[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 13.3.2007

COM(2007) 52 konč.

2007/0023 (CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o spremembi Direktive 2003/96/ES glede prilagoditve posebnih davčnih ureditev za plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo za komercialne namene, in usklajevanja obdavčitve neosvinčenega bencina in plinskega olja, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo

(predložila Komisija){SEC(2007) 170}{SEC(2007) 171}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Ozadje predloga

- Razlogi za predlog in njegovi cilji

V beli knjigi o prometu Evropska prometna politika za leto 2010: čas za odločitev [1] je navedeno, da zdaj, ko je sektor cestnega prometa v celoti odprt za konkurenco, odsotnost usklajenih davkov na gorivo vedno bolj ovira nemoteno delovanje notranjega trga. V beli knjigi je v zvezi s tem poudarjena potreba po bolj usklajenem davčnem sistemu, in sicer je predlagana enotna obdavčitev za gorivo za komercialni cestni promet, s čimer bi se izpopolnil notranji trg. Sčasoma pa se je s političnega in gospodarskega vidika postalo jasno, da popolna uskladitev trošarine za plinsko olje za komercialne namene ni ustrezen odgovor.

Opozoriti je treba, da je bil začetni predlog v zvezi z obdavčitvijo plinskega olja za komercialne namene (bolj znanega pod imenom „komercialno dizelsko gorivo“[2]) predložen leta 2002[3]. Ta predlog je bil umaknjen v okviru pregleda zakonodajnih predlogov, ki čakajo na obravnavo zakonodajalca[4]. Vendar je Komisija tudi napovedala, da bo ponovno preučila potrebo po zakonodajnem ukrepanju glede na rezultate celovite ocene učinka.

V nedavnem sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu – COM(2006) 314, 22. 6. 2006, Naj Evropa ostane v gibanju – Trajnostna mobilnost za našo celino, Vmesni pregled Bele knjige Evropske komisije o prometu iz leta 2001 – je Komisija navedla, da „ bo preučila, kako bi bilo mogoče zmanjšati prevelike razlike med stopnjami obdavčitve goriva “. Poudarila je tudi, da je prometna politika „ tesno povezana z energijsko politiko na podlagi skupnih ciljev znižanja emisij CO 2 in zmanjšanja odvisnosti EU od uvoza fosilnih goriv“[5] ter da je treba v prometno politiko „ vključiti mednarodne okoljske zaveze, vključno z zavezami v okviru Kjotskega protokola “.

V sporočilu – COM(2006) 545, Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti) – je Komisija potrdila, da namerava leta 2007 predlagati posebno davčno ureditev za plinsko olje za komercialne namene, katere namen bo zmanjšati prevelike razlike med ravnmi obdavčitve med državami članicami, da se z zmanjšanjem „bencinskega turizma“ poveča energetska učinkovitost tovornega prometa.

Zato je cilj tega predloga predvsem zmanjšati izkrivljanje konkurence v zvezi z različnimi trošarinami, ki vplivajo na trge prevoza blaga. Tako bo predlog spodbudil tudi rast, ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost, zlasti tako, da bo omogočil popolno izkoriščanje prednosti enotnega trga. Poleg tega predlog izpolnjuje cilje skupne prometne politike in zagotavlja boljše varstvo okolja. Nenazadnje je tudi jasno usklajen s splošnimi načeli o trošarini, ki so določena v sporočilu Komisije Davčna politika Evropske unije – prednostne naloge v prihodnjih letih [6] . Predložen je brez poseganja v sklepne ugotovitve vmesnega pregleda direktive o obdavčitvi energije, ki je predviden za leto 2008.

- Splošno ozadje

Gorivo (vključno z davki) predstavlja v povprečju med 20 in 30 % tekočih stroškov cestnega prevoza blaga. Ker se trošarina giblje med 30 in 60 % cene plinskega olja na črpalkah (brez DDV), znaša ta dajatev 6 % do 18 % tekočih stroškov cestnega prevoza blaga. Na liberaliziranem trgu, na katerem je konkurenca hujša, imajo trenutno večji učinek razlike v operativnih stroških, ki izhajajo iz nacionalnih davkov in prelevmanov.

Razlog je preprost: veliki tovornjaki imajo rezervoarje za gorivo z veliko prostornino, zaradi česar lahko z enim rezervoarjem prevozijo razdaljo od 1 500 do 3 000 kilometrov. To dejansko pomeni, da cestni prevozniki, ki sodelujejo v mednarodnih dejavnostih ali imajo sedež blizu meje z državo z nizko obdavčitvijo, izvajajo neke vrste davčno načrtovanje, imenovano bencinski turizem: zelo velike razlike v nacionalnih trošarinah za plinsko olje izkoriščajo tako, da rezervoarje napolnijo v državah članicah z najnižjimi davki.

Prva negativna posledica davčnega načrtovanja je takšno izkrivljanje konkurence na trgih prevoza blaga , da nimajo vsi prevozniki enakih možnosti za nakup nizko obdavčenega goriva zaradi vrste tovornjakov, področja dejavnosti ali razdalje od svoje glavne poslovne enote do meje države z nizko obdavčitvijo. Zaradi hude konkurence na trgu prevoza blaga ima opisano izkrivljanje konkurence posledice za nacionalne tržne deleže. Študija o dvostranskem cestnem prometu[7], ki jo je izvedlo francosko ministrstvo za promet, je odkrila pomembne spremembe v tržnih deležih na evropskem trgu med leti 1997 in 2001. Prevozniki iz Luksemburga ali Avstrije so na primer povečali svoj tržni delež toliko, da je ta večji od tržnega deleža njihovih konkurentov, medtem ko je Združeno kraljestvo zaznalo izgubo na vseh trgih. Ugotovljeno je bilo, da sta lahko dve tretjini ugotovljenih sprememb med leti 1997 in 2001 povezani s tremi dejavniki: različna obdavčitev plinskega olja, različna obdavčitev pravnih oseb in razvoj plač v dveh navedenih državah. Različna obdavčitev plinskega olja je očitno glavni dejavnik, s katerim je mogoče razložiti 40 % ugotovljenih sprememb tržnega deleža.

Druga negativna posledica bencinskega turizma je vpliv na okolje v primeru obvozov. Kot razumni prevozniki bodo vozniki čim bolj izkoristili razlike v ceni plinskega olja in točili gorivo v državi članici z najnižjo ceno. Pri tem bodo upoštevali tudi dodatne stroške (dajatve za uporabo cest, porabljeno gorivo in čas, tveganja, ki se lahko pojavijo na poti, kot so zastoji in nesreče itn.). Če prevozniki preprosto točijo gorivo na poti brez kakršnih koli obvozov, to povzroči predvsem spremembe v porabi, do katerih bi v vsakem primeru prišlo v eni ali drugi državi članici, čeprav nastane tudi nekaj dodatne porabe (in emisij), ker zaradi izogibanja davkom znižane cene goriva spodbujajo povpraševanje. Nasprotno pa primeri, ko vozniki namerno skrenejo s poti, da bi izkoristili razlike v nacionalnih trošarinah, negativno vplivajo na okolje zaradi daljše prevožene razdalje.

V zvezi z obvozi je analiza Michaelisa (2003)[8] pokazala, da so Nemci pripravljeni prevoziti 2 do 4 dodatne kilometre za vsak cent eura razlike v ceni plinskega olja v primerjavi s sosednjo državo. Glede na obstoječe razlike v cenah iz leta 2003 med Nemčijo in njenimi sosedami to pomeni razdaljo v povprečju približno 30 do 35 dodatnih kilometrov. V študiji iz leta 1990 v zvezi z Nizozemsko je bilo ugotovljeno, da je bilo zaradi razlike v ceni od 0,14 do 0,16 ECU na liter v primerjavi z Belgijo in Nemčijo prevoženih 10 milijonov dodatnih kilometrov zaradi točenja goriva čez mejo[9].

Bencinski turizem navsezadnje povzroči izgubo v proračunskih sredstvih tistih držav članic, ki uporabljajo sorazmerno visoko trošarino za plinsko olje. V Nemčiji je podjetje Schmid Traffic Service GmbH ocenilo, da je bila davčna izguba zaradi trošarin za mineralna olja, ki jo povzroči bencinski turizem (npr. plinsko olje za poklicne namene), leta 2004 1 915 000 000 EUR. Skupna izguba je še večja in znaša do 3,6 milijarde EUR na leto (poleg trošarin za mineralna olja vključuje tudi dodatne izgube pri DDV in trošarinah za cigarete zaradi zmanjšanja davčnih prihodkov od DDV in zmanjšanja količine cigaret, prodanih na bencinskih črpalkah).

- Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (Direktiva o obdavčitvi energije)[10] določa zadevne obdavčene izdelke, uporabo, zaradi katere so obdavčeni, in najnižje stopnje obdavčitve, ki veljajo za vsak izdelek glede na to, ali se uporablja kot pogonsko gorivo za določene industrijske in komercialne namene ali za ogrevanje. Pri plinskem olju in neosvinčenem bencinu je v skladu z naslednjimi najnižjimi stopnjami v celotni Skupnosti usklajena le struktura trošarin :

V EUR na 1 000 l | 1. januar 2004 | 1. januar 2010 |

Neosvinčeni bencin | 359 | 359 |

Plinsko olje (dizel) | 302 | 330 |

Direktiva o obdavčitvi energije državam članicam tudi omogoča, da vzpostavijo posebno raven obdavčitve za plinsko olje za komercialne namene (ločevanje), če upoštevajo najnižje ravni in če stopnja za plinsko olje za komercialne namene ni nižja od nacionalne ravni obdavčitve, veljavne 1. januarja 2003.

Če želijo uvesti stopnjo za plinsko olje za komercialne namene, nižjo od nacionalne ravni obdavčitve, veljavne 1. januarja 2003, jim to omogoča člen 7(4) Direktive o obdavčitvi energije – če upoštevajo najnižje ravni – tako, da uvedejo dajatve za uporabo cest, pri čemer mora skupna davčna obremenitev v splošnem ostati enaka. Vendar je ta možnost dejansko na voljo le Združenemu kraljestvu, ker je edina država članica, ki izpolnjuje dodatno zahtevo, v skladu s katero mora biti nacionalna raven obdavčitve za plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko sredstvo, veljavna 1. januarja 2003, najmanj dvakrat višja od najnižje ravni obdavčitve, ki se uporablja 1. januarja 2004.

Ta končna zahteva je izkrivljala konkurenco zlasti zato, ker je ovirala, da bi medsebojni vpliv davčne politike med državami članicami zmanjšal razlike v davkih. Države članice (razen Združenega kraljestva), katerih obdavčitev je višja od najnižje ravni iz leta 2003, imajo zdaj na voljo le eno možnost ločevanja, in sicer povečanje stopnje, ki se uporablja za prevoz za nekomercialne namene. Če so vse druge okoliščine enake, to ne more prispevati k zmanjšanju sedanjih razlik med državami članicami pri stopnjah za plinsko olje za komercialne namene in bo le povečalo razlike pri stopnjah za plinsko olje za nekomercialne namene, kar lahko povzroči povečanje bencinskega turizma pri zasebnih avtomobilih. Države z visoko obdavčitvijo že v letu 2003 dejansko nimajo možnosti za zmanjšanje sedanjega izkrivljanja na podlagi veljavnih določb.

- Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Da bi se uporabniki prevoza bolj zavedali dejanskih stroškov in da bi se strukture cen spremenile, bela knjiga Evropska prometna politika za leto 2010: čas za odločitev določa dodatna ukrepa:

- uskladitev minimalnih klavzul v pogodbah, ki urejajo prevozno dejavnost, da se omogoči revizija tarif, če se cene povišajo (npr. zvišanje cene goriva), in

- opredelitev skupnih načel za zaračunavanje uporabe infrastrukture, ki zajema različne načine prevoza.

Prvi ukrep je bil leta 2005 ocenjen z obsežno oceno učinka. Opredeljenih je bilo pet nadomestnih političnih možnosti[11], prva ocena pa je sprožila dodatne analize na podlagi treh glavnih usmeritev: i) sprememba Uredbe (EGS) št. 4058/89[12], ii) brez spremembe politike, iii) uskladitev davkov na gorivo z minimalnimi pogodbenimi klavzulami. Rezultati ocene učinka so Komisiji potrdili, da je treba pripraviti predlog za spremembo posebnih davčnih ureditev za plinsko olje, ki se uporablja za komercialne namene.

Kot drugi ukrep mora Komisija po pregledu vseh možnosti, vključno s stroški, povezanimi z okoljem, hrupom, preobremenjenostjo in zdravjem, do junija 2008 predstaviti splošno uporaben okvir za oceno zunanjih stroškov za vse načine prevoza, ki se bo uporabljal kot podlaga za prihodnje izračune uporabnin za infrastrukturo[13]. Ta predlog upošteva morebitni prihodnji razvoj uporabnin za infrastrukturo, ker državam članicam ponuja večjo prilagodljivost za izvajanje trošarin in cestnih pristojbin, hkrati pa preprečuje dvojno obdavčitev in prevoznikom ne nalaga dodatnega bremena.

Posvetovanje zainteresiranih strani in ocena učinka

- Posvetovanje zainteresiranih strani

Posvetovalne metode, glavni obravnavani sektorji in splošne značilnosti vprašanih

Na spletni strani Komisije je bil 20. julija 2006 objavljen pisni vprašalnik, s katerim je Komisija javnost povabila k sodelovanju v razpravi in zbrala ustrezne povratne informacije, ki so ji pomagale pri razvoju politike glede plinskega olja za komercialne namene. Pripombe so se zbirale do 30. septembra 2006. Hkrati je Komisija predstavnikom glavnih zainteresiranih strani (združenja za cestni prevoz (mednarodna in nacionalna), združenja avtomobilske industrije in združenja naftne industrije) poslala podrobnejše vprašalnike. Skupaj je bilo kot odziv na posvetovanje prejetih 52 zunanjih prispevkov. Od teh jih je bilo 37 od nacionalnih zvez ali združenj, 7 od evropskih ali mednarodnih organov, 7 od podjetij in eden od zasebnika. Glavni industrijski sektor, ki se je odzval na posvetovanje, je bil sektor prevoza blaga, ki je posredoval več kot polovico odgovorov. Sodelovanje bencinskih črpalk (ali servisov) in naftne industrije je zagotovilo več kot 10 % odgovorov. Sodelovali so tudi drugi sektorji, kot so avtomobilska industrija, pomorska pristanišča, obrtniki in železniške družbe.

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Industrija prevoza blaga je toplo pozdravila pobudo Komisije. Velika večina cestnih prevoznikov podpira spremembo sedanjih razmer. Prednost dajejo čimprejšnji popolni uskladitvi (leto 2018 je prepozno) na nižji ravni, če je to mogoče. Če ta možnost ni izvedljiva, bi lahko sprejeli povečano približevanje kot začasno rešitev pri doseganju uskladitve ali kot drugo najboljšo možnost.

Predstavniki avtomobilske industrije so priznali, da sedanje razmere s stališča notranjega trga niso zadovoljive. Vendar ne menijo, da so težave tako resne, da zahtevajo spremembo sistemov obdavčitve goriva. Možnosti brez sprememb dajejo prednost pred ostalimi predlaganimi možnostmi.

Na evropski ravni so predstavniki naftne industrije zavzeli nevtralno stališče glede predlaganih možnosti. Predstavniki bencinskih črpalk v državah z visoko obdavčitvijo pa podpirajo povečano približevanje oz. popolno uskladitev.

Komisija je upoštevala odgovore. |

- Zbiranje ter uporaba strokovnega znanja in izkušenj

Poleg obsežnega posvetovanja zainteresiranih strani so se v oceni učinka upoštevali dokumenti o stališču in članki. Komisija je poleg tega za oceno učinkov uporabila rezultate treh modelov (Tremove, model prometnih tehnologij Inštituta za tehnološka predvidevanja (IPTS) (POLES) in TRANSTOOLS).

OCENA UčINKA

Komisija je začela ocenjevati tri osnovne pristope, da bi preučila, kako lahko reši težave z razlikami med ravnmi obdavčitve plinskega olja za komercialne namene.

Prvi pristop (možnost A) vključuje prenehanje poseganja na ravni Skupnosti (možnost brez spremembe politike). To ne bo rešilo izkrivljanja konkurence, ki se zdaj pojavlja na trgu prevoza blaga ter vpliva na tržne deleže in zaposlovanje (povečanje v državah članicah z nizko obdavčitvijo v škodo državam članicam z visoko obdavčitvijo). Možnost A ne bo rešila težav z obvozi, ki bi med leti 2007 in 2030 povzročili skupaj 42 500 milijonov litrov porabe goriva ter s tem povezanih emisij onesnaževal (2,2 milijona ton CO2). Zato si Komisija ni prizadevala uveljaviti te možnosti.

Druga možnost (možnost B) vključuje načrtovanje popolne uskladitve med državami članicami v zvezi s trošarinami za plinsko olje za komercialne namene. Leta 2018 bi bila enotna raven 400 EUR/1 000 litrov. Razen tega davčna stopnja neosvinčenega bencina ne bi bila nižja od stopnje, ki se uporablja za plinsko olje za komercialne namene. Popolna uskladitev je možnost, ki brez prevelikega povišanja upravnih stroškov omogoča največje zmanjšanje izkrivljanja konkurence. Vendar bi ta možnost 22 držav članic obvezala, da povečajo trošarine za plinsko olje za komercialne namene, da se doseže raven 400 EUR/1 000 litrov, in 5 držav članic, da zmanjšajo stopnje dajatev. To bo od leta 2014 v 9 državah članicah povzročilo povečanje stopnje, ki se uporablja za neosvinčeni bencin, in bi lahko v dveh državah članicah (če bi se Nemčija in Združeno kraljestvo odločila, da nadomestita bistveno zmanjšanje komercialne stopnje z zmanjšanjem nekomercialne stopnje) povzročilo povečanje nekomercialne trošarine. Ta možnost ne bo vplivala na avtomobilski sektor. Z okoljskega vidika bi možnost B povzročila majhno povečanje porabe plinskega olja, majhno zmanjšanje porabe neosvinčenega bencina in zelo majhno povečanje emisij onesnaževal (brez upoštevanja bencinskega turizma). Vendar ker je to možnost, ki najbolj zmanjšuje obvoze, je to tudi možnost, ki zmanjšuje s tem povezane emisije CO2, onesnaževala in izogibanje davkom na najnižje ravni (0,1 milijona ton). S socialnega vidika je to možnost z morebitnim največjim vplivom (čeprav bo verjetno ostala zmerna), z manj zastoji in nesrečami v prometu, s krajšim delovnim časom za voznike in največjimi, čeprav zmernimi, spremembami zaposlovanja na regionalnih/nacionalnih ravneh. Razen tega bo imela možnost B največji negativni vpliv na proračune (- 71,8 milijarde EUR med leti 2007 in 2030, zmanjšano na - 58,2 milijarde EUR, če se upošteva zmanjšanje v bencinskem turizmu). Prav tako ta možnost s političnega vidika ni izvedljiva. Zaradi vseh teh razlogov si Komisija ni prizadevala za to možnost.

Tretja možnost (možnost C) vključuje povečano približevanje trošarin, ki veljajo za plinsko olje za komercialne namene. Meje nihanja bi se z najmanjšo in največjo davčno stopnjo določile na ravni Skupnosti. Države članice bi morale v okviru nihanja določiti raven obdavčitve za plinsko olje za komercialne namene. Razpon nihanja je treba do leta 2010 postopno zmanjšati na 100 EUR. Možnost C ohranja sedanje najnižje ravni, ki jih določa direktiva o obdavčitvi energije, kot osnovno mejo nihanja do leta 2013, da bi države članice koristile prehodna obdobja, namenjena prilagajanju. Zato sta bili ocenjeni še dodatni podmožnosti: (i) od 1. marca 2013 bi bilo nihanje valorizirano (možnost C1) ali (ii) pa bi nihanje ostalo stabilno, vendar bi imelo višjo najnižjo raven od ravni, določene v direktivi o obdavčitvi energije, tj. 359 EUR na 1 000 litrov, kar je enako najnižji ravni, ki velja za neosvinčeni bencin (možnost C2). Pri možnostih C1 in C2 nacionalna davčna stopnja neosvinčenega bencina ne bi bila nižja od nacionalne stopnje, ki velja za plinsko olje za komercialne namene. Ocena učinka je pokazala, da ima vsaka od različic možnosti C pomanjkljivosti. Zato je primerno, da se do leta 2012 predlaga datum začetka izvajanja valorizacije (možnost C1) in izravnave z neosvinčenim bencinom (C2) ter da se na podlagi rezultatov javnega posvetovanja in ekonometričnih simulacij doda peto možnost (C2+). Pri vseh podmožnostih možnosti C bodo morale države članice, ki bodo v prehodnih obdobjih imele ugodnosti, upoštevati nove stopnje le po preteku prehodnega obdobja.

Možnost C2+ vključuje zvišanje najnižje ravni za plinsko olje na 359 EUR/1 000 litrov v letu 2012 in nato na 380 EUR v letu 2014 , da se prepreči realno hitro odpravljanje davčne stopnje in zmanjša nadaljnje izkrivljanje konkurence. Možnost C2+ ne vključuje meje nihanja in s tem tudi ne določa najvišje ravni. Pri možnostih C1 in C2 nacionalna davčna stopnja neosvinčenega bencina ne bi bila nižja od nacionalne stopnje, ki velja za plinsko olje za komercialne namene.

Razen tega možnosti C1, C2 in C2+ zaradi usklajenosti z drugimi politikami Skupnosti za lažje izvajanje ločevanja in omogočanje zmanjšanja davčnih razlik v praksi predvidevajo spremembo člena 7(4) Direktive o obdavčitvi energije ter zagotavljajo, da lahko države članice, ki uporabljajo ali uvajajo sistem dajatev za uporabo cest za motorna vozila s plinskim oljem za komercialne namene, uporabljajo stopnjo za plinsko olje, ki ga takšna vozila uporabljajo, ki je nižja od nacionalne ravni obdavčitve, veljavne 1. januarja 2003, dokler skupna davčna obremenitev ostane v splošnem enaka, pod pogojem, da se upošteva najnižja raven obdavčitve za plinsko olje za komercialne namene Skupnosti. Zahteva iz člena 7(4), na podlagi katere mora biti nacionalna raven obdavčitve za plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko sredstvo, uveljavljena 1. januarja 2003, najmanj dvakrat višja od najnižje ravni obdavčitve, ki se uporablja 1. januarja 2004, se ne ohrani.

Ocena možnosti C:

Možnosti C1 in C2 pomenita povečanje trošarine za plinsko olje v 18 državah članicah do leta 2014 v primerjavi z 21 državami članicami pri možnosti C2+. Medtem ko možnost C2 ne bo vplivala na trošarine za neosvinčeni bencin, bosta možnosti C1 in C2+ od leta 2016 (C1) in 2014 (C2+) povzročili povečanje trošarin za neosvinčeni bencin v 9 državah članicah. Ker možnost C2+ ne vključuje meje nihanja in s tem ne določa najvišje ravni, ne sme vplivati na trošarine za plinsko olje za nekomercialne namene. Vse tri možnosti bodo omogočile zmanjšanje izkrivljanja konkurence. Pod enakimi pogoji bo možnost C1 omogočila večje zmanjšanje razlik kot možnost C2, ker se najnižja raven obdavčitve plinskega olja za komercialne namene dolgoročno bolj zvišuje pri C1 kot pri C2. Pri C2+ bi bil obseg zmanjšanja odvisen od odziva držav članic, ki imajo zdaj visoko obdavčitev. Če se odločijo znižati stopnjo in uvesti dajatve za uporabo cest, bo zmanjšanje razlik v obdavčitvi prav tako večje kot pri C2 zaradi višje najnižje ravni. Upravni stroški bodo enaki kot pri možnosti B in verjetno niso vzrok za zaskrbljenost v industriji. Vpliv na avtomobilski sektor se merjeno glede na zaloge vozil, ki uporabljajo neosvinčeni bencin in plinsko olje, zdi zelo majhen pri vseh možnostih. Nobena od možnosti ne sme bistveno vplivati na povpraševanje v prometu ali na prerazporejanje prometa. Vse bi lahko imele majhne pozitivne socialne učinke v smislu zmanjšanja zastojev in nesreč ter krajšega delovnega časa za voznike, vendar manj kot možnost B, ki bi najbolj zmanjšala obvoze. V smislu zaposlovanja bi vse te možnosti lahko povzročile nekaj sprememb na regionalni/nacionalni ravni, vendar pod enakimi pogoji ne smejo povzročiti sprememb na evropski ravni.

Največja razlika med tremi možnostmi zadeva porabo goriva, vpliv na okolje, vpliv na bencinski turizem in proračunski vpliv. Medtem ko možnosti C1 in C2 povzročata majhno povečanje porabe plinskega olja in zmanjšanje porabe neosvinčenega bencina (glede na zgornjo mejo za obdavčitev plinskega olja), je možnost C2+ edina, ki omogoča zmanjšanje porabe plinskega olja in neosvinčenega bencina. Z okoljskega vidika možnost C2+ prispeva k večji internalizaciji zunanjih stroškov kot C2, ker ima višje najnižje ravni. Brez upoštevanja bencinskega turizma je možnost C2+ edina, ki zmanjšuje onesnaževala v zraku. Bencinski turizem in z njim povezane emisije onesnaževal se bodo zmanjšale pri vseh treh možnostih (najbolj pri možnosti C1 z 0,6 milijona ton emisij). Z možnostjo C2+ se lahko bencinski turizem zmanjša na nižjo raven od ravni pri možnosti C1, če se Nemčija in Združeno kraljestvo (državi članici z zdaj najvišjimi ravnmi obdavčitve plinskega olja) odločita znižati komercialno stopnjo z uvedbo dajatev za uporabo cest. Z vidika proračuna bo skupni proračunski vpliv (npr. ob upoštevanju zmanjšanja bencinskega turizma) –38,3 milijarde EUR (C1), –46,8 milijarde EUR (C2) in +40,3 milijarde EUR (C2+). Zaradi vseh navedenih razlogov se je Komisija odločila, da predlaga možnost C2+.

Pravni elementi predloga

- Povzetek predlaganih ukrepov

Ta novi predlog bo spremenil Direktivo o obdavčitvi energije z zvišanjem najnižjih ravni obdavčitve za plinsko olje na ravni Skupnosti. Od leta 2012 bi bile najnižje ravni obdavčitve enake najnižji ravni, ki bo že veljala za neosvinčeni bencin (359 EUR/1 000 litrov), saj sta ti dve vrsti goriva podobno škodljivi za okolje. Od leta 2014 bi se najnižja raven obdavčitve za plinsko olje zvišala (380 EUR/1 000 litrov), da se prepreči pomembno odpravljanje realne vrednosti in zmanjša nadaljnje izkrivljanje.

Ločevanje trošarine za plinsko olje za komercialne in nekomercialne namene mora biti omogočeno, vendar ne obvezno. Državam članicam, ki razlikujejo med komercialno in nekomercialno uporabo plinskega olja, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, je treba pojasniti, da nacionalna raven obdavčitve za plinsko olje za nekomercialne namene, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, ne sme biti nižja od nacionalne ravni, ki jo uporablja država članica za plinsko olje za komercialne namene. Enako mora veljati za razmerje med neosvinčenim bencinom in plinskim oljem za komercialne namene.

Pojasnimo mehanizem s primerom: za državo članico, ki že spoštuje najnižje ravni, ki se bodo uporabljale leta 2010, in plinsko olje za komercialne namene obdavčuje 340 EUR/1 000 l, plinsko olje za nekomercialne namene 350 EUR/1 000 l in neosvinčeni bencin 370 EUR/1 000 l, bo imel predlog naslednje posledice:

- leta 2012 se bo stopnja za plinsko olje za komercialne namene povečala na 359 EUR/1 000 l. Stopnja za plinsko olje za nekomercialne namene bo zato morala biti enaka ali višja od 359 EUR/1 000 l. V nasprotnem primeru bi imelo plinsko olje za nekomercialne namene ugodnejši položaj od plinskega olja za komercialne namene, s tem da takšen ugodnejši položaj ne opravičujejo nobeni okoljski razlogi ali izkrivljanje konkurence. Navedeno povišanje ne bo vplivalo na obdavčitev neosvinčenega bencina, saj bo nova najnižja stopnja za plinsko olje za komercialne namene od leta 2012 dalje enaka najnižji stopnji za neosvinčeni bencin;

- leta 2014 se bo najnižja stopnja za plinsko olje za komercialne namene povečala na 380 EUR/1 000 l. Stopnja za plinsko olje za nekomercialne namene bo morala biti enaka ali višja od 380 EUR/1 000 l. Stopnja za neosvinčeni bencin bo prav tako morala biti enaka ali višja[14] od 380 EUR/1 000 l. Te spremembe so posledica povišanja stopenj za plinsko olje za komercialne namene. V nasprotnem primeru bi imela plinsko olje za nekomercialne namene in neosvinčeni bencin ugodnejši položaj od plinskega olja za komercialne namene, s tem da takšen ugodnejši položaj ne opravičujejo nobeni okoljski razlogi ali izkrivljanje konkurence.

Vrsta goriva | 2010 | 2012 | 2014 |

Plinsko olje za komercialne namene | 340 | 359 | 380 |

Plinsko olje za nekomercialne namene | 350 | ≥ 359 | ≥ 380 |

Neosvinčeni bencin | 370 | 370 | ≥ 380 |

Poleg tega bi predlagano besedilo vsem državam članicam omogočilo, da znižajo trošarine pod raven 1. januarja 2003, če bi upoštevale najnižjo raven obdavčitve in če bi uporabile ali uvedle sistem dajatev za uporabo cest, zaradi česar bi skupna davčna obremenitev ostala v splošnem enaka (prim. zgornji opis možnosti C2+). Tako bi lahko več držav članic ločilo plinsko olje za komercialne in nekomercialne namene ter ohranilo stalno nekomercialno stopnjo in zmanjšalo komercialno stopnjo.

Prehodna obdobja, ki jih zagotavljata Direktiva 2003/96/ES, kakor je bila spremenjena z direktivama 2004/74/ES in 2004/75/ES, in Pogodba o pristopu Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji, bodo ohranjena in dopolnjena. V državah članicah, ki koristijo prehodna obdobja, morajo povečanja nastopiti vsaki dve leti, to pomeni, da bo povečanje na 359 EUR nastopilo dve leti po izteku prehodnega obdobja, v katerem je treba doseči povišanje na 330 EUR, povečanje na 380 EUR pa dve leti po zaključku predhodnega dvoletnega obdobja.

Navsezadnje bi se davčna stopnja za plinsko olje za komercialne namene uporabila na ravni držav članic v obliki mehanizma za povračilo, čigar dejanske možnosti bi se določile na ravni Skupnosti. Sistem za povračilo je predvidoma edini praktičen način za preprečevanje diskriminacije proti neuveljavljenim trgovcem.

- Pravna podlaga

Člen 93 Pogodbe ES.

- Načelo subsidiarnosti

Predlog ni v izključni pristojnosti Skupnosti. Zato zanj velja načelo subsidiarnosti.

Člen 93 Pogodbe določa, da bo Svet sprejel določbe o usklajevanju zakonodaje o trošarinah, če je to usklajevanje nujno za zagotovitev vzpostavitve in delovanja notranjega trga.

Kot navaja ocena učinka, bi se s povečanim približevanjem davčnih stopenj z instrumenti Skupnosti učinkovito odpravilo vprašanje nelojalne konkurence in zmanjšalo izkrivljanje konkurence. Prav tako bi to prispevalo k zmanjšanju obvozov, ki so škodljivi za okolje. Ta predlog bo z zvišanjem najnižjih ravni davčne stopnje odpravil te težave. Če predpostavljamo, da države članice ne bodo spremenile davčne strategije[15], bi imele do leta 2014 vse razen dveh držav trošarine za plinsko olje od 380 do 420 EUR/1 000 litrov, ker imajo vse države, ki upoštevajo najnižjo raven, razen Nemčije in Združenega kraljestva, zdaj razpon od 302 do 420 EUR.

Zaradi svoje narave lahko takšen ukrep izvede le Unija. Kot so pokazali pretekli in sedanji naftni šoki ob nepredvidljivih nihanjih cen surove nafte, postajajo razlike med odmerjenimi davki za plinsko olje v različnih državah članicah vedno bolj kočljivo vprašanje. Enostranski ukrepi držav članic lahko povzročijo boj za najnižje ravni na davčnem področju, kar bi v vseh državah članicah še povečalo težave. Komisija in Svet ministrov sta večkrat jasno izrazila, da bi se le s skupnimi pristopi izognili davčnim motnjam in izkrivljanju konkurence.

Razen tega je nujen tudi ukrep Skupnosti, ki bi prilagodil določbe Direktive o obdavčitvi energije, kar bi omogočilo zniževanje davčnih stopenj, zlasti s spremembo člena 7(4), na podlagi katere bi vse države članice davčno obremenitev lahko nadomestile z dajatvami za uporabo cest.

- Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti.

Spremembo Direktive o obdavčitvi energije je najlažje doseči z novim predlogom direktive. Direktiva državam članicam nudi potrebno prožnost, da prilagodijo svoje potrebe in potrebe gospodarskih subjektov.

Izkušnje v več državah članicah kažejo, da je upravljanje uporabe z mehanizmom za povračilo posebne davčne stopnje za plinsko olje za komercialne namene enostavno za subjekte in javne organe. Ta mehanizem je vključen v predlog.

- Izbira instrumentov

Predlagani instrument: direktiva.

Druga sredstva ne bi bila ustrezna, ker to področje že zajema direktiva. Jasno je, da koregulacija ali samoregulacija ne bi bili učinkoviti pri reševanju težave. V tem primeru je direktiva primeren mehanizem izvajanja za zainteresirane stranke.

- Proračunske posledice

Predlog nima posledic za proračun Skupnosti.

2007/0023 (CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o spremembi Direktive 2003/96/ES glede prilagoditve posebnih davčnih ureditev za plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo za komercialne namene, in usklajevanja obdavčitve neosvinčenega bencina in plinskega olja, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 93 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[16],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[17],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[18],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Bela knjiga Komisije z dne 12. septembra 2001 Evropska prometna politika za leto 2010: čas za odločitev[19] navaja, da bi usklajevanje nacionalnih davčnih stopenj, ki veljajo za plinsko olje, ki se uporablja za komercialne namene, izboljšalo trajnost cestnega prevoza.

(2) V Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu Naj Evropa ostane v gibanju – trajnostna mobilnost za našo celino (vmesni pregled Bele knjige Evropske komisije o prometu iz leta 2001)[20] Komisija navaja, da si prometna politika prizadeva znižati emisije CO2, in poudarja, da je treba mednarodne okoljske obveznosti, vključno z obveznostmi na podlagi Kjotskega protokola, vključiti v prometno politiko. Podobni pomisleki veljajo za davčno politiko, povezano s prometom.

(3) Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije[21] določa davčni okvir za goriva, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo. Omogoča ločevanje davčnih ureditev za goriva, ki se uporabljajo za komercialne namene in za druge namene v nekaterih okoliščinah.

(4) Medtem ko gorivo zavzema velik delež tekočih stroškov v cestnem prevozu blaga, lahko opazimo velike razlike na ravni obdavčitev, ki jih uporabljajo države članice za plinsko olje. Te razlike povzročajo bencinski turizem in izkrivljanje konkurence. Povečano približevanje ravni obdavčitve na ravni Skupnosti, ki velja za plinsko olje za komercialne namene, bi učinkovito odpravilo vprašanje nelojalne konkurence in bi sčasoma omogočilo boljše delovanje notranjega trga ter zmanjšalo škodo za okolje.

(5) Ocena učinka, ki jo je opravila Komisija, je pokazala, da je najboljši način za dosego povečanega približevanja ravni obdavčitve plinskega olja za komercialne namene zvišanje najnižje ravni za plinsko olje za komercialne namene, pod pogojem, da združuje zmanjšanje izkrivljanja konkurence in povzroča bencinski turizem ter tudi celotno porabo. Zato je primerno, da se po letu 2012 zagotovi enaka najnižja raven obdavčitve za plinsko olje in raven obdavčitve, ki velja za neosvinčeni bencin, saj sta ti vrsti goriva podobno škodljivi za okolje. Po letu 2014 mora biti najnižja raven obdavčitve 380 EUR na 1 000 litrov, da bi prispevali k ohranitvi realne stalne najnižje ravni in zmanjšali nadaljnje izkrivljanje konkurence ter škodo za okolje.

(6) Na tej stopnji se zdi z okoljskega vidika primerno določiti enake najnižje ravni obdavčitve za neosvinčeni bencin in plinsko olje. Veljavnih razlogov za določitev nacionalnih ravni obdavčitve za plinsko olje za nekomercialne namene in neosvinčeni bencin pod nacionalno ravnijo, ki velja za plinsko olje za komercialne namene, ni. Državam članicam, ki razlikujejo med komercialno in nekomercialno uporabo plinskega olja, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, je zato treba pojasniti, da nacionalna raven obdavčitve za nekomercialno plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, ne sme biti nižja od nacionalne ravni, ki jo uporablja država članica za komercialno plinsko olje. Enako mora veljati za neosvinčeni bencin in plinsko olje za komercialne namene, ki se uporablja kot pogonsko gorivo.

(7) Nekaterim državam članicam so bila odobrena prehodna obdobja, da bi se brez težav prilagodile na ravni obdavčitve iz Direktive 2003/96/ES. Zaradi enakih razlogov je treba ta prehodna obdobja dopolniti glede na to direktivo.

(8) Če ta direktiva v državah članicah vpliva na ravni obdavčitve in posledično na sedanje ukrepe državne pomoči, ne odstopa od tega, da države članice, kadar je primerno, prilagodijo svoje nacionalne ukrepe in v skladu s pravili državne pomoči obvestijo Komisijo o spremembi.

(9) Razlikovanje med davčnimi stopnjami plinskega olja za plinsko olje za komercialne in nekomercialne namene je treba izvesti prek mehanizma za povračilo, ki mora biti nediskriminatoren. Niz skupnih pravil, ki pri tem veljajo, je treba določiti na ravni Skupnosti, zlasti v zvezi s čezmejnimi postopki povračil.

(10) Možnost držav članic, da določijo znižano stopnjo za plinsko olje za komercialne namene pod nacionalno ravnijo, uveljavljeno 1. januarja 2003, pri uvedbi ali uporabi sistema dajatev za uporabo cest, kar povzroča v splošnem enako skupno davčno obremenitev, je treba razširiti. V ta namen in na podlagi izkušenj je primerno, da se zahteve, na podlagi katere mora biti nacionalna raven obdavčitve za plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko sredstvo, uveljavljena 1. januarja 2003, najmanj dvakrat višja od najnižje ravni obdavčitve, ki se uporablja 1. januarja 2004, ne ohrani.

(11) Ker ciljev predlaganega ukrepa, tj. povečati približevanje obdavčitve za plinsko olje za komercialne namene, da se zmanjša resno izkrivljanje konkurence, ki vpliva na trge prevoza blaga, in se s tem dosežejo boljši cilji skupne prometne politike in zagotovi boljše varstvo okolja, države članice same ne morejo ustrezno uresničiti in se lahko zato zaradi svoje evropske razsežnosti bolje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, ki ga določa navedeni člen, ta direktiva ne presega meja nujnih ukrepov za uresničitev takšnih ciljev.

(12) Direktivo 2003/96/ES je zato treba temu ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2003/96/ES se spremeni:

1. Člen 7 se spremeni:

(a) Odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

“1. S 1. januarjem 2004, 1. januarjem 2010, 1. januarjem 2012 in 1. januarjem 2014 se najnižje ravni obdavčitve za pogonska goriva določijo, kot je navedeno v preglednici A Priloge I.

2. Države članice lahko razlikujejo med komercialno in nekomercialno uporabo plinskega olja, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, če upoštevajo najnižje ravni Skupnosti in če stopnja za plinsko olje, ki se kot pogonsko gorivo uporablja v komercialne namene, ni nižja od nacionalne ravni obdavčitve, ki je v veljavi 1. januarja 2003.

Nacionalne ravni obdavčitve, ki veljajo v državi članici za plinsko olje za nekomercialne namene in neosvinčeni bencin, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, ne smejo biti nižje od nacionalne ravni, ki jo država članica uporablja za plinsko olje za komercialne namene.“

(b) Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4 Države članice, ki uporabijo ali uvedejo sistem dajatev za uporabo cest za motorna vozila, ki uporabljajo plinsko olje za komercialne namene iz odstavka 3, lahko uporabijo znižano davčno stopnjo za plinsko olje, ki je nižja od nacionalne ravni obdavčitve, veljavne 1. januarja 2003, vse dokler skupna davčna obremenitev ostane v splošnem enaka in pod pogojem, da je upoštevana najnižja raven obdavčitve Skupnosti.“

(c) Doda se naslednji odstavek 5:

„5. Države članice zagotovijo, da se diferencirane ravni obdavčitve plinskega olja za komercialne in nekomercialne namene izvajajo z uporabo nediskriminatornega mehanizma za povračilo. Ta mehanizem zagotavlja, da imajo subjekti vseh držav članic dostop do povračila pod pogoji, ki so z upravnega stališča enaki, pregledni in enostavni.

Komisija v zvezi z mehanizmi iz prvega pododstavka določi splošna pravila, v skladu s postopkom iz člena 27(2).“

2. Člen 18 se spremeni:

(a) V odstavku 3 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Kraljevina Španija lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2007 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve za plinsko olje za pogonske namene novi najnižji ravni 302 EUR, ki se do 1. januarja 2012 poveča na 330 EUR, do 1. januarja 2014 na 359 EUR in do 1. januarja 2016 na 380 EUR.“

(b) V odstavku 4 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Republika Avstrija lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2007 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve za plinsko olje za pogonske namene novi najnižji ravni 302 EUR, ki se do 1. januarja 2012 poveča na 330 EUR, do 1. januarja 2014 na 359 EUR in do 1. januarja 2016 na 380 EUR.“

(c) V odstavku 5 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Kraljevina Belgija lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2007 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve za plinsko olje za pogonske namene novi najnižji ravni 302 EUR, ki se do 1. januarja 2012 poveča na 330 EUR, do 1. januarja 2014 na 359 EUR in do 1. januarja 2016 na 380 EUR.“

(d) V odstavku 6 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Veliko vojvodstvo Luksemburg lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2009 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve za plinsko olje za pogonske namene novi najnižji ravni 302 EUR, ki se do 1. januarja 2012 poveča na 330 EUR, do 1. januarja 2014 na 359 EUR in do 1. januarja 2016 na 380 EUR.“

(e) V drugem pododstavku odstavka 7 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Republika Portugalska lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2009 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve za plinsko olje za pogonske namene novi najnižji ravni 302 EUR, ki se do 1. januarja 2012 poveča na 330 EUR, do 1. januarja 2014 na 359 EUR in do 1. januarja 2016 na 380 EUR.“

(f) V tretjem pododstavku odstavka 8 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Helenska republika lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve za plinsko olje za pogonske namene novi najnižji ravni 302 EUR, ki se do 1. januarja 2012 poveča na 330 EUR, do 1. januarja 2014 na 359 EUR in do 1. januarja 2016 na 380 EUR.“

3. Člen 18(a) se spremeni:

(a) V odstavku 5 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Republika Latvija lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2011 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve za plinsko olje in kerozin za pogonske namene novi najnižji ravni 302 EUR na 1 000 litrov, ki se do 1. januarja 2013 poveča na 330 EUR, ter za plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, do 1. januarja 2015 za povečanje na 359 EUR in do 1. januarja 2017 na 380 EUR.“

(b) V odstavku 6 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Republika Litva lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2011 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve za plinsko olje in kerozin za pogonske namene novi najnižji ravni 302 EUR na 1 000 litrov, ki se do 1. januarja 2013 poveča na 330 EUR, ter za plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, do 1. januarja 2015 za povečanje na 359 EUR in do 1. januarja 2017 na 380 EUR.“

(c) V drugem pododstavku odstavka 9 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Republika Poljska lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve za plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, novi najnižji ravni 302 EUR na 1000 l, ki se do 1. januarja 2012 poveča na 330 EUR, do 1. januarja 2014 na 359 EUR in do 1. januarja 2016 na 380 EUR.“

4. Doda se naslednji člen 18(c):

„Člen 18c

„Brez poseganja v določbe iz člena 7 Pogodbe v zvezi s pristopom Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji lahko navedeni državi članici uporabita dodatno prehodno obdobje za plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, do 1. januarja 2015 za povečanje na 359 EUR in do 1. januarja 2017 za povečanje na 380 EUR.“

5. V preglednici A Priloge I se vrstice v zvezi z neosvinčenim bencinom in plinskim oljem nadomestijo z naslednjim:

1. januar 2004 | 1. januar 2010 | 1. januar 2012 | 1. januar 2014 |

Neosvinčeni bencin (v EUR za 1 000 l) oznake KN 2710 11 31, 2710 11 41, 2710 11 45 in 2710 11 49 | 359 | 359 | 359 | 380 |

Plinsko olje (v EUR za 1 000 l) oznake KN 2710 19 41 do 2710 19 49 | 302 | 330 | 359 | 380 |

Člen 2

1. Države članice najpozneje do 31. decembra 2007 sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj predložijo besedila teh določb ter tabelo za primerjavo teh določb in te direktive.

Ko države članice sprejmejo te predpise, se morajo sklicevati na to direktivo ali pa se nanjo sklicujejo ob uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga zajema ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

[1] COM(2001) 370, 12.9.2001.

[2] Izraz „plinsko olje za komercialne namene“ je bil izbran, ker ustreza uradnemu poimenovanju v ustreznih oznakah KN.

[3] Predlog Direktive Sveta o spremembi Direktive 92/81/EGS in Direktive 92/82/EGS za uvedbo posebne davčne ureditve za plinsko gorivo, ki se uporablja za komercialne namene, ter za prilagoditev trošarin za bencin in plinsko gorivo – COM(2002) 410, 24.7.2002.

[4] COM(2005) 462, 27.9.2005.

[5] Evropski svet, 23.–24. marca 2006.

[6] COM(2001) 260, 23.5.2001.

[7] BIPE (2005), Ocena posledic zvišanja cene dizelskega goriva za podjetja, ki se ukvarjajo s cestnim prevozom blaga, študija Ministrstva za promet, infrastrukturo, turizem in morje.

[8] Michaelis (2003), Bencinski turizem – analiza poteka, Časopis za prometno znanost (Zeitschrift für Verkehrswissenschaft).

[9] Vplivi povečanja davka na bencin na meje 1. januarja 1990, P. M. Blok in A. P. Muizer, Nederlands Economisch Instituut, TK 1990–1991, 21.665 št. 3, Rotterdam.

[10] UL L 283, 31.10.2003, str. 51, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/75/ES (UL L 157, 30.4.2004, str. 100).

[11] Brez spremembe politike, sprememba Uredbe (EGS) št. 4058/89, uskladitev davkov na gorivo, zagotovitev cen in ustrezna uredba, ki bi ovirala zunanje izvajanje.

[12] Uredba Sveta (EGS) št. 4058/89 z dne 21. decembra 1989 o določanju prevoznin za cestni prevoz blaga med državami članicami (UL L 390, 30.12.1989, str. 1).

[13] Člen 11 Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L 187, 20.7.1999), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2006/38/ES (UL L 157, 9.6. 2006, str. 8).

[14] Izraz „plinsko olje za komercialne namene“ je bil izbran, ker ustreza uradnemu poimenovanju v ustreznih oznakah KN.

[15] To bodo storile le države članice, ki morajo zvišati stopnje zaradi nove najnižje ravni, zaradi česar bodo ostale blizu najnižji ravni.

[16] UL C , , str. .

[17] UL C , , str. .

[18] UL C , , str. .

[19] COM(2001) 370.

[20] COM(2006) 314.

[21] UL L 283, 31.10.2003, str. 51. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/75/ES (UL L 157, 30.4.2004, str. 100).