.2.2. Politika na področju azila, priseljevanja in meja – skupna analiza vseh vidikov migracijskih pojavov

14. Na tem področju je bil dosežen zadovoljiv napredek. Komisija je 10. avgusta 2007 predstavila predlog za ustanovitev Evropske migracijske mreže (EMN); Svet za pravosodje in notranje zadeve je 6. decembra 2007 izrazil svoje strinjanje z osnutkom sklepa o ustanovitvi EMN. Svet bo sklep predvidoma uradno sprejel v prvi polovici leta 2008.

1.2.3. Skupni evropski azilni sistem

15. Dosežen je bil določen napredek na poti k razvoju skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS), vendar pa so na splošno rezultati na tem področju mešani .

16. V letu 2007 je bila opravljena ocena prenosa in izvajanja pravnih instrumentov (vključno z instrumenti, ki se nanašajo na migracije) prve faze sistema CEAS. V prvi vrsti sta bila leta 2007 objavljeni poročili o oceni dublinskega sistema in Direktive o pogojih sprejema. Končni rezultati bodo ocenjeni in na voljo v letu 2008 kot del načrta politike (glej odstavek 17 spodaj).

17. Leta 2007 je bila objavljena zelena knjiga o vzpostavitvi druge faze skupnega evropskega azilnega sistema, rezultati obširnega posvetovanja pa bodo podlaga za oblikovanje načrta azilne politike, ki bo predstavljen v letu 2008. Poleg tega je bila predstavljena sprememba Direktive o rezidentih za daljši čas[6], ki je namenjena razširitvi področja njene uporabe tudi na upravičence do mednarodne zaščite.

18. Študije o skupni obdelavi prošenj za azil, ki so bile prvotno načrtovane v letu 2006, so bile odložene.

1.2.4. Zakonito priseljevanje

19. V letu 2007 je bilo , poleg ocene in spremljanja prenosa ter izvajanja prvostopenjskih direktiv o zakonitem priseljevanju (glej odstavek 16 zgoraj), izvedenih tudi več pobud , ki niso vključene v akcijskem načrtu, v prvi vrsti sporočilo o krožni migraciji in partnerstvih za mobilnost med Evropsko unijo in tretjimi državami[7] ter dva pomembnejša zakonodajna predloga, ki sta bila predstavljena 23. oktobra[8]. Z Moldavijo in Zelenortskimi otoki so že bili navezani neformalni stiki glede možnosti vzpostavitve partnerstev za mobilnost s tema državama.

1.2.5. Vključevanje državljanov tretjih držav

20. Komisija je septembra 2007 sprejela Tretje letno poročilo o migraciji in vključevanju . Oblikovanje spletne strani o vključevanju , ki je bilo prvotno načrtovano za leto 2006, je bilo odloženo in bo potekalo v zadnjem četrtletju leta 2008.

1.2.6. Boj proti nezakonitemu priseljevanju

21. Na tem področju je bil napredek stalen in dosleden , saj bi bila brez učinkovitega ukrepanja v boju proti nezakonitemu priseljevanju verodostojnost evropske migracijske politike nepopravljivo oslabljena. Zato je bil predlog Direktive o sankcijah zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU[9], najpomembnejša pobuda na tem področju. Čeprav ukrepi proti nezakonitemu zaposlovanju niso bili vključeni v akcijski načrt za leto 2007, se je Komisija odločila za predstavitev tega predloga, saj je po njenem mnenju nezakonito zaposlovanje najpomembnejši razlog za nezakonito priseljevanje. Cilj predloga je zagotoviti, da bodo vse države članice uvedle podobne preventivne ukrepe in kazni ter jih uspešno uveljavljale. Nujno je, da vse države članice EU sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev spoštovanja načel pravne države in zakonitosti v vsej EU.

22. V letu 2007 so se začele nadaljnje dejavnosti, na primer nadaljevanje proučevanja možnosti za obsežnejšo udeležbo agencije FRONTEX v razvoju mrež uradnikov za zveze in objava drugega letnega poročila o skupni politiki o nezakonitem priseljevanju.

23. Do konca leta 2007 so bila zaključena pogajanja in podpisanih je bilo šest sporazumov o ponovnem sprejemu z Ukrajino, Moldavijo, Srbijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Bosno in Hercegovino ter Črno goro. Sporazumi so začeli veljati 1. januarja 2008.

1.2.7. Upravljanje meja, biometrični podatki, informacijski sistemi in vizumska politika

24. Na tem področju je bil dosežen precejšen napredek .

25. Septembra 2007 so bile popolnoma v skladu z ustreznimi postopki ocenjevanja opravljene ocene schengenskega informacijskega sistema . Podobno je bil 6. decembra 2007 sprejet Sklep Sveta o odpravi kontrole oseb na kopenskih in morskih mejah v novih državah članicah in med njimi . Kontrole na zračnih mejah so bile odpravljene 31. marca 2008. Decembra 2007 je devet držav članic postalo del schengenskega območja (CZ, EE, HU, LT, LV, MT, PL, SI, SK).

26. Evropski parlament in Svet sta 11. julija 2007 sprejela predlog Komisije o vzpostavitvi mehanizma za ustanovitev skupin za hitro posredovanje na mejah . Poleg tega je bilo 13. februarja 2008 kot del paketa Komisije o mejah pripravljeno poročilo o oceni Agencije za zunanje meje , ki vsebuje tudi dve sporočili, eno o možnih novih orodjih za razvoj evropske strategije upravljanja meja in drugo o vzpostavitvi evropskega sistema nadzorovanja meja.

27. Uredba Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1030/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav je bila uradno sprejeta 17. aprila 2008.

1.2.8. Vizumska politika, vključno z razvojem vizumskega informacijskega sistema

28. Na tem področju so bili doseženi mešani rezultati.

29. Sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov z Rusijo je začel veljati 1. junija 2007. Poleg tega so v letu 2007 potekala pogajanja o sporazumih o poenostavitvi vizumskih postopkov z Ukrajino, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Srbijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino, Albanijo ter Moldavijo, ki so bili leta 2007 tudi podpisani, veljati pa so začeli 1. januarja 2008.

30. Komisija si je še naprej prizadevala omogočiti državljanom vseh držav članic potovanje brez vizuma za kratkoročno bivanje v vse tretje države, katerih državljani lahko brez vizuma potujejo v EU. Kljub napredku, doseženem v dogovorih z nekaterimi tretjimi državami (npr. Avstralijo, Kanado), pa ostaja vprašanje vzajemnega priznavanja potovanja brez vizuma za državljane držav članic še vedno odprto.

31. Po tem, ko je bil junija 2007 dosežen politični dogovor o zakonodajnem paketu glede vizumskega informacijskega sistema, je bil pripravljen nov časovni načrt za projekt, po katerem bo centralni vizumski informacijski sistem „pripravljen za delovanje“ konec maja 2009.

32. Haaški program dolgoročno predvideva ustanovitev skupnih konzularnih uradov , pri čemer se upoštevajo razprave o ustanovitvi Evropske službe za zunanjepolitično delovanje. Komisija je bila pozvana, da kot prvi korak pripravi predlog za ustanovitev skupnih prijavnih centrov. Sprememba skupnih konzularnih navodil, ki je predvidevala tako možnost, je bila Komisiji predložena leta 2006 in o njej trenutno razpravljata Svet in Evropski parlament. Komisija pa je bila dejavna pri ustanovitvi prvih dveh tovrstnih centrov, ki ju gostijo konzulati držav članic v Moldaviji in Črni gori.

1.3. Krepitev varnosti

1.3.1. Izmenjava informacij med organi kazenskega pregona in sodnimi organi ob hkratnem doseganju pravega ravnotežja med zasebnostjo in varnostjo

33. Krepitev svobode, varnosti in pravice zahteva inovativen pristop k čezmejni izmenjavi podatkov o kazenskem pregonu. Na tem področju je bil dosežen določen napredek .

34. Politični dogovor je bil dosežen junija 2007 na pobudo Nemčije, da se z Direktivo prenese večji del elementov tretjega stebra iz Prümske pogodbe , ki niso povezani s schengenskimi določbami, v institucionalne mehanizme Evropske unije, vključno s prstnimi odtisi, DNK in podatki o registraciji vozil. Po sprejetju besedila to lahko šteje kot delno izvajanje načela dostopnosti. Nadaljnja izvedbena zakonodaja je bila predstavljena oktobra 2007 (glej Prilogo 1).

35. Komisija je 6. novembra 2007 po obsežnih posvetovanjih z državami članicami, nacionalnimi in mednarodnimi združenji sprejela predlog o skupnem pristopu EU do uporabe podatkov o potnikih za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ( EU PNR ), kot del celovitega paketa ukrepov za boj proti terorizmu (glej odstavek 41 spodaj).

36. Poleg tega poteka razvoj povezovanja med SIS II in informacijskim sistemom Europola, ki se je začelo leta 2006. Treba je opozoriti, da je Europol že povezan s SISone4all.

1.3.2. Terorizem

37. Na tem področju je bil dosežen znaten napredek . Vredno je omeniti, da se je izvajanje akcijskega načrta EU za boj proti terorizmu nadaljevalo na vseh štirih področjih (preprečevanje, zaščita, pregon in odziv).

38. Na podlagi informacij, zbranih iz poročila o študiji o čezmejni mreži za krizno upravljanje v državah članicah, ki je bila zaključena januarja 2008, se je Komisija odločila, da ne bo ustanovila načrtovane Evropske mreže organov kazenskega pregona .

39. Svet je v letu 2007 razpravljal o poročilu o mehanizmu medsebojnega ocenjevanja, ki ga je predstavil Generalni sekretariat Sveta. Ob upoštevanju priporočil medsebojnega ocenjevanja nacionalnih programov za boj proti terorizmu so bili opredeljeni različni ukrepi za krepitev nacionalnih zmožnosti za boj proti terorizmu.

40. Prizadevanja Komisije za zajezitev proizvodnje in širitve kemičnega, jedrskega in biološkega orožja se nadaljujejo. Komisija za junij 2009 pripravlja celovit paket politik za obvladovanje groženj kemičnega, biološkega, radiološkega in jedrskega terorizma (CBRN) , ki vključuje strokovno znanje vseh posameznih služb Komisije. Sestavljen bo iz obveščanja o CBRN, akcijskega načrta o pripravljenosti na biološke grožnje, akcijskega načrta o zmanjšanju radiološkega in jedrskega tveganja, delovnega dokumenta služb Komisije o varnosti in zdravju, ter zelene knjige o obvladovanju kemičnih groženj.

41. Končno je treba omeniti, da so bile dodatne pobude , ki dopolnjujejo pobude iz haaškega akcijskega načrta, upoštevane s sprejetjem celovitega paketa ukrepov za boj proti terorizmu 6. novembra 2007, vključno s predlogom o EU PNR (glej odstavek 35 zgoraj), akcijskim načrtom o razstrelivih ter predlogom za revizijo okvirnega sklepa o boju proti terorizmu (na podlagi poročila o oceni okvirnega sklepa). Svet se je o skupnem pristopu do slednje pobude dogovoril že aprila 2008. Njen namen je uskladitev nacionalnih predpisov o javnem spodbujanju k terorističnim kaznivim dejanjem, rekrutiranju za terorizem in terorističnem usposabljanju, da bo v vsej EU omogočeno kaznovanje teh oblik ravnanja, tudi če poteka preko spleta, ter zagotovitev, da se bodo obstoječi predpisi glede kazni, odgovornosti pravnih oseb, pristojnosti in kazenskega pregona, ki veljajo za teroristična kazniva dejanja, uporabljali tudi za tovrstno ravnanje.

1.3.3. Preprečevanje in boj proti organiziranemu kriminalu

42. Na tem področju je bila zaključena vrsta ukrepov – sprejetje letnega poročila Europola o oceni nevarnosti organiziranega kriminala (junij 2007); ustanovitev usmerjevalne skupine za finančne preiskave; pregled izvajanja zakonodaje na področju trgovanja z ljudmi; poročilo o izvajanju okvirnega sklepa o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji ter poročilo o delovnem programu o carinskem sodelovanju.

43. Vendar pa na splošno napredek na tem področju ni bil zadovoljiv . Glavni razlog za pomanjkanje napredka je, da so bili po pregledu Komisije številni ukrepi (na primer izdajanje delovnega dokumenta o izvrševanju zakona na podlagi kriminalističnih obveščevalnih podatkov, oblikovanje priporočil za standardno metodologijo za odkrivanje šibkih točk pri preprečevanju kriminala, priporočilo in/ali predlog za povečanje preglednosti pravnih oseb za namen zmanjšanja dovzetnosti za infiltracijo organiziranega kriminala) ocenjeni za neizvedljive ali pa je bilo ugotovljeno, da bi jih bilo bolje razviti na ravni držav članic.

44. Nekatere druge ukrepe je bilo treba odložiti . Med temi so predstavitev celovitega poročila o evropskem kriminalu, določitev skupnih standardov usposabljanja v finančnem preiskovalnem znanju (predvideno za leto 2009) in sprejetje okvirnega sklepa o sodelovanju v kriminalni organizaciji, o katerem je bil na Svetu PNZ junija 2006 dosežen dogovor na politični ravni, vendar pa zaradi parlamentarnega zadržka v eni državi članici še ni bil uradno sprejet.

1.3.4. Policijsko in carinsko sodelovanje

45. N a tem področju je bil doseženi napredek nezadosten . Komisija se je po skrbnem razmisleku odločila, da nekateri ukrepi niso več izvedljivi (sporočilo o boju proti nedovoljeni čezmejni trgovini omejenega ali prepovedanega blaga), ali pa je prednost pred njimi namenila drugim ukrepom (to se je zgodilo s predlogom Direktive o izboljšani varnosti prevoza in povečani varnosti z oblikovanjem območja policijskega in pravosodnega sodelovanja pri vseevropskem prometnem omrežju, ki ga je nadomestila pobuda iz odstavka 58 spodaj). Drugi ukrepi pa so bili odloženi .

46. Svet je leta 2007 predstavil svoje poročilo o izvajanju in ocenjevanju delovnega programa o carinskem sodelovanju za obdobje 2004–2006.

47. Razprave, ki jih vodi Komisija o oblikovanju skupne metodologije in vzpostavitvi kratkotrajnih skupnih carinskih in policijskih operacij in/ali multidisciplinarnih ekip, še potekajo.

48. Na ravni Sveta je bil junija 2007 sprejet politični dogovor o predlogu Nemčije za vzpostavitev mreže med protikorupcijskimi organi . Vzpostavitev te mreže je morala biti odložena, saj je predvideno, da jo bo Svet po upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta sprejel v letu 2008.

49. Prav tako poteka delo v zvezi z izvajanjem sklepov Sveta iz leta 2004, povezanih z bojem proti organiziranemu kriminalu na območju Zahodnega Balkana . Med slovenskim predsedovanjem je potekala finalizacija nove konvencije pobude za sodelovanje v jugovzhodni Evropi (SECI) za njeno sprejetje, s čimer bo omogočeno tesnejše sodelovanje pobude SECI in Europola.

1.3.5. Krizno upravljanje znotraj Evropske unije

50. Komisija želi uskladiti prizadevanja v državah članicah in poskrbeti za uvedbo učinkovitih sistemov opozarjanja in informacijskih sistemov za zaščito poglavitnih delov kritične infrastrukture. Zakonodajni predlog Komisije za vzpostavitev omrežja opozorilnih informacij o kritični infrastrukturi (CIWIN), ki je bila prvotno predvidena za leto 2005, je bil odložen in bo morda predstavljen do konca leta 2008. Prototip sistema je bil oblikovan januarja 2008 in predstavljen državam članicam.

1.3.6. Splošno preprečevanje kriminala

51. Na tem področju so se razmere stalno spreminjale . V preteklih dveh letih se je sestalo več skupin strokovnjakov, ki so razpravljali o oblikovanju evropskih instrumentov za zbiranje, analizo in primerjavo informacij o kriminalu in viktimizaciji ter ob tem upoštevali različne težnje v posameznih državah članicah. Skupine so proučevale izvedljivost uporabe različnih orodij za to. Izvedeni so bili nekateri posebni ukrepi, zlasti za preprečevanje nasilja v športu (huliganstvo): Komisija je 28. in 29. novembra organizirala konferenco na visoki ravni na to temo in dejavno sodelovala v različnih skupinah strokovnjakov za varovanje in varnost na športnih dogodkih.

1.4. Povečane pristojnosti pravosodja

1.4.1. Krepitev zaupanja in medsebojno zaupanje

52. Napredek na tem področju je bil zadovoljiv . Pravosodno sodelovanje v kazenskih in civilnih zadevah se lahko še poveča s krepitvijo medsebojnega zaupanja in s postopnim razvojem evropske pravosodne kulture na osnovi različnosti pravnih sistemov držav članic in poenotenju preko evropskega prava.

53. Evropska mreža za usposabljanje na področju sodstva (EJTN) je bila uradno ustanovljena leta 2006 v skladu z belgijsko zakonodajo. Evropska mreža za usposabljanje in EJTN redno organizirata različne delavnice EU za spodbujanje sodelovanja med pravniki z namenom določitve najboljših praks.

54. Sporočilo Komisije o ustanovitvi foruma za razpravo o politikah in praksah EU na področju pravosodja je bilo sprejeto 4. februarja 2008. Forum bodo sestavljali pravniki, predstavniki pravosodnih uprav in akademij, ki bodo Komisiji zagotavljali povratne informacije in predloge za oblikovanje mehanizmov ocenjevanja.

1.4.2. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah

55. Stopnja doseganja ciljev na področju te politike je bila precej nizka .

56. Časovni razpored nekaterih ukrepov (kot so predlog o prepovedi vožnje, predlog o dopolnitvi evropskega dokaznega naloga in zelena knjiga o ravnanju z dokazi) je moral biti ponovno obravnavan, da so se upoštevale možne spremembe na tem področju na institucionalni ravni.

57. V drugih primerih so ukrepe nadomestili novi ukrepi, ki so se zdeli ustreznejši (kot sta zelena knjiga in predlog o sojenju v odsotnosti, ki jima je sledila predstavitev zakonodajne pobude slovenskega predsedstva). V nekaterih primerih ni bilo zadostnih dokazov o dodani vrednosti za EU, zato je bilo po priporočilih oblikovanje zakonodaje na ravni EU ustavljeno (na primer po rezultatih ocene učinka predloga o zaščiti prič in sodelavcev sodišča).

58. Komisija je 19. marca 2008 sprejela predlog Direktive, ki omogoča lažji čezmejni pregon kršitev cestnoprometnih predpisov s pomočjo tehničnih ukrepov , kar bo omogočilo identifikacijo voznikov v EU in njihovo kaznovanje za prekrške v državi članici, ki ni država registracije vozila.

59. Komisija je 11. julija 2007 sprejela drugo poročilo o izvajanju Okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami.

60. Poročilo o izvajanju Okvirnega sklepa o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji iz leta 2003 je bilo treba odložiti do leta 2008, ker več držav članic ni preneslo podatkov.

61. Predlog Komisije o sklenitvi in podpisu Konvencije Sveta Evrope proti pranju denarja in financiranju terorizma (Varšavska konvencija) v imenu ES v Svetu ni napredovala zaradi nestrinjanja med državami članicami, tako da je bilo treba njeno sprejetje odložiti.

62. Zamude glede predloga o sklenitvi Protokola Združenih narodov proti nedovoljeni proizvodnji in trgovini z orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom so posledica čakanja, da bodo države članice začele izvajati ustrezno zakonodajo, namreč Direktivo 91/477/ES ter osnutka Uredbe o izvozno/uvoznih sistemih dovoljenj. Ratifikacija protokola ZN o orožju bo torej mogoča, ko bodo določbe navedene direktive prenesene v nacionalno zakonodajo (do leta 2010) in Uredba sprejeta ter veljavna (predvidoma ne pred koncem leta 2009).

1.4.3. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah

63. Na tem področju je bil dosežen precejšen napredek .

64. Evropski parlament in Svet sta 11. julija 2007 sprejela Uredbo o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti („Rim II“).

65. Podobno je Komisija 7. februarja 2007 sprejela zeleno knjigo o pregledu pravnega reda Skupnosti glede skupnega referenčnega okvira s področja evropskega pogodbenega prava. Druga zelena knjiga o učinkovitem izvrševanju sodnih odločb v Evropski uniji, ki obravnava preglednost dolžnikovega premoženja, je bila sprejeta 6. marca 2008.

66. Uradno sprejetje Direktive o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah je bilo po dogovoru, ki sta ga sozakonodajalca dosegla v drugi obravnavi (Evropski parlament je 23. aprila 2008 potrdil skupno stališče Sveta), predvideno za junij 2008.

67. Novembra 2007 je bilo na XXI. plenarni (diplomatski) seji haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu doseženo končno soglasje glede pogajanj o konvenciji o obveznostih glede vzdrževanja. Nova Luganska konvencija o pristojnosti, priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki so jo sklenile Skupnost, Norveška, Islandija in Švica, je bila podpisana 30. oktobra 2007. Komisija je že predlagala, da jo Skupnost ratificira.

2. SPREMLJANJE PRENOSOV V NACIONALNO PRAVO

2.1. Metodologija

68. Ta pregled zadeva predvsem zakonodajne instrumente, ki predvidevajo prenos s strani držav članic, to so bodisi direktive bodisi okvirni sklepi . Za namene tega poročila je rok 31. marec 2008 .

69. Preglednica v Prilogi 2 tako povzema skupek instrumentov, katerih rok za prenos je potekel do tega datuma.

70. Metodologija , sprejeta za namene tega poročila, je enaka kot je bila pojasnjena v poročilu o izvajanju haaškega programa za leto 2005.

2.2. Spremljanje posameznih politik

2.2.1. Splošne smernice

71. Na področju temeljnih pravic so bili doseženi cilji Direktive 95/46/ES o varstvu osebnih podatkov. Vendar nekatere države članice še vedno niso uspele vključiti številnih pomembnih določb Direktive v svojo zakonodajo, medtem ko v drugih prenos ali izvajanje nista bila v skladu z Direktivo. Začetih je bilo več postopkov za ugotavljanje kršitev zaradi neupoštevanja ali nepravilne uporabe, za eno državo članico pa je bila podana prijava sodišču.

2.2.2. Državljanstvo Unije

72. Od 30. aprila 2006 naprej je ključna Direktiva 2004/38/ES (ki konsolidira in posodablja pravice državljanov EU in njihovih družinskih članov do prostega gibanja) razveljavila in nadomestila številne pravne instrumente o prostem gibanju državljanov EU in državljanov tretjih držav. Po začetni zamudi v prenosu so se prizadevanja za to okrepila. Vendar so številne države članice le delno izpolnile obveznosti sporočanja. Zato še vedno poteka več postopkov za ugotavljanje kršitev; pri čemer je za nekatere države članice postopek že na stopnji sodnega postopka[10].

73. Glede prejšnje zakonodaje Skupnosti o pravicah do prostega gibanja oseb, ki jih združuje Direktiva 2004/38/ES, proti trem državam članicam še vedno potekajo postopki za ugotavljanje kršitve zaradi neupoštevanja ali nepravilne uporabe. Vsi ti primeri so na napredovani stopnji sodnega postopka, vse do obrazloženega mnenja po členu 228 Pogodbe ES.

2.2.3. Azil, migracije, meje

74. Na področju azila je poročanje o ukrepih za prenos navadno precej počasno . Prenos Direktive o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil je bil do zdaj v večini držav članic izveden zadovoljivo. Vendar devet držav članic še ni izpolnilo svojih obveznosti sporočanja glede Direktive o minimalnih standardih za priznanje statusa beguncev ali oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Trinajst držav članic še ni sporočilo ukrepov za celoten prenos bolj nedavne Direktive o azilnih postopkih.

75. Na področju zakonite migracije so se okrepila prizadevanja za poročanje o ukrepih za prenos Direktive o združitvi družine in Direktive o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas. Vendar ena oziroma tri države članice več kot dve leti po roku za prenos še niso izpolnile svojih obveznosti. Sodišče je zaradi nesporočanja razsodilo proti večini teh držav članic. Za tri direktive je bil prekoračen rok za prenos, in sicer so za Direktivo o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija ali podobnih dejavnosti rok prekoračile tri države članice, za Direktivo o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za znanstvene raziskave deset držav članic in za Direktivo o državljanih tretjih držav, ki so žrtve nedovoljene trgovine z ljudmi ali so bili predmet dejanj omogočanja nezakonitega priseljevanja dve državi članici.

76. Glede nezakonitega priseljevanja je bil dosežen napredek pri zaključitvi prenosa treh najstarejših instrumentov[11]. Glede najnovejših instrumentov je doseženi napredek pri prenosu mešan . Zdi se, da imajo tri države članice posebne težave s celotnim prenosom Direktive o pomoči v primeru tranzita za namene repatriacije po zračni poti, zato je Sodišče zaradi nesporočanja razsodilo proti njim. Dve državi članici še vedno zamujata rok za prenos Direktive o dolžnosti prevoznikov, da posredujejo podatke o potnikih.

2.2.4. Varnost

77. Izvajanje instrumentov boja proti organiziranemu kriminalu ter policijskega in carinskega sodelovanja, zlasti konvencij in njihovih protokolov, sprejetih na podlagi naslova VI Pogodbe EU, je težko oceniti zaradi narave zadevnih instrumentov, ki ne določajo niti uradne obveznosti poročanja s strani držav članic niti poročil o spremljanju izvajanja na nacionalni ravni. Prva prednostna naloga ostaja njihova čimprejšnja ratifikacija.

78. Zato je spoštovanje in/ali uporabo pravnih instrumentov glede terorizma in preprečevanja ter boja proti organiziranemu kriminalu na nacionalni ravni zelo težko oceniti , saj pogosto ti instrumenti ne določajo nikakršnih poročil niti državam članicam ne nalagajo obveznosti sporočanja ustreznih nacionalnih ukrepov. Zakonodaja držav članic je v veliki meri pravno skladna z večino ključnih zahtev okvirnega sklepa o sodelovanju med enotami za finančni nadzor.

79. Glede policijskega in carinskega sodelovanja je bil dosežen napredek pri ratifikaciji Konvencije Neapelj II. Še vedno so potrebna nadaljnja prizadevanja številnih držav članic glede stopnje prenosa skupnega stališča o izmenjavi podatkov z Interpolom.

2.2.5. Pravosodje

2.2.5.1. Kazensko pravosodje

80. Ocena izvajanja na nacionalni ravni na področju te politike je zaradi narave sprejetih instrumentov ter bolj omejenih pristojnosti Komisije in Sodišča Evropskih skupnosti enako težka kot na področju „varnosti“ (2.2.4 zgoraj).

81. Na področju medsebojnega priznavanja je evropski nalog za prijetje veljaven v vseh državah članicah, vendar se jih mora veliko od njih še potruditi, da bo njihova zakonodaja v celoti skladna z okvirnim sklepom.

82. Izvajanje okvirnega sklepa o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov ostaja nezadovoljivo. Več kot dve leti po izteku roka za prenos dvanajst držav članic še ni izpolnilo ali so le delno izpolnile svoje obveznosti poročanja.

83. Za zdaj niso znane nikakršne informacije o Okvirnem sklepu o denarnih kaznih.

84. Glede instrumentov približevanja na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah je v obdobju, ki ga obravnava to sporočilo, Komisija izdala le majhno število poročil. Poročila o instrumentih, ki so se nanašala na zaščito proti ponarejanju, korupcijo v zasebnem sektorju ter pripomočke za kazniva dejanja in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, na splošno poročajo o nezadovoljivih stopnjah prenosa v ocenjenih državah članicah. Število držav članic, ki še niso izpolnile svojih obveznosti sporočanja, je različno, vendar ostaja visoko.

85. Vse države članice so sporočile svoje ukrepe za prenos Okvirnega sklepa o boju proti terorizmu. Izvajanje glavnih določb je kljub nekaterim preostalim pomanjkljivostim zadovoljivo.

86. Štiri države članice EU-12[12] so dosegle napredek pri ratifikaciji Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti in njenih protokolov. Žal drugi protokol še ne velja, saj ga ena država članica še ni ratificirala.

2.2.5.2. Civilno sodstvo

87. Pri prenosu dveh direktiv o pravni pomoči in o odškodnini za žrtve kaznivih dejanj je bil dosežen napredek, vendar pa ima ena država članica s tem posebne težave.

88. Splošna raven uporabe dveh uredb – ene o sodelovanju med sodišči pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah ter druge o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – je zadovoljiva.

2.3. Spremljanje po državah članicah

89. Naslednje skupne podatke, za vse instrumente skupaj, lahko pridobimo na podlagi dveh kazalcev iz preglednice v Prilogi 2. Prvi preglednici prikazujeta pomanjkljivosti po državah članicah, in sicer nesporočanje ukrepov za prenos v prvi preglednici, primere nepravilnega prenosa ali nepravilne uporabe pa v drugi preglednici. Tretja preglednica vsebuje pomanjkljivosti posamezne države članice na podlagi teh dveh kazalcev skupaj.

[pic][pic][pic]

3. SKLEPNE UGOTOVITVE

90. Tretje letno poročilo o spremljanju v zvezi akcijskim načrtom o izvajanju haaškega programa v grobem potrjuje težnje iz predhodnih poročil.

91. Tako kot v letih 2005 in 2006 je bil doseženi napredek nezadosten, zlasti na področjih, ki se v glavnem navezujejo na „tretji steber“ , kot so preprečevanje in boj proti organiziranemu kriminalu, policijsko in carinsko sodelovanje ter pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. Edino področje, ki spada v tretji steber in na katerem je bil dosežen dober napredek je boj proti terorizmu , ki ostaja ena od poglavitnih prednostnih politik na področju pravosodja in notranjih zadev.

92. Stopnja doseganja ukrepov v „prvem stebru“ je najvišja, kar je v skladu z rezultati iz let 2005 in 2006. Znaten napredek je bil dosežen na področjih z visoko stopnjo prednostne obravnave, kot so migracije, upravljanje mej in pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah.

93. Nekatere države članice (kot sta Nemčija ali Italija) so glede pravnih instrumentov iz naslova IV Pogodbe ES ter glede sporočanja o nacionalnih ukrepih za prenos dosegle viden napredek v primerjavi z razmerami, ugotovljenimi v lanskoletnem poročilu. Vendar razmere v številnih državah članicah, ki ne upoštevajo roka za prenos in ki s prenosom zamujajo eno leto, včasih pa celo več let, ostajajo nezadovoljive.

94. V okviru pravnih instrumentov iz naslova VI Pogodbe EU je treba okrepiti prizadevanja tako za pravočasno kot celovito izvajanje. Četudi so države članice v zadnjem letu dosegle napredek pri nekaterih pravnih instrumentih, pa je glede okvirnih sklepov mogoče ugotoviti, da prihaja do dolgotrajnih zamud pri poročanju o ukrepih za prenos. Te zamude so včasih večletne in ob odsotnosti prenosa instrumentov EU na nacionalni ravni ustvarjajo „navidezni“ zakonodajni okvir za policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. Poleg tega je prenos v ocenjenih državah članicah pogosto nepopoln ali nepravilen.

95. Čeprav so razlogi za vsesplošen upad v doseženem napredku v letu 2007 različni, pa počasni napredek v zadevah iz naslova VI Pogodbe o Evropski uniji potrjuje zadržke, ki jih je Komisija izrazila v svojih prejšnjih poročilih, in potrebo po izboljšanju postopkov odločanja na teh področjih.

96. Komisija želi v letu 2009 predstaviti sporočilo o prihodnosti svobode, varnosti in pravice , da bi tako ukrepanju EU dala nov začetek in novo spodbudo , zlasti na področjih, na katerih je bilo v zadnjih nekaj letih doseženega le malo napredka. To sporočilo bo podlaga razpravam in pripravi novega večletnega programa na področju svobode, varnosti in pravice za obdobje 2010–2014, ki bo nasledil programa iz Tampereja in Haaga.

97. Sporočilo o priseljevanju in načrt azilne politike , sprejeta 17. junija, bosta podlaga za začetek razprav o prihodnjih spremembah na teh področjih in bosta nato podlaga za sporočilo leta 2009 o novem večletnem programu.

[1] Haaški program: krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji (UL C 53, 3.3.2005, str. 1) ter Akcijski načrt Sveta in Komisije o izvajanju Haaškega programa za krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji (UL C 198, 12.8.2005, str. 1).

[2] COM(2006) 333 konč.

[3] Ocena stopnje doseganja se nanaša na predstavitev predlogov in pobud Komisije ter na njihovo sprejemanje s strani Sveta in Evropskega parlamenta.

[4] Podobno kot v prejšnjih poročilih tekoči ukrepi niso bili vključeni v grafe. Vendar je mogoče podrobnosti o teh ukrepih najti v prilogah in glavnem besedilu sporočila.

[5] Učinkovita konzularna zaščita v tretjih državah: prispevek Evropske unije. Akcijski načrt 2007–2009, COM(2007) 767 konč.

[6] COM(2007) 298 konč.

[7] COM(2007) 248 konč.

[8] Predlog Direktive Sveta o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve za visokokvalificirane delavce (COM(2007) 637 konč.) in predlog direktive Sveta o enotnem postopku obravnavanja vlog za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo na ozemlju države članice ter o skupnih pravicah za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (COM(2007) 638 konč., Bruselj, 23.10.2007).

[9] COM(2007) 249 konč.

[10] Čeprav se je veljavnost „starih“ instrumentov prostega gibanja iztekla, pa je njihove določbe prevzela in združila Direktiva 2004/38/ES.

[11] Direktiva o medsebojnem priznavanju odločb o izgonu državljanov tretjih držav, Direktiva Sveta o dopolnitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in Direktiva Sveta o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju.

[12] To so države članice, ki so pristopile k EU leta 2004 in 2007.