[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 29.4.2008

COM(2008) 231 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o izvajanju programa Kultura 2000

KAZALO

1. UVOD 3

2. OZADJE PROGRAMA 3

3. ZUNANJA OCENA 4

3.1 Pogoji in namen ocene 4

3.2 Metodologija 4

3.3 Ugotovitve 5

4. Glavna priporočila ocene in pripombe Komisije 7

5. Sklepne ugotovitve Komisije 11

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o izvajanju programa Kultura 2000

1. UVOD

To poročilo je predloženo na podlagi člena 8 Sklepa št. 508/2000/ES[1] z dne 14. februarja 2000 o uvedbi programa Kultura 2000 (v nadaljnjem besedilu „program“), ki zahteva končno oceno izvajanja programa po njegovem zaključku. Predstavlja stališče Komisije o glavnih ugotovitvah in priporočilih končne zunanje ocene programa, ki je dostopna na spodnji spletni strani:

http://ec.europa.eu/culture/index_en.htm

Ugotovitve in priporočila temeljijo na obsežnih anketiranjih udeležencev in ključnih zainteresiranih strani v programu Kultura 2000, njihovi podrobni rezultati pa so zajeti v prilogi k poročilu o končni oceni.

2. OZADJE PROGRAMA

V skladu s Sklepom št. 508/2000 (v nadaljnjem besedilu „Sklep“) je cilj programa prispevati k promociji kulturnega prostora, skupnega evropskim narodom, s podpiranjem sodelovanja med umetniki, kulturnimi subjekti, zasebnimi in javnimi organizatorji ter kulturnimi mrežami.

Te dejavnosti morajo prispevati ali biti sposobne prispevati k doseganju naslednjih ciljev:

– pospeševanje kulturnega dialoga in vzajemnega poznavanja evropskih narodov,

– pospeševanje ustvarjalnosti in transnacionalnega širjenja kulture z močnim poudarkom na mladih in socialno ogroženih ter na kulturni raznolikosti,

– poudarjanje kulturne raznolikosti in razvoj novih oblik kulturnega izražanja,

– sodelovanje pri skupni kulturni dediščini evropskega pomena,

– upoštevanje vloge kulture v družbenoekonomskem razvoju,

– pospeševanje medkulturnega dialoga in vzajemnih izmenjav med evropskimi in neevropskimi kulturami,

– priznavanje kulture kot gospodarskega dejavnika ter kot dejavnika državljanstva in socialne integracije,

– izboljšanje dostopnosti kulturnih dejavnosti in sodelovanja v njih za državljane EU.

Program je zajemal tri glavne ukrepe: ukrep 1 – posebni inovativni in/ali eksperimentalni ukrepi; ukrep 2 – integrirani ukrepi, vključeni v strukture, večletne transnacionalne sporazume o kulturnem sodelovanju; in ukrep 3 – posebni kulturni dogodki z evropsko ali mednarodno razsežnostjo.

Program je bil uveden za obdobje od 1. januarja 2000 do 31. decembra 2004; leta 2004[2] je bil podaljšan, dokončno pa se je zaključil 31. decembra 2006. Njegovi najpomembnejši sestavni deli so bili vključeni v sedanji program Kultura za obdobje 2007–2013.

3. ZUNANJA OCENA

3.1. Pogoji in namen ocene

Na podlagi okvirne pogodbe za storitve št. EAC/03/06[3] je bil za izvedbo ocene izbran ECOTEC Ltd.

Zunanja ocena je bila namenjena oceni izvajanja programa in izpolnjevanja njegovih ciljev, poročanju o obsegu, v katerem so doslej sprejeti ukrepi znatno prispevali k ciljem iz Sklepa in splošnim ciljem dejavnosti Skupnosti na področju kulture, kot določa člen 151 Pogodbe[4], ter posredovanju pridobljenih izkušenj za podporo izvajanja morebitnih novih programov na področju kulture, zlasti novega programa Kultura 2007–2013.

Končna ocena izhaja iz prve in druge vmesne ocene.[5] Zajema vse ukrepe, financirane v obdobju 2000–2006. Analiza Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) je bila omejena na njeno vlogo pri vodenju in izvajanju programa Kultura 2000 od njegove uvedbe v januarju 2006.

3.2. Metodologija

Povzetek metodologije, ki jo je uporabil zunanji ocenjevalec:

– dokumentarni pregled dokumentov iz projektnih gradiv,

– pogovori z osebjem Evropske komisije in EACEA,

– strukturirano anketiranje članov upravnega odbora programa, kulturnih kontaktnih točk, strokovnjakov, vključenih v izbirni postopek, in drugih kulturnih strokovnjakov ter kulturnih subjektov, ki so v programu sodelovali kot vodje projektov ali soorganizatorji,

– študije primerov po državah in projektih,

– evalvacijski seminar in

– e-posvetovanje.

Posledica tega je vrsta priporočil, na podlagi katerih je povzeto stališče Komisije v tem poročilu.

3.3. Ugotovitve

1. Zunanja skladnost

Pojem zunanje skladnosti se nanaša na umeščenost programa Kultura 2000 v širši okvir kulturne politike in programov.

Ocena je pokazala, da velik del programov EU, kot so strukturni skladi ter mediji in aktivno državljanstvo, vsebuje kulturne elemente in da so njihovi cilji, ciljne skupine, učinki, rezultati in vplivi podobni tistim iz programa Kultura 2000. Prav tako obstajajo številne regionalne medkulturne pobude za sodelovanje in dvostranske pobude.

Vendar pa rezultati pregleda programov EU in pregledov elektronske pošte zainteresiranih strani jasno kažejo, da je Kultura 2000 zavzela poseben položaj. Noben drug program na ravni EU ni bil namenjen podpori in pospeševanju evropskega kulturnega sodelovanja in če upoštevamo različne usmeritve in načrtovane rezultate vseh programov EU in regionalnih programov, je jasno, da je bilo vsako podvajanje le navidezno.

Ocenjevalec je ugotovil, da je bila Kultura 2000 povsem komplementarna drugim programom EU in nacionalnim/regionalnim kulturnim programom ter ni podvajala dejavnosti drugih takšnih programov.

Izboljšanje izmenjave informacij in najboljših praks med sodelujočimi državami ostaja izziv, vendar ocena kaže, da je Kultura 2000 povečala pomen in zavedanje medkulturnega dialoga med sodelujočimi državami.

Intervjuvanci in anketiranci so soglašali, da so bili cilji programa ustrezni in da so bile podprte dejavnosti primerne za njihovo izpolnitev. Glede na sorazmerno skromne finančne vire so nekatere zainteresirane strani, da programa lahko doseže zastavljene cilje.

2. Uspešnost

Rezultati pregleda projektne dokumentacije in spletnega pregleda projektov kažejo, da je bil program pri doseganju ciljev in učinkov vsaj do neke mere uspešen.

Ocenjevalec ugotavlja, da so nekatere ovire preprečile udeležbo kulturnih subjektov v programu, zlasti v smislu organizacijskih izkušenj in finančnih virov. Ugotovljeno je bilo, da bi bilo ob upoštevanju omejenega proračuna programa Kultura 2000 te ovire težko premagati v okviru programa.

Celotno prepoznavnost programa Kultura 2000 so kulturni subjekti ocenili kot dobro, anketiranci pa so izrazili dvome glede temeljitega razumevanja programa med kulturnimi subjekti.

3. Učinkovitost

Osebje Komisije in EACEA je navedlo, da je bila njihova delovna obremenitev vseskozi velika z obsežnimi upravnimi nalogami, ki so omejile njihovo sposobnost zagotavljanja pomoči projektom. Ob domnevi, da so podatki, pridobljeni od anketirancev, resnični, ocenjevalec ugotavlja, da sta bila razporeditev osebja in obseg dela med trajanjem programa slabo usklajena, še zlasti ob konicah.

Glede nameščenih sistemov IT je ocenjevalec ugotovil, da vodje programov niso bili podprti z ustrezno infrastrukturo.

V državah članicah in v večini ostalih sodelujočih držav so bile uvedene kulturne kontaktne točke, namenjene promociji programa in lažjemu dostopu do njega. V skladu z oceno so dotacije povsod porabili za zagotovitev uspešnih in učinkovitih storitev kulturnim subjektom.

Udeleženci so bili zadovoljni s prijavnim postopkom in prav tako z informacijami o programu. Večina spletnih anketirancev je menila, da je bil postopek jasen in pogostost razpisov pravšnja, vendar pa njihova časovna razporeditev ni bila ustrezna. Drugi vir kritike je bilo trajanje samega postopka.

V oceni je bilo ugotovljeno, da na trajanje postopka vplivajo tudi dejavniki, kot sta postopek upravnega odbora in nadzorna pravica Evropskega parlamenta, ki pa se jim ni mogoče izogniti. Ocenjevalec je ugotovil, da bi bilo treba za skrajšanje izbirnega postopka Kultura 2000 uporabiti dodatne človeške vire, s katerimi bi pospešili obdelavo prijav in njihovo oceno.

Po mnenju anketirancev bi bilo treba bistveno izboljšati dejavnosti razširjanja programa.

Pri ocenjevanju je bilo ugotovljeno, da se je kakovost in uporabnost končnih poročil o projektih spreminjala, ker se informacije o učinkih, rezultatih in vplivih niso sistematično zbirale in analizirale glede na cilje programa. Skoraj vsi anketiranci so menili, da je bila uporaba obrazcev za spremljanje in poročanje zelo preprosta in da so bila navodila za njihovo izpolnjevanje dovolj kakovostna, kljub temu pa bi bilo treba nekatera področja izboljšati.

Oceni končnih poročil, ki sta jih predložili Komisija in EACEA, sta vsebovali obsežne finančne preglede za ugotovitev in izločitev neupravičenih izdatkov. Postopek spremljanja je bil tako učinkovit pri ugotavljanju in izločanju takšnih izdatkov iz končnih plačil za projekte.

4. Koristnost

Ocenjevalec je ugotovil, da so imele spremembe, ki jih je v Evropi prinesel program Kultura 2000, jasno viden in širok vpliv, zlasti na kulturne subjekte, kulturne prakse in politiko. Uvedba Kulture 2000 je kulturnim subjektom v Evropi omogočila sodelovanje v obsežnem programu transnacionalnega sodelovanja s partnerstvi v več kot 30 državah. Te priložnosti ni zagotovil in ne zagotavlja noben drug mehanizem, zato so se kulturni subjekti, ki so se sprva nameravali usmeriti v dejavnosti v svojih državah, odprli in postali bolj dovzetni za transnacionalno medkulturno sodelovanje.

5. Trajnost

Kulturni subjekti so navedli, da so vzpostavili, okrepili in razširili transnacionalne mreže po vsej Evropi, ki pa niso namenjene samo vzdrževanju njihovih povezav in dejavnosti, temveč ustvarjajo nove projekte sodelovanja. Ti novi projekti sodelovanja se odvijajo v okviru kulturnih programov EU, pa tudi neodvisno od njih.

Poleg tega ugotovitev ocenjevalca, ki izhaja iz projektne dokumentacije in študije primerov, kaže, da se vsaj del dejavnosti in rezultatov projektov Kultura 2000 nadaljuje tudi po prenehanju financiranja.

Čeprav ni nobenega dokaza, da bi Kultura 2000 privedla do novih regionalnih ali nacionalnih medkulturnih pobud za sodelovanje, je imel program jasen vpliv na kulturne politike v nekaterih sodelujočih državah. Program je vzpodbudil spremembo nekaterih obstoječih struktur sodelovanja in v mnogih državah privedel do novih sporazumov o sofinanciranju, kar je povišalo celotni znesek razpoložljivih finančnih sredstev, zlasti za medkulturni dialog.

4. GLAVNA PRIPOROčILA OCENE IN PRIPOMBE KOMISIJE

Glavna priporočila[6] ocenjevalca so predstavljena v poševnem tisku in po potrebi razvrščena po temah, stališče Komisije pa je v standardni pisavi.

1. Sistem upravljanja programa

Priporočilo 1

Organi upravljanja naj ocenijo sedanje načine dela glede na trenutne modele dobre prakse, da se razišče slaba usklajenost med razporeditvijo osebja in obsegom dela med trajanjem programa.

Priporočilo 2

Organi upravljanja naj pripravijo letni program obiskov dela projektov, da se zagotovijo podpora in na vodila o tehničnih vprašanjih.

Priporočilo 3

Organi upravljanja naj priskrbijo vsem prijaviteljem v kulturni program podrobne, kakovostne povratne informacije. Tako se bodo lahko prijavitelji odločili o morebitni ponovni prijavi s spremenjenim predlogom projekta in o načinu izboljšanja svojega predloga.

Priporočilo 8

Organi upravljanja naj raziščejo možnost vzpostavitve baze podatkov za spletno iskanje partnerjev kot pomoč kulturnim subjektom pri iskanju partnerjev in razvoju projektnih konceptov.

Priporočilo 9

Organi upravljanja naj prevzamejo upravljanje in vzdrževanje baze podatkov projekta CUPID ali pa naj razvijejo njeno enakovredno različico.

Priporočilo 14

Organi upravljanja naj razvijejo začasno bazo podatkov o upravljanju programov kot pomoč pri spremljanju prijav in projektov, dokler ne bo na voljo SYMMETRY. Vsebuje naj osnovne informacije o vsaki prijavi (npr. kontaktne podatke o vodilnem partnerju, kontaktne podatke o soorganizatorju in okvirni proračun) in zabeleži ključne upravne mejnike (npr. sklepanje pogodb, plačila in poročanje).

Priporočilo 15

Organi upravljanja naj si še naprej prizadevajo za izboljšanje navodil za podporo prijaviteljem pri predložitvi prijavnega obrazca. Ta navodila naj se razširijo tudi na vmesna in končna poročila o projektih in upravljanje projektov. Kakovostna navodila ter podpora prijaviteljem in predlagateljem projektov bodo izboljšali kakovost vloženih prijav za podporo in financiranih projektov. Dober primer so Navodila za prijavitelje SOCRATES, izdana junija 2004.

Priporočilo 16

Organi upravljanja naj sprejmejo ukrepe za skrajšanje prijavnega postopka tako, da se zagotovi več kratkoročnih upravnih virov za obdelavo prijav in sklepanje pogodb za projekte ter dodatn e kulturne strokovnjake za ocenjevanje prijav.

Stališče Komisije

Komisija se načeloma strinja s temi priporočili. Začela je obsežen postopek poenostavitve, ki je v letu 2007 privedel do znatnih izboljšav, vključno s poglobljeno revizijo javnih razpisov in prijavnega postopka, preglednejšo opredelitvijo meril za dodelitev, poenostavitvijo potrebnih obrazcev in dokumentov, izčrpnejšim odzivom prijaviteljem, racionalizacijo baze podatkov sedanjega programa, večjo prilagodljivostjo glede trajanja podpore ustanovam, dejavnim na področju kulture, to je novo možnostjo za večletno financiranje.

Ostali ukrepi, kot so uvedba vodiča po programu za prihodnja leta, da se prijaviteljem olajšata načrtovanje in priprava, natančnejše spremljanje z obiski projektov, širša uporaba pavšalnih zneskov, postopen razvoj sistemov spletnega prijavljanja in poročanja, so v pripravi in bodo v večini, če ne povsem, uvedeni v letu 2008.

Sprejeti so bili interni ukrepi, s katerimi bi se prijavni postopek čim bolj skrajšal. V letu 2008 bodo odločbe o dodelitvi sredstev nadomestile pogodbe za vedno večje število sklopov, kar bo postopek v povprečju skrajšalo za en mesec. Širša uporaba pavšalnih zneskov bo olajšala prijavni postopek in pospešila obdelavo prijav v Generalnem direktoratu za izobraževanje in kulturo ter v EACEA. Vendar pa ocenjevalec poudarja, da korenito skrajšanje postopka še vedno ovirajo zunanji dejavniki in pravne ovire. Komisija pa si prizadeva za spremembo pravne podlage, ki bi ji omogočila – razen pri večletnih projektih – neposredno sprejetje odločb o dodelitvi. Če bosta to potrdila Svet in Evropski parlament, se bo izbirni postopek lahko skrajšal za več tednov.

Za odpravo neusklajenosti med razporeditvijo osebja in obsegom dela med trajanjem programa je bila v Komisiji ustanovljena posebna enota, odgovorna za program, v EACEA pa reorganizirana ustrezna enota. S tem se bo stanje precej izboljšalo, vendar pa še naprej velja ugotovitev ocenjevalca, da lahko stalna velika delovna obremenitev Komisije in EACEA z obsežnimi upravnimi nalogami omeji njuno podporo projektom.

2. Komunikacijski sistem programa

Priporočilo 4

Komisija naj imenuje pooblaščenca za publikacije in komunikacije. Ta naj bo pristojen za organizacijo, uredniške vsebine in nadzor kakovosti spletnih strani Kulture ter vseh publikacij enote Kultura/programa Kultura, kot so tematska poročila o programu, zbirka projektov in glasilo enote Kultura.

Priporočilo 5

Organi upravljanja naj objavijo letno zbirko projektov, ki naj bo dostopna na kulturnih spletnih straneh Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo. Zbirka naj vsebuje kazalo, projekti pa naj bodo razvrščeni po kulturnih področjih in državah vodilnih prijaviteljev.

Priporočilo 6

Organi upravljanja naj ponovno uvedejo redno glasilo Kultura 2007. Ta naj vključuje kulturno politiko EU namesto programa Kultura, zlasti zato, da se omogoči obširnejša vsebina.

Priporočilo 7

Kulturne spletne strani Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo je treba prenoviti in na novo oblikovati, da bodo skladne z vodičem Komisije za poročevalske enote in osnovnimi zahtevami glede dostopnosti.

Stališče Komisije

Komisija meni, da so primerne komunikacijske dejavnosti ključno orodje za dobro izvajanje programa. Kulturne spletne strani Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo so bile preoblikovane v začetku 2008, glasilo Kultura pa bo ponovno začelo izhajati. Komunikacijske in publicistične dejavnosti so bile izvedene kot del prej omenjene reorganizacije Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo ter EACEA. EACEA bo objavila zbirke projektov. Informativni dnevi Kulture, izvedeni v letu 2007, bodo v prihodnosti redno organizirani in bodo dragocena priložnost za posredovanje informacij potencialnim prijaviteljem.

3. Dejavnosti razširjanja programa

Priporočilo 10

Organi upravljanja naj objavijo tematska poročila o programu, da se podpre razširjanje dosežkov programa in izkušenj dobre prakse.

Priporočilo 11

Organi upravljanja naj izvedejo program dogodkov (ali en sam dogodek), kjer se lahko obstoječi projekti predstavijo nosilcem politik, predstavniki novo izbranih projektov pa se lahko udeležijo informativnih sestankov o upravljanju projektov za upravljanje kulturnih programov (npr. spremljanje, ocena, finančno knjigovodstvo itd.).

Priporočilo 12

Evropska komisija naj izboljša svojo zbirko informacij o dobrih praksah kulturnih programov EU in predstavi politične izkušnje za medkulturni dialog ministrstvom za kulturo sodelujočih držav.

Priporočilo 13

Organi upravljanja naj preoblikujejo predloge za končno poročilo , da bi pridobili informacije o dosežkih projekta, učinkih, rezultatih in vplivih. Te informacije naj se uporabijo za podporo dejavnosti razširjanja programa.

Stališče Komisije

Komisija si je v letu 2007 zelo prizadevala za dodatno izboljšanje zbiranja in razširjanja rezultatov, vključno z uvedbo posebnih meril za dodelitev v javnih razpisih. Sprejeti so bili ukrepi za lažji prenos rezultatov v novo skupno bazo podatkov, ki je v zaključni fazi. Rezultati teh sprememb bodo na voljo v srednjeročnem obdobju po zaključenem življenjskem ciklu projektov. Predvidene so druge pobude, kot so organizacija seminarjev ali konferenc (po možnosti tematskih), na katerih bi lahko projekti predstavili najboljše prakse, zbiranje najboljših praks iz medkulturnega dialoga v programu, ki bi se uporabile v okviru Evropskega leta medkulturnega dialoga 2008, ali boljša izraba kulturnih kontaktnih točk za dejavnosti razširjanja na evropski in lokalni ravni.

5. SKLEPNE UGOTOVITVE KOMISIJE

Komisija soglaša s splošno ugotovitvijo ocenjevalca, da je program spodbudil čezmejno sodelovanje in bolj odprte pristope, kar se kaže v izjemnem prispevku k promociji kulturnega prostora, skupnega evropskim narodom.

Iz končne ocene je jasno razvidno, da je Kultura 2000 ustrezno izvedla ukrep Skupnosti na področju kulture, kot določa člen 151 Pogodbe, in izpolnila cilje iz Sklepa.

Kulturnim subjektom je bilo v okviru ukrepov programa za obdobje 2000–2006 dodeljenih več kot 1 500 dotacij, katerih plačila so presegla 190 milijonov EUR.

Ugotovitev ocenjevalca kaže, da so bili udeleženci zadovoljni s programom in so mu priznali evropsko dodano vrednost, četudi bi bilo mogoče nekatera področja izboljšati.

Komisija je močno okrepila posvetovanja s kulturnim sektorjem in je posebej pozorna na stališča, ki so jih v okviru tega procesa izrazile zainteresirane strani in se odražajo v tem poročilu o oceni.

Na podlagi izkušenj Kulture 2000 so bile v sedanji program Kultura za obdobje 2007–2013 vključene številne novosti in izboljšave. Druge so v pripravi in bodo večinoma izvedene v letu 2008.

Komisija bo dolgoročno upoštevala rezultate te ocene pri pripravi nove generacije programov Skupnosti na področju kulture za obdobje po letu 2013.

[1] UL L 63, 10.3.2000.

[2] Sklep št. 626/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004, UL L 99, 3.4.2004.

[3] Okvirna pogodba o evalvaciji, storitvah, povezanih z evalvacijo, in podpori za oceno učinka.

[4] Pogodba določa, da „Skupnost prispeva k razcvetu kultur držav članic, pri čemer upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati postavlja v ospredje skupno kulturno dediščino.“ Izpostavlja tudi posebna področja, na katerih se lahko dodeli pomoč Skupnosti.

[5] Ocene so na voljo na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/evalreports/index_en.htm.

[6] Kadar so priporočila naslovljena na „organe upravljanja“, so namenjena tako Evropski komisiji kot njeni Izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA).