(1)

Z Uredbo (ES) št. 994/98 je Komisija pooblaščena, da lahko v skladu s členom 87 Pogodbe izjavi, da so pomoč za majhna in srednje velika podjetja („MSP“), pomoč za varstvo okolja, pomoč za zaposlovanje in usposabljanje ter pomoč, ki se sklada s karto za dodeljevanje regionalne pomoči, ki jo Komisija odobri za vsako državo članico, pod nekaterimi pogoji združljive s skupnim trgom ter da zanje ne velja obveznost priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe.

(2)

Komisija je člena 87 in 88 Pogodbe uporabila v številnih odločbah ter pridobila dovolj izkušenj, da opredeli splošna merila za združljivost glede pomoči za MSP v obliki pomoči za naložbe znotraj in zunaj območij, ki prejemajo pomoč, v obliki shem rizičnega kapitala ter na področjih raziskav in razvoja, še zlasti v okviru izvajanja Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (3), izvajanja Uredbe Komisije (ES) št. 364/2004 z dne 25. februarja 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 glede povečanja področja uporabe za vključitev pomoči za raziskave in razvoj (4), izvajanja Sporočila Komisije o državni pomoči in tveganem kapitalu (5) ter Smernic Skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja (6).

(3)

Komisija je prav tako pridobila dovolj izkušenj pri uporabi členov 87 in 88 Pogodbe na področjih pomoči za usposabljanje, pomoči za zaposlovanje, okoljske pomoči, pomoči za raziskave in razvoj ter regionalne pomoči za MSP ter velika podjetja, še zlasti v okviru izvajanja Uredbe Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje (7), Uredbe Komisije (ES) št. 2204/2002 z dne 12. decembra 2002 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ES za državne pomoči na področju zaposlovanja (8), Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj (9), Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (10), Smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (11) ter Smernic o državni regionalni pomoči (12).

(4)

V skladu s temi izkušnjami je treba prilagoditi nekatere pogoje, predvidene v zgoraj navedenih uredbah. Zaradi poenostavitve in zagotovitve učinkovitejšega spremljanja pomoči s strani Komisije jih je treba nadomestiti z eno uredbo.

(5)

S to uredbo je treba izvzeti vsako pomoč, ki izpolnjuje vse ustrezne pogoje te uredbe, in vsako shemo pomoči, če vsa pomoč, ki se lahko dodeli v skladu s tako shemo, izpolnjuje vse ustrezne pogoje te uredbe. Za zagotovitev učinkovitejšega spremljanja pomoči se morata individualna pomoč, dodeljena v skladu s shemo pomoči, in ad hoc individualna pomoč, dodeljena zunaj vsake sheme pomoči, izrecno sklicevati na to uredbo ter na identifikacijsko številko, ki jo vsakemu takemu ukrepu dodeli Komisija, sheme pomoči pa takega sklica ne potrebujejo. Za spremljanje izvajanja te uredbe mora imeti Komisija tudi možnost, da od držav članic pridobi vse potrebne informacije o ukrepih, ki se izvajajo v skladu s koristjo te uredbe. Če država članica o teh ukrepih pomoči ne zagotovi informacij v razumnem roku, se lahko to obravnava kot znak nespoštovanja pogojev te uredbe. Če država članica ne zagotovi informacij, ki omogočajo spremljanje ukrepa pomoči, se lahko Komisija posledično odloči, da je treba prekiniti izvajanje Uredbe ali ustreznega dela Uredbe za zadevno državo članico. Kakor hitro država članica zagotovi pravilne in popolne informacije, mora Komisija omogočiti, da se Uredba spet uporablja v celoti.

(6)

Za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe, ki je ta uredba ne vključuje, je treba še naprej uporabljati obveznost priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe. Ta uredba ne posega v možnost držav članic, da priglasijo pomoč, katere cilji ustrezajo ciljem, ki jih zajema ta uredba. Komisija bo ocenila tako pomoč predvsem na podlagi pogojev, določenih v tej uredbi, in v skladu z merili, določenimi v posebnih smernicah ali okvirih, ki jih je sprejela Komisija, kadar koli zadevni ukrep pomoči spada na področje uporabe takega posebnega instrumenta.

(7)

Te uredbe se ne bi smelo uporabljati za izvozno pomoč ali pomoč, ki daje prednost domačim proizvodom pred uvoženimi. Te uredbe se zlasti ne bi smelo uporabljati za pomoč, s katero se financirata vzpostavitev in delovanje distribucijske mreže v drugih državah. Pomoč, ki omogoča udeležbo na sejmih, študije ali svetovalne storitve, potrebne za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem tržišču, ponavadi ne pomeni izvozne pomoči.

(8)

To uredbo bi bilo treba uporabljati dejansko v vseh sektorjih. V sektorju ribištva in ribogojstva bi morala biti s to uredbo izvzeta le pomoč na področju raziskav in razvoja, pomoč v obliki rizičnega kapitala, pomoč za usposabljanje ter pomoč za prikrajšane delavce in invalide.

(9)

Glede na posebna pravila, ki veljajo v sektorju kmetijstva za primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov, bi morala biti s to uredbo izvzeta le pomoč na področjih raziskav in razvoja, pomoč v obliki rizičnega kapitala, pomoč za usposabljanje, okoljska pomoč ter pomoč za prikrajšane delavce in invalide.

(10)

Glede na podobnosti med predelavo in trženjem kmetijskih in nekmetijskih proizvodov bi bilo treba to uredbo uporabljati za predelavo ter trženje kmetijskih proizvodov, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

(11)

Niti dejavnosti na kmetiji, ki so potrebne za pripravo proizvoda za prvo prodajo, niti prva prodaja prodajnim posrednikom ali predelovalcem se za namene te uredbe ne bi smele šteti za predelavo ali trženje. Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da so države članice zavezane, da se, takoj ko Skupnost izda predpise za uvedbo skupne ureditve trga v določenem sektorju kmetijstva, vzdržijo sprejemanja vseh ukrepov, ki bi lahko to ureditev trga omajali ali povzročili izjeme od nje. Ta uredba se torej ne bi smela uporabljati za pomoči, katerih višina je določena na podlagi cene ali količine kupljenih proizvodov ali proizvodov, danih na trg, niti za pomoči, povezane z obveznostjo, da je treba pomoč deliti s primarnimi proizvajalci.

(12)

Glede na Uredbo Sveta (ES) št. 1407/2002 z dne 23. julija 2002 o državni pomoči za premogovništvo (13) se ta uredba ne bi smela uporabljati za pomoč, dodeljeno podjetjem, ki so dejavna v sektorju premogovništva, z izjemo pomoči za usposabljanje, pomoči za raziskave in razvoj ter okoljske pomoči.

(13)

Kadar shema regionalne pomoči dozdevno izpolnjuje regionalne cilje, a je namenjena posebnim gospodarskim sektorjem, so lahko cilji in morebitni učinki sheme sektorski, ne pa horizontalni. Zato sheme regionalne pomoči, ki so namenjene posebnim sektorjem gospodarskih dejavnosti, ne bi smele biti zajete v izjemi od priglasitve. Vendar ima turizem pomembno vlogo v nacionalnih gospodarstvih in na splošno posebej pozitivno vpliva na regionalni razvoj. Sheme regionalnih pomoči, namenjene turističnim dejavnostim, bi bilo treba tako izvzeti iz obveznosti priglasitve.

(14)

Pomoč, dodeljeno podjetjem v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (14), bi bilo treba ocenjevati v skladu s temi smernicami, s čimer se prepreči, da bi se jim izogibali. MSP, ki so manj kot tri leta registrirana kot podjetja in ki imajo v poslovnem načrtu predvidene izgube v teh prvih treh letih, se v tem obdobju za namene te uredbe ne bodo obravnavala kot podjetja v težavah.

(15)

Komisija mora zagotoviti, da odobrena pomoč ne spreminja pogojev trgovanja v nasprotju s splošnim interesom. Zato bi bilo treba s področja uporabe te uredbe izključiti pomoč, dodeljeno upravičencu, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom. Tako za vsako ad hoc individualno pomoč, izplačano takemu upravičencu, in vsako shemo pomoči, ki ne vsebuje določbe, na podlagi katere so taki upravičenci izrecno izključeni, še naprej velja obveznost priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe. Ta določba ne vpliva na upravičena pričakovanja upravičencev shem pomoč, ki niso naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo.

(16)

Za zagotovitev dosledne uporabe pravil Skupnosti o državni pomoči ter zaradi upravne poenostavitve bi bilo treba uskladiti opredelitve pojmov, ki so pomembni v okviru različnih kategorij pomoči, vključenih v to uredbo.

(17)

Zaradi preglednosti, enakega obravnavanja in učinkovitega spremljanja bi bilo treba to uredbo uporabljati samo za pomoč, ki je pregledna. Pregledna pomoč je pomoč, za katero je mogoče vnaprej brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent dotacije. Takšen natančen izračun se lahko na primer izvede za subvencije, subvencionirane obrestne mere in limitirane davčne oprostitve.

(18)

Pomoč, vključeno v garancijske sheme, bi bilo treba obravnavati kot pregledno, potem ko se po priglasitvi Komisiji odobri metodologija za izračun bruto ekvivalenta dotacije, ter v primeru regionalne pomoči, tudi potem ko Komisija odobri tako metodologijo po sprejetju Uredbe Komisije (ES) št. 1628/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni regionalni pomoči za naložbe (15). Komisija bo proučila take priglasitve na podlagi Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (16). Glede na težave pri izračunu bruto ekvivalenta dotacije pomoči v obliki vračljivih predplačil taka pomoč ne bi smela biti vključena v to uredbo, razen če je skupni znesek vračljivih predplačil nižji od individualnega veljavnega praga za priglasitev in najvišje intenzivnosti pomoči, ki sta predvidena s to uredbo.

(19)

Ker je nevarnost izkrivljanja konkurence večja, bi morala Komisija velike zneske pomoči še naprej ocenjevati na individualni podlagi. Zato bi bilo treba za vsako vrsto pomoči določiti pragove znotraj področja uporabe te uredbe, in sicer na ravni, ki upošteva zadevno vrsto pomoči ter njene morebitne vplive na konkurenco. Vsako pomoč, katere znesek presega te pragove, je treba obvezno priglasiti v skladu s členom 88(3) Pogodbe.

(20)

Za zagotovitev, da je pomoč sorazmerna in omejena na potrebni znesek, bi bilo treba, kadar koli je to mogoče, pragove pomoči izraziti v obliki intenzivnosti pomoči glede na znesek upravičenih stroškov. Za izračun intenzivnosti pomoči bi bilo treba pomoč, izplačano v več obrokih, diskontirati na vrednost, ki jo je imela ob dodelitvi. Obrestna mera, ki jo je treba uporabiti za diskontiranje in izračun zneska pomoči za pomoč, ki ni v obliki dotacije, bi morala biti referenčna mera, veljavna ob dodelitvi. Prag v zvezi s pomočjo v obliki rizičnega kapitala bi bilo treba izraziti glede na najvišje zneske pomoči, ker temelji na obliki pomoči, za katero je težko opredeliti upravičene stroške.

(21)

Glede na dosedanje izkušnje Komisije bi bilo treba prag, izražen kot intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, določiti na ravni, na kateri je doseženo primerno ravnovesje med čim manjšim izkrivljanjem konkurence v sektorju, ki prejema pomoč, in odpravljanjem tržne pomanjkljivosti ali reševanjem zadevnega vprašanja kohezije. Kar zadeva regionalno pomoč, bi bilo treba ta prag določiti na ravni, na kateri se upošteva dovoljena intenzivnost pomoči v skladu s kartami regionalne pomoči.

(22)

Zato da se ugotovi, ali se spoštujejo pragovi za posamično priglasitev in največja intenzivnost pomoči iz te uredbe, bi bilo treba upoštevati skupni znesek javne podpore za dejavnost ali projekt, ki prejema pomoč, ne glede na to, ali se ta podpora financira iz lokalnih, regionalnih, nacionalnih virov ali virov Skupnosti.

(23)

Poleg tega bi bilo treba v tej uredbi opredeliti okoliščine, v skladu s katerimi se lahko kumulirajo različne kategorije pomoči, ki jih ta uredba zajema. Kar zadeva kumulacijo pomoči, ki jo ta uredba zajema, z državno pomočjo, ki je ta uredba ne zajema, je treba upoštevati odločitev Komisije za dodelitev pomoči, ki je ta uredba ne zajema, ter pravila o državni pomoči, na katerih temelji ta odločitev. Kar zadeva kumulacijo pomoči za prikrajšane delavce in invalide z drugimi vrstami pomoči, bi bilo treba uporabljati posebne določbe. V tej uredbi bi bilo treba tudi predvideti kumulacijo ukrepov pomoči z opredeljivimi upravičenimi stroški in ukrepov pomoči brez opredeljivih upravičenih stroškov.

(24)

Za zagotovitev, da je pomoč nujna in deluje kot spodbuda za razvoj nadaljnjih dejavnosti ali projektov, se te uredbe ne bi smelo uporabljati v primeru pomoči za dejavnosti, ki bi jih upravičenec že izvajal izključno pod tržnimi pogoji. Kar zadeva vsako pomoč, dodeljeno MSP, ki jo ta uredba zajema, bi bilo treba upoštevati, da taka pobuda obstaja, ko MSP predloži zahtevek državi članici, preden se začnejo izvajati dejavnosti, povezane z uresničevanjem projekta ali dejavnosti, ki prejemajo pomoč. [Kar zadeva vsako pomoč, ki jo zajema ta uredba in je dodeljena upravičencem, ki so velika podjetja, bi morale države članice poleg pogojev, ki se uporabljajo za MSP, preveriti tudi, če je upravičenec v notranjem dokumentu analiziral, ali je projekt oziroma dejavnost, ki prejema pomoč, izvedljiva s pomočjo in brez pomoči. To analizo bi moral upravičenec opraviti predhodno na podlagi količinskih in kakovostnih kazalnikov. Država članica bi morala preveriti to analizo in shraniti tovrstne dokumente v svoji evidenci. Poleg tega bi bilo treba to obliko pomoči izključiti s področja uporabe te uredbe, saj se šteje, da je težko določiti spodbujevalni učinek ad hoc pomoči, dodeljene velikim podjetjem. Komisija bo proučila obstoj takega spodbujevalnega učinka v okviru zadevne priglasitve pomoči na podlagi meril, določenih v veljavnih smernicah, okvirih ali drugih instrumentih Skupnosti.]

(25)

Za zagotavljanje preglednosti in učinkovitega spremljanja v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 994/98 je primerno uvesti standardni obrazec, ki ga morajo uporabljati države članice, da Komisiji predložijo povzetke podatkov, kadar koli se na podlagi te uredbe izvajata shema pomoči ali ad hoc individualna pomoč. Obrazec s povzetki podatkov se uporabi za objavo ukrepa v Uradnem listu Evropske unije in na internetu. Povzetek podatkov je treba Komisiji poslati v elektronski obliki z uporabo uveljavljene aplikacije IT pred izvedbo ukrepa. Komisija bo dodelila identifikacijsko številko vsakemu predloženemu ukrepu pomoči. Dejstvo, da je ukrepu pomoči dodeljena taka identifikacijska številka, ne pomeni, da je Komisija proučila, ali pomoč izpolnjuje pogoje iz te uredbe. Zato države članice ali upravičenci ne smejo upravičeno pričakovati, da je ukrep pomoči združljiv s to uredbo.

(26)

Zaradi enakih razlogov bi morala Komisija uvesti posebne zahteve glede oblike in vsebine letnih poročil, ki jih morajo Komisiji predložiti države članice. Prav tako je primerno določiti pravila glede evidenc, ki jih morajo imeti države članice o shemah pomoči in individualni pomoči, izvzetih po tej uredbi.

(27)

Določiti je treba nadaljnje pogoje, ki jih mora izpolnjevati vsaka shema pomoči ali individualna pomoč, izvzeta po tej uredbi. Taka pomoč mora biti ob upoštevanju členov 87(3)(a) in (c) seveda sorazmerna s tržnimi pomanjkljivostmi ali omejitvami, ki jih je treba odpraviti, da bo v interesu Skupnosti. Zato je primerno, da se področje uporabe te uredbe, kar zadeva pomoč za naložbe v korist MSP, pomoč za okoljske naložbe in regionalno pomoč, omeji na pomoč, dodeljeno za nekatere opredmetene in neopredmetene naložbe. Upoštevajoč presežno zmogljivost Skupnosti ter posebne probleme izkrivljanja konkurence v sektorjih cestnega prevoza blaga in zračnega prometa, se med upravičene stroške naložb za podjetja z glavno gospodarsko dejavnostjo v teh sektorjih prometa ne bi smela šteti prevozna sredstva in oprema. Kar zadeva opredelitev opredmetenih sredstev za namene okoljske pomoči, se uporabljajo posebne določbe.

(28)

V skladu z načeli, ki urejajo pomoč iz člena 87(1) Pogodbe, bi bilo treba pomoč kot odobreno obravnavati takrat, ko se zakonska pravica do prejema pomoči prenese na upravičenca na podlagi nacionalnega pravnega režima, ki se uporablja.

(29)

Da dejavnik kapitala pri naložbah ne bi imel prednosti pred dejavnikom zaposlovanja, bi bilo treba vključiti določbo, s katero bi lahko obračunavali pomoč za naložbe v korist MSP in regionalno pomoč na podlagi stroškov naložb ali na podlagi stroškov delovnega mesta, ustvarjenega neposredno z naložbenim projektom.

(30)

Okoljska pomoč v obliki znižanja davkov, pomoč za prikrajšane delavce in invalide, regionalna pomoč ali pomoč v obliki rizičnega kapitala, dodeljena upravičencu na ad hoc podlagi, ima lahko velik vpliv na konkurenco na zadevnih trgih, saj daje prednost upravičenemu podjetju pred drugimi podjetji, ki niso prejela take pomoči. Ker je ad hoc pomoč dodeljena le enemu podjetju, bo imela najverjetneje le omejen pozitivni strukturni vpliv na okolje, zaposlovanje prikrajšanih delavcev in invalidov, regionalno kohezijo ali tržno pomanjkljivost rizičnega kapitala. Zato bi morale biti sheme pomoči, ki zagotavljajo okoljsko pomoč v obliki znižanja davkov, regionalno pomoč ali pomoč v obliki rizičnega kapitala, izvzete na podlagi te uredbe, medtem ko bi bilo treba individualno dodeljeno ad hoc pomoč priglasiti Komisiji. Vendar bi morala biti v tej uredbi ad hoc regionalna pomoč izvzeta, kadar se taka ad hoc pomoč uporablja za dopolnitev pomoči na podlagi sheme regionalne pomoči, pri čemer bi zgornja mejna vrednost ad hoc elementa znašala 50 % celotnega zneska pomoči, dodeljenega za naložbo.

(31)

Določbe v zvezi s pomočjo majhnim in srednjim podjetjem (MSP) za naložbe in za zaposlovanje ne predpisujejo kakršne koli možnosti za povečanje največje intenzivnosti pomoči z regionalnim dodatkom, kakor je bilo to v primeru Uredbe (ES) št. 70/2001. Vendar se lahko največja intenzivnost pomoči, določena v oddelku, ki se nanaša na regionalne pomoči, dodeli tudi MSP, toda zgolj če so izpolnjeni pogoji za dodeljevanje regionalne pomoči. Določbe v zvezi s pomočjo za okoljske naložbe prav tako ne predpisujejo nobene možnosti za povečanje največje intenzivnosti pomoči z regionalnim dodatkom. Največja intenzivnost pomoči, določena v skladu z oddelkom o regionalni pomoči, se lahko vseeno uporablja tudi za projekte, ki imajo pozitiven vpliv na okolje, samo če so izpolnjeni vsi pogoji za dodeljevanje regionalne pomoči.

(32)

Z obravnavanjem razvojnih problemov v prikrajšanih regijah nacionalna regionalna pomoč spodbuja gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo držav članic ter Skupnosti kot celote. Namen državne regionalne pomoči je pomagati pri razvoju najbolj prikrajšanih regij, s tem da na trajnosten način podpira naložbe in ustvarjanje delovnih mest. Pospešuje širitev, racionalizacijo, posodobitev in raznovrstnost gospodarskih dejavnosti podjetij v regijah z omejenimi možnostmi, zlasti s spodbujanjem podjetij, da v teh regijah ustanovijo nove obrate.

(33)

Da se prepreči umetna razdelitev velikega regionalnega naložbenega projekta v podprojekte, s čimer bi se bilo mogoče izogniti pragovom za priglasitev, ki jih zagotavlja ta uredba, bi bilo treba velik naložbeni projekt obravnavati kot enoten naložbeni projekt, če naložbo v obdobju treh let opravi isto podjetje ali podjetja in če je sestavljena iz osnovnih sredstev, ki so ekonomsko nedeljivo združena. Države članice morajo pri ocenjevanju ekonomske nedeljivosti naložbe upoštevati tehnične, funkcionalne in strateške povezave ter neposredno geografsko bližino. Ekonomska nedeljivost mora biti ocenjena neodvisno od lastništva. To pomeni, da mora biti pri ugotavljanju, ali je velik naložbeni projekt dejansko enoten naložbeni projekt, ocena enaka, ne glede na to, ali projekt opravi le eno podjetje, več kot eno podjetje, pri čemer si podjetja stroške naložbe delijo, oziroma več podjetij, ki krijejo stroške ločenih naložb znotraj istega naložbenega projekta (kakor na primer pri skupnem podjetju).

(34)

V nasprotju z regionalno pomočjo, ki se lahko dodeli le na območjih, ki prejemajo pomoč, se lahko pomoč MSP za naložbe in za zaposlovanje dodelita na območjih, ki prejemajo pomoč, ter zunaj teh območij. Države članice lahko na območjih, ki prejemajo pomoč, na ta način zagotavljajo pomoč za naložbe, samo če izpolnjujejo vse pogoje, ki se nanašajo na oddelek o regionalni pomoči, ali vse pogoje, ki se nanašajo na oddelek o pomoči MSP za naložbe.

(35)

Trajnostni razvoj, skupaj s konkurenčnostjo in varnostjo oskrbe z energijo, je eden od nosilnih stebrov lizbonske strategije za rast in delovna mesta. Trajnostni razvoj med drugim temelji na visoki ravni varstva in izboljšanju kakovosti okolja. Zaradi spodbujanja okoljske trajnosti in boja proti podnebnim spremembam se prav tako poveča zanesljivost oskrbe ter zagotovi konkurenčnost evropskih gospodarstev in razpoložljivost dostopne energije. Na področju varstva okolja se pogosto soočajo s tržnimi pomanjkljivostmi v obliki negativnih zunanjih dejavnikov. V normalnih tržnih pogojih podjetja nimajo nujno dovolj spodbud, da bi zmanjšala onesnaževanje, saj lahko tako zmanjševanje poveča njihove stroške. Kadar podjetjem ni treba vračunati stroškov onesnaževanja, jih mora kriti družba kot celota. Vračunavanje okoljskih stroškov se lahko zagotovi z uvedbo okoljskih predpisov ali davkov. Ker okoljski standardi na ravni Skupnosti niso popolnoma usklajeni, to ustvarja neenake pogoje. Še višjo raven varstva okolja je mogoče doseči s pobudami, ki presegajo obvezne standarde Skupnosti, kar pa lahko škodi konkurenčnim položajem zadevnih podjetij.

(36)

Glede na zadovoljive izkušnje, pridobljene pri izvajanju Smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja, bi bilo treba iz obveznosti priglasitve izvzeti pomoč za naložbe za varstvo okolja, ki izboljšuje standarde Skupnosti, oziroma, če teh standardov Skupnosti ni (na primer pri naknadnem opremljanju obstoječih vozil), pomoč za čimprejšnje prilagajanje na prihodnje standarde Skupnosti za MSP, okoljsko pomoč za naložbe v ukrepe varčevanja z energijo, okoljsko pomoč za naložbe v visoko učinkovito soproizvodnjo, okoljsko pomoč za naložbe, ki spodbujajo izkoriščanje obnovljivih virov energije, ter okoljsko pomoč v obliki znižanja davkov. Dovoljena je zlasti pomoč za nakup novih transportnih vozil, ki ustrezajo sprejetim standardom Skupnosti, preden začnejo ti standardi veljati, kadar se novi standardi, ko postanejo obvezni, ne uporabljajo retroaktivno za že kupljena vozila.

(37)

Pravilen izračun dodatnih stroškov naložb ali proizvodnih stroškov pri uresničevanju cilja varstva okolja je bistvenega pomena, da se določi, ali je pomoč združljiva s členom 87(3) Pogodbe ali ne. Tak izračun je treba izvesti na podlagi primerljive referenčne naložbe, ki ne zagotavlja zadevnih okoljskih koristi in je enako zmogljiva glede na dejansko proizvodnjo. Glede na morebitne težave, zlasti kar zadeva odbitek dobička, ki izhaja iz dodatne naložbe, bi bilo treba predvideti poenostavljeno metodo izračuna dodatnih stroškov naložb. Zato bi bilo treba stroške za uporabo te uredbe, z izjemo ukrepov okoljske pomoči za naložbe v varčevanje z energijo, izračunati, ne da bi pri tem upoštevali poslovne dobičke, prihranke pri stroških ali dodatno postransko proizvodnjo ter stroške, ki nastanejo med časom trajanja naložbe. Skladno s tem se določi največja intenzivnost pomoči, predvidena za različne vrste zadevne pomoči za okoljske naložbe.

(38)

Kar zadeva okoljsko pomoč za naložbe v soproizvodnjo toplotne in električne energije ter okoljsko pomoč za naložbe, ki spodbujajo uporabo obnovljivih virov energije, bi bilo treba dodatne stroške za uporabo te uredbe izračunati, ne da bi pri tem upoštevali druge podporne ukrepe, dodeljene za iste upravičene stroške, z izjemo druge pomoči za okoljske naložbe.

(39)

Da bi odpravili razlike, ki bi lahko povzročile izkrivljanje konkurence, da bi olajšali usklajevanje med različnimi pobudami Skupnosti in nacionalnimi pobudami v zvezi z MSP ter da bi izboljšali jasnost pri upravnih postopkih in pravno varnost, bi morala opredelitev MSP za namene te uredbe temeljiti na opredelitvi iz Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi malih in srednje velikih podjetij (17).

(40)

MSP imajo odločilno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest ter so na splošno dejavnik socialne trdnosti in gospodarskega zagona. Vendar lahko tržne pomanjkljivosti omejujejo razvoj MSP, zaradi česar imajo ta podjetja značilne omejitve. MSP imajo pogosto težave pri pridobivanju finančnih sredstev, rizičnega kapitala ali posojil, ker nekateri finančni trgi niso naklonjeni tveganjem in lahko nudijo zavarovanje le do omejene mere. Njihovi omejeni viri lahko tudi omejijo dostop do informacij, zlasti glede nove tehnologije in morebitnih trgov. Kadar se nekatere kategorije pomoči dodelijo za MSP, bi bilo treba tako pomoč izvzeti iz te uredbe, da se olajša razvoj gospodarskih dejavnosti MSP. Taka pomoč se za namene uporabe te uredbe posledično upravičeno izvzame iz predhodne priglasitve, kadar upravičenec izpolnjuje pogoje iz opredelitve MSP, navedene v prilogi k tej uredbi, hkrati pa se upravičeno domneva, da, kadar znesek pomoči ne presega veljavnega praga za priglasitev, razvoj MSP ovirajo omejitve, značilne za MSP, ki jih spodbujajo tržne pomanjkljivosti.

(41)

Ob upoštevanju razlik med majhnimi in srednje velikimi podjetji bi bilo treba določiti različne stopnje osnovne intenzivnosti pomoči ter različne premije za majhna in srednje velika podjetja. Tržne pomanjkljivosti, ki vplivajo na MSP na splošno, med drugim glede dostopa do finančnih sredstev, povzročajo večje ovire pri razvoju majhnih podjetij v primerjavi z razvojem srednje velikih podjetij.

(42)

Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju Smernic Skupnosti o državnih pomočeh in rizičnem kapitalu (18), se zdi, da obstajajo številne tržne pomanjkljivosti rizičnega kapitala v Skupnosti glede na nekatere vrste naložb na določenih stopnjah razvoja podjetij. Te tržne pomanjkljivosti izhajajo iz nezadostne usklajenosti ponudbe in povpraševanja po rizičnem kapitalu. Posledično je stopnja predvidenega rizičnega kapitala na trgu morda preveč omejena, podjetja pa kljub dobremu poslovnemu načrtu in možnostim za rast ne dobijo finančne podpore. Poglavitni vir tržne pomanjkljivosti, pomemben za trge rizičnega kapitala, ki še posebej vpliva na dostop do kapitala za MSP ter ki lahko upraviči javno intervencijo, se nanaša na nepopolne in asimetrične informacije. Zato bi bilo treba pod določenimi pogoji iz obveznosti priglasitve izvzeti sheme rizičnega kapitala v obliki investicijskih skladov, v katerih se zadostni delež sredstev obravnava kot zasebni kapital. Ta uredba ne vpliva na položaj EIS in EIB, kakor je opredeljen v Smernicah Skupnosti o rizičnem kapitalu.

(43)

Pomoč za raziskave in razvoj lahko prispeva h gospodarski rasti, saj krepi konkurenčnost in spodbuja zaposlovanje. Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju Uredbe (ES) št. 364/2004, Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj (19), Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (20), se zdi, da lahko tržne pomanjkljivosti glede na razpoložljive zmogljivosti za raziskave in razvoj v MSP in velikih podjetjih preprečijo, da trg doseže optimalni donos, ter vodijo k nezadostnemu rezultatu. Taki nezadostni rezultati se ponavadi nanašajo na pozitivne zunanje učinke/učinke prelivanja znanja, javne dobrine/učinke prelivanja znanja, nepopolne in nesimetrične informacije ter usklajevalne in mrežne nepopolnosti.

(44)

Pomoč za raziskave in razvoj za MSP je izjemnega pomena, ker so ena izmed strukturnih pomanjkljivosti MSP prav težave, ki jih lahko imajo pri dostopu do novih dosežkov tehnološkega razvoja, prenosa tehnologije ali visoko strokovno usposobljenega osebja. Pomoč za raziskovalne in razvojne projekte, pomoč za študije tehnične izvedljivosti in pomoč za kritje stroškov pravic industrijske lastnine za MSP bi bilo treba pod določenimi pogoji izvzeti iz obveznosti predhodne priglasitve.

(45)

Kar zadeva pomoč za raziskovalne in razvojne projekte, mora del raziskovalnega projekta, ki prejema pomoč, v celoti soditi v kategorijo temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja. Kadar projekt obsega različne naloge, je treba vsako nalogo razvrstiti v kategorije temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja ali kot nalogo, ki ne sodi v nobeno teh kategorij. Za to razvrščanje ni nujno, da sledi kronološkemu pristopu, lahko se sčasoma premika od temeljnih raziskav k dejavnostim, ki so bližje trgu. Zato se nalogo, ki se izvaja v poznejši fazi projekta, lahko označi kot industrijska raziskava. Podobno pa se lahko dejavnost, ki se je izvajala v zgodnejši fazi projekta, opredeli kot eksperimentalni razvoj.

(46)

V kmetijskem sektorju bi bilo treba na podlagi izkušenj, pridobljenih zlasti ob uporabi Sporočila Komisije o spremembi okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj (21), določeno pomoč za raziskave in razvoj izvzeti, če so izpolnjeni pogoji, podobni pogojem iz posebnih določb, predvidenih za kmetijski sektor v okviru Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj. Če ti posebni pogoji niso izpolnjeni, je lahko pomoč izvzeta, če izpolnjuje pogoje, določene v splošnih določbah v zvezi z raziskavami in razvojem v tej uredbi.

(47)

Osrednji cilj gospodarskih in socialnih politik Skupnosti ter držav članic je spodbujati usposabljanje in zaposlovanje prikrajšanih delavcev in invalidov ter kriti izdatke nadomestil za dodatne stroške pri zaposlovanju invalidov.

(48)

Običajno ima usposabljanje pozitivne zunanje učinke za celotno družbo, ker povečuje obseg kvalificirane delovne sile, iz katerega lahko podjetja pritegnejo zaposlene, izboljšuje konkurenčnost industrije Skupnosti ter igra pomembno vlogo pri strategiji zaposlovanja Skupnosti. Usposabljanje, vključno z e-učenjem, je prav tako bistveno za organizacijo, pridobivanje in razširjanje znanja, ki je javna korist izjemnega pomena. Ker podjetja v Skupnosti večinoma premalo vlagajo v usposabljanje svojih zaposlenih, še zlasti kadar je to usposabljanje splošne narave ter zadevnemu podjetju ne prinaša takojšnje in konkretne prednosti, lahko državna pomoč pripomore k odpravljanju te tržne pomanjkljivosti. Zato bi bilo treba tako pomoč pod določenimi pogoji izvzeti iz predhodne priglasitve. Zaradi posebnih omejitev, s katerimi se srečujejo MSP, in zaradi višjih relativnih stroškov pri vlaganju v usposabljanje, bi bilo treba za MSP povečati intenzivnost pomoči, ki je izvzeta po tej uredbi.

(49)

Razlikovati je mogoče med splošnim in posebnim usposabljanjem. Dovoljeno intenzivnost pomoči bi bilo treba razlikovati v skladu z zagotovljeno vrsto usposabljanja in velikostjo podjetja. Splošno usposabljanje zagotavlja prenosljive kvalifikacije in bistveno povečuje zaposljivost usposobljenega delavca. Pomoč v ta namen manj izkrivlja konkurenco, zato je lahko višja intenzivnost pomoči izvzeta iz predhodne priglasitve. Posebno usposabljanje, ki koristi predvsem podjetju, vključuje večje tveganje izkrivljanja konkurence, zato mora biti intenzivnost pomoči, ki je lahko izvzeta iz predhodne uradne priglasitve, veliko nižja. Da je usposabljanje splošne narave se bo štelo tudi takrat, kadar je povezano z okoljskim upravljanjem, ekološkimi inovacijami ali družbeno odgovornostjo podjetij ter na ta način povečuje zmogljivosti upravičenca, da prispeva k splošnim ciljem na področju okolja.

(50)

Nekatere kategorije prikrajšanih delavcev in invalidov imajo še vedno posebne težave pri vstopanju na trg dela. Zato je upravičeno, da nacionalni organi sprejmejo ukrepe, ki podjetja spodbujajo, da povečajo stopnjo zaposlenosti, zlasti delavcev iz teh prikrajšanih kategorij. Stroški dela so del običajnih operativnih stroškov vsakega podjetja. Zato je posebej pomembno, da ima pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev in invalidov pozitivne učinke na stopnjo zaposlenosti teh kategorij delavcev ter da podjetjem ne omogoča le zmanjševanja stroškov, ki bi jih morala sicer nositi. Zato bi bilo treba tako pomoč izvzeti iz predhodne priglasitve, kadar lahko tem kategorijam delavcev pomaga pri ponovnem vstopanju na trg dela ali, kar zadeva invalide, pri ponovnem vstopanju na trg dela in ostajanju na tem trgu.

(51)

Primerno je določiti prehodne določbe o pomoči, ki je bila odobrena pred začetkom veljavnosti te uredbe in je kršila obveznost priglasitve iz 88(3) Pogodbe. Z razveljavitvijo Uredbe Komisije (ES) št. 1628/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni regionalni pomoči bo dovoljeno, da se obstoječe regionalne naložbene sheme, kakor so bile izvzete, še naprej izvajajo pod pogoji, predvidenimi v Uredbi, v skladu z zadnjo alineo člena 9(2) Uredbe.

(52)

Glede na dosedanje izkušnje Komisije na tem področju ter zlasti zaradi na splošno pogostega ponovnega pregledovanja in popravljanja politike državne pomoči je primerno omejiti obdobje uporabe te uredbe. Če se ta uredba po poteku veljavnosti ne podaljša, je treba sheme pomoči, izvzete po tej uredbi, izvzeti še za nadaljnjih šest mesecev, da bi imele države članice dovolj časa za prilagoditev.

(53)

Razveljaviti je treba naslednje uredbe: Uredbo (ES) št. 70/2001, Uredbo (ES) št. 68/2001, Uredbo (ES) št. 2204/2002 in Uredbo (ES) št. 1628/2006 –

(a)

regionalno pomoč za naložbe in pomoč za zaposlovanje;

(b)

pomoč MSP za naložbe in za zaposlovanje;

(c)

pomoč za varstvo okolja;

(d)

pomoč za svetovalne storitve in udeležbo MSP na sejmih;

(e)

pomoč v obliki rizičnega kapitala;

(f)

pomoč za raziskave in razvoj;

(g)

pomoč za usposabljanje;

(h)

pomoč za prikrajšane delavce in invalide.

(a)

pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom, in sicer za pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, z vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali z drugimi tekočimi stroški v zvezi z izvozno dejavnostjo;

(b)

pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.

(a)

pomoč, dodeljeno podjetjem, dejavnim v sektorjih ribištva in ribogojstva, kakor jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 (22), z izjemo pomoči za usposabljanje, pomoči v obliki rizičnega kapitala, pomoči za raziskave in razvoj ter pomoči za prikrajšane delavce in invalide;

(b)

pomoč, dodeljeno podjetjem, dejavnim pri primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi, z izjemo pomoči za usposabljanje, pomoči v obliki rizičnega kapitala, pomoči za raziskave in razvoj, okoljske pomoči ter pomoči za prikrajšane delavce in invalide;

(c)

pomoč, dodeljeno podjetjem, dejavnim na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih:

(d)

pomoč, dodeljeno podjetjem, dejavnim v sektorju premogovništva, z izjemo pomoči za usposabljanje, pomoči za raziskave in razvoj ter okoljske pomoči;

(e)

pomoč, dodeljeno podjetjem, dejavnim v sektorju jeklarstva, z izjemo okoljske pomoči, pomoči za usposabljanje ter pomoči za prikrajšane delavce in invalide;

(f)

regionalno pomoč, dodeljeno podjetjem, dejavnim v sektorju ladjedelništva;

(g)

regionalno pomoč, dodeljeno podjetjem, dejavnim v sektorju sintetičnih vlaken (23).

(a)

sheme pomoči, s katerimi se izrecno ne izključujejo plačila individualne pomoči za podjetje, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom;

(b)

ad hoc individualno pomoč za podjetje, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom;

(c)

pomoč podjetjem v težavah.

(1)

„pomoč“ je vsak ukrep, ki izpolnjuje vse pogoje iz člena 87(1) Pogodbe;

(2)

„shema pomoči“ je vsak akt, na podlagi katerega je mogoče brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodeliti individualno pomoč podjetjem, opredeljenim v aktu na splošen in abstrakten način, in vsak akt, na podlagi katerega je mogoče enemu ali več podjetjem dodeliti pomoč, ki ni povezana z določenim projektom, za nedoločen čas in/ali v nedoločenem znesku;

(3)

„ad hoc individualna pomoč“ je individualna pomoč, ki ni dodeljena na podlagi sheme pomoči;

(4)

„intenzivnost pomoči“ je znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov;

(5)

„pregledna pomoč“ je pomoč, za katero je mogoče vnaprej brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent dotacije;

(6)

„majhna in srednje velika podjetja“ ali „MSP“ so podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz Priloge I;

(7)

„velika podjetja“ so podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I;

(8)

„območja, ki prejemajo pomoč,“ so regije, upravičene do regionalne pomoči, kot je za zadevno državno članico določeno v odobreni karti regionalne pomoči za obdobje 2007-2013;

(9)

„opredmetena sredstva“ so sredstva, povezana z zemljišči, stavbami in obrati, stroji in opremo. V sektorju prometa, razen v cestnem prevozu blaga in zračnem prometu, se prevozna sredstva in prometna oprema obravnavajo kot upravičena sredstva, razen glede regionalne pomoči;

(10)

„neopredmetena sredstva“ so sredstva, ki nastanejo s prenosom tehnologije za pridobitev patentnih pravic, licenc, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja;

(11)

„veliki naložbeni projekt“ je naložba v kapitalska sredstva z upravičenimi stroški nad 50 milijonov EUR, izračunanimi na osnovi cen in menjalnih tečajev na dan dodelitve pomoči;

(12)

„število zaposlenih“ je število delovnih enot na leto (DEL), to je število delavcev, zaposlenih v enem letu za polni delovni čas, pri čemer se delo s skrajšanim delovnim časom in sezonsko delo upoštevata kot del DEL;

(13)

„delovna mesta, ustvarjena neposredno z naložbenim projektom“ so delovna mesta, povezana z dejavnostjo, na katero se naložba nanaša, vključno z delovnimi mesti, ki so bila ustvarjena, potem ko se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, ustvarjenih z naložbo, povečala;

(14)

„stroški plač“ so celotni znesek, ki ga mora upravičenec do pomoči dejansko plačati v zvezi z zadevno zaposlitvijo, vključujejo pa:

(15)

„pomoč MSP za naložbe in za zaposlovanje“ sta pomoči, ki izpolnjujeta pogoje iz člena 12;

(16)

„pomoč za naložbe“ zajema vse vrste pomoči, predvidene v naslednjih členih: členu 11 o regionalni pomoči za naložbe in za zaposlovanje, členu 12 o pomoči MSP za naložbe in za zaposlovanje ter členih od 14 do 18 o pomoči za naložbe za varstvo okolja;

(17)

„prikrajšani delavec“ je vsaka oseba, ki spada v katero od naslednjih kategorij:

(18)

„invalid“ je vsaka oseba:

(19)

„zaščitena zaposlitev“ je zaposlitev v ustanovi, v kateri je zaposlenih vsaj 50 % invalidov;

(20)

„podporna zaposlitev“ je zaposlitev invalidov v ustanovi, v kateri nudijo osebno pomoč ali podporo, vendar ta ustanova ni okolje „zaščitene zaposlitve“;

(21)

„kmetijski proizvod“ je

(22)

„predelava kmetijskih proizvodov“ je vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;

(23)

„trženje kmetijskih proizvodov“ pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati v promet, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsako dejavnost, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja končnemu potrošniku, ki jo opravi primarni proizvajalec, se obravnava kot trženje, če poteka v ločenih, za to namenjenih prostorih;

(24)

„turistične dejavnosti“ so naslednje gospodarske dejavnosti v skladu z NACE Rev 1.1:

(25)

„vračljiva predplačila“ so posojila za projekt, ki se izplača v enem oziroma več obrokih, pogoji za vračilo tega posojila pa so odvisni od rezultata raziskovalnih in razvojnih projektov;

(26)

„rizični kapital“ so finančna sredstva, zagotovljena z lastniškim kapitalom in navideznim lastniškim kapitalom za podjetja, ko so ta šele v nastajanju (stopnje zbiranja sredstev, zagona in širitve);

(27)

„sektor jeklarstva“ je sektor, zajet v Prilogi I Smernic o državni regionalni pomoči za 2007-2013 (25).

(a)

pomoč v obliki posojil, kadar se bruto ekvivalent dotacije izračuna na podlagi referenčne mere, ki velja ob dodelitvi dotacije, ter pri čemer se upoštevajo normalna varščina in/ali neobičajna tveganja, povezana s posojilom;

(b)

pomoč v obliki garancijske sheme, kadar je metodologija za izračun bruto ekvivalenta dotacije po priglasitvi Komisiji odobrena v smislu uporabe te uredbe ali Uredbe (ES) št. 1628/2006 ter kadar odobrena metodologija izrecno obravnava vrsto jamstev in vrsto zadevnih transakcij;

(c)

pomoč v obliki davčnih ukrepov, kadar ukrep določa najvišjo vrednost, s katero je zagotovljeno, da veljavni prag ni presežen.

(a)

pomoč v obliki kapitalskih vložkov;

(b)

pomoč v obliki ukrepov rizičnega kapitala z izjemo pomoči, ki izpolnjuje pogoje iz člena 23.

(a)

pomoč MSP za naložbe in za zaposlovanje: 7,5 milijonov EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(b)

pomoč za naložbe za varstvo okolja: 5 milijonov EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(c)

pomoč za svetovalne storitve v korist MSP in pomoč za udeležbo MSP na sejmih: 2 milijona EUR na podjetje in na projekt;

(d)

pomoč za projekte raziskav in razvoja ter študije izvedljivosti:

Šteje se, da je projekt „pretežno“ temeljna raziskava ali „pretežno“ industrijska raziskava, če več kot 50 % upravičenih stroškov projekta nastane z dejavnostmi, ki spadajo v kategorijo temeljnih raziskav oziroma industrijskih raziskav. Kadar ni možno ugotoviti prevladujočih lastnosti projekta, se uporabljajo nižji pragovi.

(e)

pomoč za stroške pravic industrijske lastnine za MSP: 5 milijonov EUR na podjetje in na projekt;

(f)

pomoč za usposabljanje: 2 milijona EUR na projekt usposabljanja;

(g)

pomoč za najemanje prikrajšanih delavcev: 5 milijonov EUR letno na podjetje;

(h)

pomoč za zaposlovanje invalidov v obliki stroškov plače 10 milijonov EUR letno na podjetje;

(i)

pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidov: 10 milijonov EUR letno na podjetje.

(a)

razširitev velikosti projekta/dejavnosti zaradi pomoči;

(b)

razširitev obsega projekta/dejavnosti zaradi pomoči;

(c)

višji skupni znesek, ki ga je upravičenec porabil za projekt/dejavnost zaradi pomoči.]

(a)

naložbe v opredmetena in/ali neopredmetena sredstva, ki se nanašajo na vzpostavitev nove ustanove, širitev obstoječe ustanove, povečanje raznovrstnosti proizvodnje ustanove v nove dodatne proizvode ali bistvene spremembe v celotnem proizvodnem procesu obstoječe ustanove, ali

(b)

pridobitev osnovnih sredstev, neposredno povezanih z ustanovo, kadar se je ustanova zaprla ali bi se zaprla, če ne bi bila kupljena, sredstva pa kupi neodvisni vlagatelj.

(a)

uporabljati jih je treba izključno v ustanovi, ki je prejemnica pomoči;

(b)

obravnavati jih je treba kot sredstva, ki se amortizirajo;

(c)

odkupiti jih je treba od tretje osebe pod tržnimi pogoji, ne da bi bil pridobitelj v takem položaju, v katerem bi lahko izvajal nadzor nad kupcem in obratno, v smislu člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (28);

(d)

vključiti jih je treba med sredstva podjetja; v ustanovi, ki prejema pomoč, pa morajo ostati vsaj pet let oziroma tri leta v primeru MSP.

(a)

delovno mesto mora biti ustvarjeno v treh letih po dokončani naložbi in

(b)

zaradi naložbenega projekta se neto poveča število zaposlenih v zadevni ustanovi v primerjavi s povprečjem v prejšnjih dvanajstih mesecih ter

(c)

ustvarjeno delovno mesto je treba ohraniti najmanj pet let v primeru velikih podjetij in najmanj tri leta v primeru MSP.

(a)

50 % upravičenih naložb v regijah, upravičenih po členu 87(3)(a) Pogodbe, in 40 % upravičenih naložb v drugih regijah, upravičenih do regionalne pomoči, kot je za zadevno državno članico določeno v odobreni karti regionalne pomoči za obdobje 2007-2013, če je upravičenec majhno ali srednje veliko podjetje;

(b)

25 % upravičenih naložb v regijah, upravičenih po členu 87(3)(a) Pogodbe, in 20 % upravičenih naložb v drugih regijah, upravičenih do regionalne pomoči, kot je za zadevno državno članico določeno v odobreni karti regionalne pomoči za obdobje 2007-2013, če ima upravičenec manj kot 750 zaposlenih ter/ali manj kot 200 milijonov EUR prometa, izračunanega v skladu s Prilogo I.

(a)

20 % v primeru majhnih podjetij;

(b)

10 % v primeru srednje velikih podjetij.

(a)

upravičeni opredmeteni in neopredmeteni stroški naložbe ali

(b)

ocenjeni stroški plač zaposlene osebe za delovno mesto, ustvarjeno neposredno z naložbenim projektom, izračunani za obdobje dveh let.

(a)

75 % upravičenih naložb v najbolj oddaljenih regijah;

(b)

65 % upravičenih naložb na manjših egejskih otokih v smislu Uredbe Sveta (EGS) št. 2019/93 (29);

(c)

50 % upravičenih naložb v regijah, upravičenih po členu 87(3)(a) Pogodbe;

(d)

40 % upravičenih naložb v vseh drugih regijah.

(a)

„varstvo okolja“ je vsak ukrep, s katerim se odpravi ali prepreči škoda, ki nastane v fizičnem okolju ali v naravnih virih zaradi dejavnosti upravičenca, s katerim se zmanjša tveganje take škode ali ki vodi k učinkovitejši rabi naravnih virov, vključno z ukrepi varčevanja z energijo in uporabo obnovljivih virov energije;

(b)

„ukrepi varčevanja z energijo“ so ukrepi, s katerimi je podjetjem omogočeno, da zmanjšajo količino porabljene energije v svojem proizvodnem ciklu, pri čemer so izključeni izdelava in proizvodnja strojev ali prevoznih sredstev, ki delujejo z manjšo količino naravnih virov, ter ukrepi, sprejeti za izboljšanje varnosti ali higiene;

(c)

„standardi Skupnosti“ so obvezni standardi Skupnosti, ki določajo stopnjo, ki jo treba doseči na okoljskem področju. Za namene te uredbe se obveznosti iz Direktive Sveta 96/61/ES (30) ne obravnavajo kot standardi Skupnosti;

(d)

„obnovljivi viri energije“ so obnovljivi, nefosilni viri energije (vetrna, sončna in geotermalna energija, valovanje, plimovanje, hidroelektrarne, ki proizvajajo manj kot 10MW, neposredno izgorevanje biomase, deponijski plin, plin iz naprav za čiščenje odpadnih voda in bioplini);

(e)

„energija, pridobljena iz obnovljivih virov energije,“ je energija, pridobljena s postopkom, pri katerem se uporabljajo le obnovljivi viri energije, ter razmerje glede na kalorično vrednost energije, ki jo iz obnovljivih virov energije proizvedejo mešani obrati (kot je sosežiganje), pri čemer se uporabljajo tudi konvencionalni viri energije, vključno z električno energijo iz obnovljivih virov, ki se uporablja za polnjenje sistemov za skladiščenje, vendar brez električne energije, proizvedene kot rezultat sistemov za skladiščenje;

(f)

„soproizvodnja“ je postopek istočasne proizvodnje toplotne in električne ter/ali mehanske energije;

(g)

„visoko učinkovita soproizvodnja“ je soproizvodnja toplotne in električne energije, ki izpolnjuje merila iz Priloge II in Priloge III k Direktivi 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (31), ter harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov, kot so opredeljene v členu 4 te direktive;

(h)

„okoljski davek“ je davek, katerega posebna davčna osnova jasno negativno vpliva na okolje in ki je namenjen obdavčevanju določenega blaga ali storitev, s čimer se lahko okoljski stroški vključijo v njegovo ceno ter/ali s čimer se proizvajalci in potrošniki usmerijo k dejavnostim, s katerimi se bolj spoštuje okolje;

(i)

„opredmetena sredstva“ za namene uporabe oddelka 3 te uredbe in z odstopanjem od člena 2(9) se prevozna sredstva in prometna oprema za cestni prevoz blaga tudi obravnavajo kot upravičena opredmetena sredstva.

(a)

naložba mora upravičencu omogočati, da zmanjša onesnaževanje, ki ga povzročajo njegove dejavnosti, z izboljšanjem veljavnih standardov Skupnosti ne glede na obstoj obveznih nacionalnih standardov, ki so strožji od standardov Skupnosti;

(b)

naložba upravičencu omogoča, da zmanjša onesnaževanje, ki ga povzročajo njegove obstoječe dejavnosti, če standardov Skupnosti ni.

(a)

„lastniški kapital“ je lastniški delež v podjetju, ki ga izražajo delnice, izdane investitorjem;

(b)

„navidezni lastniški kapital“ je finančni instrument, njegov donos za imetnika temelji v glavnem na dobičku ali izgubah zadevnega ciljnega podjetja in je nezavarovan v primeru neizpolnitve obveznosti;

(c)

„zasebni lastniški kapital“ je v nasprotju z javnim kapitalom zasebni lastniški ali navidezni lastniški kapital v podjetjih, ki ne kotirajo na borzi, vključno s tveganim kapitalom;

(d)

„semenski kapital“ je financiranje, ki se zagotovi za proučevanje, presojo in razvoj začetnega koncepta pred stopnjo zagona;

(e)

„zagonski kapital“ so finančna sredstva, zagotovljena podjetjem, ki svojih proizvodov ali storitev niso tržila ter še ne ustvarjajo dobička pri razvoju izdelka in na začetni stopnji trženja;

(f)

„kapital za širitev podjetja“ so finančna sredstva, zagotovljena za razvoj in širitev podjetja, ki lahko ali ne morejo poslovati na meji rentabilnosti oziroma z dobičkom, zato da se poveča proizvodna zmogljivost, razvija trg ali proizvodi in zagotovijo dodatna obratna sredstva;

(g)

„strategija izstopa“ je strategija za likvidacijo holdingov s tveganim kapitalom ali skladom zasebnega kapitala, skladno z načrtom za dosego najvišjega donosa, zajema pa prodajo deleža, odpise, odplačila prednostnih delnic/posojil, prodajo drugemu imetniku tveganega kapitala, prodajo finančni instituciji in prodajo z javno ponudbo, vključno s prvo javno prodajo;

(h)

„ciljno podjetje“ je podjetje, v katero namerava vlagati investitor ali investicijski sklad.

(a)

za vsako naložbo mora obstajati poslovni načrt, ki vsebuje podrobnosti o proizvodu, prodaji in izboljšanju donosnosti ter predhodno določa izvedljivost projekta ter

(b)

za vsako naložbo mora obstajati jasna in realistična strategija izstopa.

(a)

obstaja sporazum med poklicnim upravljavcem sklada ali družbo za upravljanje in udeleženci v skladu, ki določa, da je plačilo upravljavca povezano z uspešnostjo in opredelitvijo ciljev sklada ter predvidenim časovnim razporedom naložb;

(b)

zasebni investitorji so na trgu zastopani v strukturi investicijskega sklada, na primer v odboru investitorjev ali svetovalnem odboru ter

(c)

pri upravljanju sredstev je treba uporabljati najboljše prakse in regulativni nadzor.

(a)

„raziskovalna organizacija“ je subjekt, kot sta univerza ali raziskovalni inštitut, ne glede na njegov pravni status (urejen na podlagi javnega ali zasebnega prava) ali način financiranja, katerega osnovni cilj je izvajanje temeljnih raziskav, industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja ter razširjanje njihovih izsledkov z učenjem, objavami ali prenosom tehnologij. Ves dobiček je treba ponovno vložiti v te dejavnosti, v razširjanje njihovih izsledkov ali učenje. Podjetja, ki lahko vplivajo na tako organizacijo, ker so na primer na položaju delničarja ali so člani organizacije, nimajo nobenega preferenčnega dostopa do raziskovalnih zmogljivosti take organizacije ali ugotovljenih raziskovalnih izsledkov;

(b)

„temeljna raziskava“ je eksperimentalno ali teoretično delo, ki se izvaja predvsem zaradi pridobivanja novega znanja o temeljnih principih pojavov ali opazovanih dejstev, ne da bi bili neposredno usmerjeni v kakršen koli praktičen cilj ali uporabo;

(c)

„industrijska raziskava“ je načrtovana raziskava ali kritična preiskava, katere namen je pridobivanje novega znanja in spretnosti za razvoj novih proizvodov, procesov ali storitev ali za znatno izboljšanje obstoječih proizvodov, procesov ali storitev. Vključuje oblikovanje komponent kompleksnih sistemov, ki so potrebni za industrijske raziskave, zlasti za vrednotenje generične tehnologije, pri čemer so izključeni prototipi;

(d)

„eksperimentalni razvoj“ je pridobivanje, združevanje, oblikovanje in uporabljanje obstoječega znanstvenega, tehnološkega, poslovnega ali drugega ustreznega znanja in spretnosti za namene izdelovanja načrtov in ureditev ali oblikovanja za nove, spremenjene ali izboljšane proizvode, procese ali storitve. To lahko vključuje npr. tudi druge dejavnosti, usmerjene v konceptualne opredelitve, načrtovanje in dokumentacijo novih proizvodov, procesov in storitev. Dejavnosti lahko vključujejo proizvodne osnutke, risbe, načrte ali drugo dokumentacijo, če niso namenjeni tržni uporabi.

Poleg tega je v to vključen razvoj prototipov za tržno uporabo in pilotnih projektov, kadar je prototip obvezno končni tržni izdelek ter kadar je preveč drago, da bi ga izdelali samo za namen predstavitve in potrditve. V primeru poznejše tržne uporabe predstavitvenih ali pilotnih projektov je treba vsak prihodek, ustvarjen s tako uporabo, odšteti od upravičenih stroškov.

Eksperimentalna proizvodnja in testiranje proizvodov, procesov ter storitev sta prav tako upravičena, če teh ni mogoče uporabiti ali preoblikovati za uporabo v industriji ali za tržno uporabo.

Eksperimentalni razvoj ne vključuje rednih ali občasnih sprememb proizvoda, proizvodnih linij, proizvodnih procesov, obstoječih storitev in drugih tekočih dejavnosti, četudi takšne spremembe pomenijo izboljšanje.

(a)

temeljne raziskave;

(b)

industrijske raziskave;

(c)

eksperimentalni razvoj.

(a)

100 % za temeljne raziskave;

(b)

50 % za industrijske raziskave;

(c)

25 % za eksperimentalni razvoj.

(a)

kadar je pomoč namenjena MSP, se lahko intenzivnost pomoči poveča za 10 odstotnih točk za srednje veliko podjetje in za 20 odstotnih točk za majhno podjetje ter

(b)

do največje intenzivnost pomoči v višini 80 % pa se lahko doda bonus v višini 15 odstotnih točk, če:

Za namene točk (b)(i) in (ii) iz prvega pododstavka se podizvajalske pogodbe ne štejejo kot učinkovito sodelovanje.

(a)

stroški osebja (raziskovalci, tehniki in drugo podporno osebje v obsegu, kot so zaposleni na raziskovalnem projektu);

(b)

stroški instrumentov in opreme v obsegu ter za obdobje uporabe v raziskovalnem projektu. Če se ti instrumenti in oprema skozi svojo celotno življenjsko dobo ne uporabljajo samo za raziskovalni projekt, se štejejo za upravičene samo stroški amortizacije, izračunani na podlagi dobre računovodske prakse, ki ustrezajo trajanju raziskovalnega projekta;

(c)

stroški stavb in zemljišča v obsegu in za obdobje, kot se uporabljajo za raziskovalni projekt. Glede stavb se štejejo za upravičene le stroški amortizacije, izračunani na podlagi dobre računovodske prakse, ki ustrezajo trajanju raziskovalnega projekta. Kot upravičeni stroški za zemljišče se štejejo stroški komercialnega prenosa ali dejanski stroški kapitala;

(d)

stroški pogodbenih raziskav, tehnično znanje in patenti, ki so bili kupljeni ali je bilo za njih pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po tržni ceni, kadar je bila transakcija opravljena strogo poslovno in ni temeljila na tajnem dogovoru, ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za raziskovalne dejavnosti;

(e)

dodatni režijski stroški, nastali neposredno kot posledica raziskovalnega projekta;

(f)

drugi operativni stroški, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno kot posledica raziskovalne dejavnosti.

(a)

za MSP – 75 % za pripravljalne študije za dejavnosti industrijskih raziskav in 50 % za pripravljalne študije za dejavnosti eksperimentalnega razvoja;

(b)

za velika podjetja – 65 % za pripravljalne študije za dejavnosti industrijskih raziskav in 40 % za pripravljalne študije za dejavnosti eksperimentalnega razvoja.

(a)

vsi stroški, nastali pred podelitvijo pravice na izvirni stopnji pristojnosti, vključno s stroški, ki so povezani s pripravo, vlaganjem in obravnavo zahtevka ter stroški, ki nastanejo pri obnovitvi zahtevka, preden je bila pravica podeljena;

(b)

stroški prevajanja in drugi stroški, nastali zaradi pridobivanja ali potrditve pravice na drugih stopnjah pristojnosti;

(c)

stroški, nastali pri zaščiti veljavnosti pravice med uradno obravnavo zahtevka in morebitnimi ugovornimi postopki, tudi če so ti stroški nastali po podelitvi pravice.

(a)

je v splošnem interesu za določen zadevni sektor ali podsektor;

(b)

pred začetkom raziskave je treba na internetu objaviti informacije o tem, da se bo opravila raziskava in kakšen je njen namen. Vključiti je treba približni datum pričakovanih izsledkov in mesto objave na internetu ter omeniti, da bodo izsledki na voljo brezplačno;

(c)

izsledki raziskave so na internetu na voljo najmanj 5 let. Te informacije je treba na internetu objaviti najpozneje takrat, ko se članom katere koli organizacije posreduje katera koli druga informacija;

(d)

pomoč se mora dodeliti neposredno raziskovalni instituciji ali ustanovi in ne sme vključevati neposrednega dodeljevanja pomoči, ki ni povezana z raziskavami, namenjenega družbi, ki proizvaja, predeluje ali trži kmetijske proizvode, proizvajalcem takšnih proizvodov pa ne sme zagotoviti subvencioniranih cen.

1.

„posebno usposabljanje“ je usposabljanje, ki ga delojemalec neposredno in v pretežni meri uporablja na svojem trenutnem ali prihodnjem delovnem mestu v podjetju ter ki mu daje znanja, ki niso ali pa so zgolj v omejenem obsegu prenosljiva na druga podjetja ali delovna področja;

2.

„splošno usposabljanje“ je usposabljanje, ki ga delojemalec ne uporablja samo ali v pretežni meri na svojem trenutnem ali prihodnjem delovnem mestu v podjetju, temveč delojemalcu daje znanja, ki so v veliki meri prenosljiva na druga podjetja ali delovna področja.

Usposabljanje se obravnava kot „splošno“, na primer če:

(a)

25 % za posebno usposabljanje in

(b)

60 % za splošno usposabljanje.

(a)

za 10 odstotnih točk, če je usposabljanje namenjeno invalidom ali prikrajšanim delavcem;

(b)

za 10 odstotnih točk, če je pomoč dodeljena srednje velikemu podjetju, in za 20 odstotnih točk, če je pomoč dodeljena majhnemu podjetju.

(a)

stroški dela inštruktorjev;

(b)

potni stroški inštruktorjev in oseb, ki se usposabljajo, vključno z nastanitvijo;

(c)

drugi tekoči stroški, kot so material in zaloge, neposredno povezani s projektom;

d)

amortizacija orodja in opreme v obsegu, v katerem se uporabljajo izključno za projekt usposabljanja;

(e)

stroški vodenja in svetovanja, ki se nanašajo na projekt usposabljanja;

(f)

stroški oseb, ki se usposabljajo, in splošni posredni stroški (upravni stroški, najemnine, režijski stroški) do skupnega zneska vseh drugih upravičenih stroškov, navedenih od (a) do (e). Kar zadeva ta tip stroškov, se lahko upoštevajo samo ure, ko osebe, ki se usposabljajo, dejansko sodelujejo pri usposabljanju, potem ko se odštejejo vse produktivne ure.

(a)

stroški prilagoditve prostorov;

(b)

stroški zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo samo za pomoč invalidom;

(c)

stroški prilagoditve ali nakupa opreme oziroma pridobitve in validiranja programske opreme, zato da jo bodo lahko uporabljali invalidi, vključno s prilagojeno in pomožno tehnološko opremo, ki jih je treba dodati stroškom, ki bi jih imel upravičenec, če bi zaposloval neinvalidne delavce;

(d)

stroški izgradnje, širitve zadevne ustanove ali namestitve opreme v tej ustanovi ter vsi stroški upravljanja in prevoza, ki izhajajo neposredno iz zaposlovanja invalidov, kadar upravičeno podjetje zagotavlja zaščiteno zaposlitev;

(e)

vsi stroški upravljanja in prevoza, ki izhajajo neposredno iz zaposlovanja invalidov, kadar upravičenec zagotavlja podporno zaposlitev.

(a)

javne investicijske družbe, družbe za tvegani kapital, posamezniki ali skupine posameznikov, ki redno vlagajo lastniški kapital v podjetja, ki ne kotirajo na borzi (poslovni angeli), če je skupno vlaganje teh poslovnih angelov v isto podjetje manjše od 1 250 000 EUR;

(b)

univerze ali neprofitni raziskovalni centri;

(c)

institucionalni investitorji, vključno z regionalnimi razvojnimi skladi;

(d)

avtonomni lokalni organi z letnim proračunom manj kot 10 milijonov EUR in z manj kot 5 000 prebivalci.

(a)

podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v drugem podjetju;

(b)

podjetje ima pravico, da imenuje ali odstavi večino članov upravnega, upravljavskega ali nadzornega organa v drugem podjetju;

(c)

podjetje ima pravico, da izvaja prevladujoč vpliv nad drugim podjetjem na podlagi pogodbe, podpisane s tem podjetjem, ali določbe v statutu tega podjetja;

(d)

podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, samo nadzoruje, na podlagi sporazuma z drugimi delničarji ali družbeniki tega podjetja, večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v tem podjetju.

(a)

zaposleni;

(b)

osebe, ki opravljajo delo za podrejeno podjetje in se po državni zakonodaji obravnavajo kot zaposleni;

(c)

lastniki – upravljavci;

(d)

partnerji, ki se redno vključujejo v dejavnost podjetja in imajo koristi od finančnih prednosti podjetja.

1.

Pomoč za (ime podjetja(-tij), ki prejme(-jo) pomoč, če so MSP ali ne):

2.

Referenčna oznaka sheme pomoči (referenčna oznaka Komisije za obstoječo shemo ali sheme, v okviru katere ali katerih je dodeljena pomoč):

3.

Pravna(-e) oseba(-e), ki nudi(-jo) pomoč (ime in naslov organa ali organov, ki dodeljuje(-jo) pomoč):

4.

Država članica, v kateri se izvaja projekt ali ukrep, ki prejema pomoč:

5.

Vrsta projekta ali ukrepa:

6.

Kratek opis projekta ali ukrepa:

7.

Upravičeni stroški, kadar so na voljo (v EUR):

8.

Diskontiran znesek pomoči (bruto) v EUR:

9.

Intenzivnost pomoči ( % bruto ekvivalenta dotacije):

10.

Pogoji, povezani s plačilom predlagane pomoči (če obstajajo):

11.

Načrtovani datum začetka in konca projekta ali ukrepa:

12.

Datum dodelitve pomoči:

1.

Pomoč za (ime podjetja(-tij), ki prejme(-jo) pomoč):

2.

Referenčna oznaka sheme pomoči (referenčna oznaka Komisije za obstoječo shemo ali sheme, v okviru katere ali katerih je dodeljena pomoč):

3.

Pravna(-e) oseba(-e), ki nudi(-jo) pomoč (ime in naslov organa ali organov, ki dodeljuje(-jo) pomoč):

4.

Država članica, v kateri se izvede naložba:

5.

Regija (raven NUTS 3), v kateri se izvede naložba:

6.

Občina (nekdanja raven NUTS 5, zdaj LAU 2), v kateri se izvede naložba:

7.

Vrsta projekta (vzpostavitev nove ustanove, širitev obstoječe ustanove, povečanje raznovrstnosti proizvodnje ustanove v nove dodatne proizvode ali bistvena sprememba v celotnem proizvodnem procesu obstoječe ustanove):

8.

Na osnovi naložbenega projekta proizvedeni izdelki ali zagotovljene storitve (z nomenklaturo PRODCOM/NACE ali nomenklaturo CPA za projekte v storitvenem sektorju):

9.

Kratek opis naložbenega projekta:

10.

Diskontirani upravičeni stroški naložbenega projekta (v EUR):

11.

Diskontiran znesek pomoči (bruto) v EUR:

12.

Intenzivnost pomoči ( % v BED):

13.

Pogoji, povezani s plačilom predlagane pomoči (če obstajajo):

14.

Načrtovani datum začetka in konca projekta:

15.

Datum dodelitve pomoči: