[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 17.10.2007 COM(2007) 601 konč. SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o novi strategiji Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o novi strategiji Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje Nezakonit, neprijavljen in nereguliran (IUU) ribolov pomeni veliko grožnjo trajnostnemu gospodarjenju z morskimi viri. Svetovni „promet“ ribolova IUU je bil nedavno ocenjen na več kot 10 milijard EUR. Glede na to vrednost je dejavnost IUU-ribolova v svetovnem merilu na drugem mestu, in sicer takoj za Kitajsko. IUU je svetovni problem. To je hkrati problem, pri katerem se od EU pričakuje, da bo zavzela vodilno vlogo pri njegovem reševanju. EU ima eno največjih ribiških flot, je tretja svetovna ribiška velesila, največje svetovno tržišče in največji uvoznik ribiških proizvodov na svetu. Uvoz nezakonito nalovljenih rib v EU je previdno ocenjen na 1,1 milijarde EUR na leto. Izgube, ki pri tem nastajajo, pa niso le gospodarske narave. IUU-ribolov pogosto povzroča tudi znatne ekološke stroške. Že zakoniti ribolov je preveč ali celo povsem izčrpal 75 % zalog svetovnih ribjih staležev, IUU-ribolov pa je še dodatna skrita grožnja temu zaskrbljujočemu stanju. Ogrožen je tudi občutljivi morski ekosistem, in sicer prav zdaj, ko se je mednarodna skupnost zavezala k njegovi zaščiti pred škodljivimi načini ribolova. Na mednarodni ravni obstaja široko soglasje glede potrebe po odločnem ukrepanju zoper IUU-ribolov, kar še zlasti poudarjajo FAO, generalna skupščina OZN in OECD. EU se že dolgo bojuje proti IUU-ribolovu, in sicer doma pa tudi mednarodno. Ta zaveza je vključena že v akcijski načrt EU za izkoreninjenje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova[1] iz leta 2002. Komisija verjame, da je zdaj napočil trenutek, ko je mogoče povzdigniti boj zoper IUU-ribolov na novo raven. Najboljši način za preprečevanje te donosne dejavnosti je zelo zmanjšati ali celo onemogočiti zaslužek pri trgovanju z IUU-proizvodi in tako odpraviti spodbudo za te kršitve. Evropski parlament je nedavno izpostavil potrebo po novi spodbudi EU proti IUU-ribolovu[2]. To sporočilo opisuje bistvene značilnosti IUU-ribolova in predstavlja ključne elemente nove strategije, ki bi zagotovila, da se kršitve na področju ribištva ne bi več splačale. Celovit pristop za trajnostno uporabo oceanov, ki je podlaga takšne iniciative, je v skladu z evropsko pomorsko strategijo in ga je mogoče razumeti kot korak naprej pri vzpostavljanju celostne pomorske politike Evropske unije, opredeljene v Sporočilu, ki ga je objavila Komisija 10. oktobra 2007 (COM(2007) 575 – „Modra knjiga“). 1. ZNAčILNOSTI IN OBSEG IUU-RIBOLOVA 1.1. Področje uporabe Edina mednarodno dogovorjena opredelitev „IUU-ribolova“ je zapisana v akcijskem načrtu FAO o IUU. V skladu s to opredelitvijo in zaradi jasnosti Komisija meni, da mora področje uporabe politike EU za odvračanje od ribolova IUU, njegovo preprečevanje in odpravljanje obsegati naslednje: - kršitve pravil o ohranitvi ribolovnih virov in gospodarjenju z njimi v nacionalnih in mednarodnih vodah; - ribolovne dejavnosti na območjih odprtega morja, ki spadajo v pristojnost regionalne organizacije za upravljanje ribištva in jih izvajajo plovila, ki niso registrirana v nobeni državi ali pa v državi, ki ni vključena v regionalno organizacijo za upravljanje ribištva, in sicer na način, ki je v nasprotju s pravili te organizacije; - ribolovne dejavnosti na območjih odprtega morja, ki ne spadajo v pristojnost nobene regionalne organizacije za upravljanje ribištva in se izvajajo na način, ki ni v skladu z odgovornostjo držav za ohranitev ribolovnih virov po mednarodnem pravu. Politika EU proti IUU-ribolovu se zato nanaša na ribolovne dejavnosti, ki se izvajajo v vodah EU pa tudi zunaj teh voda. Ta politika bi morala biti usmerjena k odvračanju od kršitev, ki povzročajo največjo škodo, in preganjanju teh kršitev. 1.2. Vpliv IUU-ribolova Razlog za okrepitev posega EU so mnogi škodljivi vplivi, povezani z IUU-ribolovom. 1.2.1. Škoda za okolje Najbolj očiten vpliv IUU-ribolova so pogosto naravnost pogubne posledice za morsko biotsko raznovrstnost. - IUU-ribolov se pojavlja v vseh oceanih in tam zelo načenja trajnost ribolovnih virov. To se dogaja, ko se o ulovu napačno ali pa sploh ne poroča, posledica pa je prelov. Enako velja tudi za primere, ko so ribolovne dejavnosti usmerjene na nedorasle morske organizme, tj. v nasprotju s pravili o najmanjših velikostih, ali se izvajajo v obdobjih ali na območjih, ki so sicer zaprta, s čimer ogrožajo obnavljanje zadevnih ribjih staležev. Vsi ti vplivi imajo še hujše posledice, ko je velikost prizadetih staležev zunaj varnih bioloških meja. - Posledice IUU-ribolova za okolje niso omejene zgolj na neposredno škodo, povzročeno ribjim staležem. Ta dejavnost pomeni tudi resno grožnjo morskim habitatom. Zlasti pri prepovedanih načinih ribolova se lahko v mrežah pojavi velik delež nezaželenih vrst kot prilov, ki se nato zavrže. Pri tem prilovu ne gre le za ribje, ampak tudi druge vrste, tj. morske ptice in želve, od katerih velika večina ne bo preživela. Ribolov na zaščitenih območjih lahko tudi neposredno povzroči nepopravljivo škodo na občutljivih morskih habitatih, kot so koralni grebeni. 1.2.2. Posledice za gospodarstvo in družbo IUU-ribolov ne povzroča škode le morskemu okolju. To je kraja skupnih ribolovnih virov, ki povzroča znatne izgube ribičem, ki se ravnajo po zakonu. Podrobne ocene o celotnem obsegu vseh nezakonitih praks je seveda težko pridobiti. Ne glede na to je vrednost svetovnega IUU-ribolova ocenjena na 10 milijard EUR. Za primerjavo, v letu 2004 je bila vrednost iztovora ladjevja EU 6,8 milijard EUR. - Ribiška industrija EU je izpostavljena ostri konkurenci IUU-ribolova, ki se ne ozira na obveznosti, ki jih je treba upoštevati pri zakonitem ribolovu, ki poteka na istih ribolovnih območjih ali je usmerjen na iste vrste (tj. trske, rdeče okune, mečarice, zobate ribe, tune) in končne trge. Ribiči EU, ki izvajajo zakonit ribolov, so zato izpostavljeni nepošteni praksi IUU-ribolova, zaradi česar industrija EU izgublja svoj tržni delež. Z globalizacijo ribiškega sektorja se je v zadnjih letih ta problem še bolj zaostril, saj so se z njo povečali trgovinski tokovi ribjih proizvodov, pri katerih je težko dokazati, ali so pridobljeni zakonito. - IUU-ribolov ima tudi resne posledice za obalne skupnosti držav v razvoju, saj imajo lahko ribolovni viri tam zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju preskrbe s hrano in zmanjševanju revščine. Obalne države v razvoju pogosto nimajo sredstev in zmožnosti za ustrezno gospodarjenje z morskimi vodami pod njihovo jurisdikcijo in nadzor nad njimi. Izvajalci nezakonitega ribolova brezobzirno izkoriščajo te slabosti in tako ribarijo brez dovoljenja obalnih držav ter pleni vire, ki so življenjsko pomembni za lokalne ribiče. To je hud problem v državah podsaharske Afrike, kjer zaradi IUU-ribolova nastajajo izgube, ki naj bi se po ocenah vzpenjale do 800 milijonov EUR na leto. - Poleg tega nekatera podjetja, ki se ukvarjajo z nezakonitim ribolovom, vključno s tistimi iz EU, uporabljajo podstandardna plovila, ki plujejo pod zastavami držav z zelo nizkimi standardi socialnega varstva ali celo brez njih. Zato njihove posadke delajo v nesprejemljivih pogojih za življenje in delo. To nadalje škoduje prizadevanjem za izboljšanje socialnih standardov za ribiče na mednarodni ravni, kakor so izražena v konsolidirani konvenciji o delu v sektorju ribištva, ki jo je junija 2007 sprejela Mednarodna organizacija dela (ILO). 1.2.3. IUU-ribolov škoduje prizadevanjem za boljše upravljanje oceanov Nadaljnji obstoj nezakonitih praks v očeh ribičev EU spodkopava upravičenost skupne ribiške politike (SRP). IUU-ribištvo zato ni le velika grožnja za prihodnost skupnih virov v naših oceanih, ampak tudi za vse poskuse izboljšanja sistema gospodarjenja z njimi. S tem pa ogrožajo sam temelj politike Skupnosti, ki je usmerjena v zagotavljanje trajnostnega gospodarjenja z vodami EU in zunaj njih. 1.3. Dejavniki IUU-ribolova V nadaljevanju so na kratko navedeni najpomembnejši dejavniki, ki spodbujajo nadaljnji obstoj IUU-ribištva. 1.3.1. IUU-ribolov je še vedno donosna dejavnost Dokler bo IUU-ribolov donosna dejavnost, toliko časa bo tudi zanimiv za zadevne udeležence. - V IUU-ribolovu je mogoče ohraniti nizke operativne stroške, kar prinaša znaten dobiček. Operativni stroški podjetij, vpletenih v nezakonit ribolov, so na splošno nižji od stroškov podjetij, ki delujejo zakonito. Stroški zaradi davkov in socialnih prispevkov so za ladjevje, ki je vpleteno v IUU-dejavnosti prek offshore podjetij ali pluje pod zastavami držav, ki ne upoštevajo zahtev, bistveno manjši ali pa jih sploh ni. Neupoštevanje predpisov o ribolovu in trgovanje z ulovom mimo uradnih poti tudi prispeva k zmanjšanju stroškov. Zaradi nizkih stroškov je možni dobiček IUU-dejavnosti na splošno velik, zlasti še, ker je nezakoniti ribolov usmerjen v vrste z največjo tržno vrednostjo (na primer zobate ribe, navadnega tuna in trsko). - V nekaterih ribolovnih območjih je vzrok za nezakonite ribolovne dejavnosti tudi presežna zmogljivost ribiškega ladjevja v primerjavi z obstoječimi ribolovnimi možnostmi, saj nekatera plovila presežejo za njih veljavne omejitve ulova, da bi tako ohranile dobičkonosnost svoje dejavnosti. Glede na čedalje večjo svetovno porabo ribiških proizvodov bo tudi oskrba končnih trgov z nezakonito pridobljenimi proizvodi privlačna toliko časa, dokler bodo lahko izvajalci od teh dejavnosti imeli dobiček. 1.3.2. Za izvajanje IUU-ribolova ni nobenih bistvenih ovir Nadaljnji obstoj IUU-dejavnosti je predvsem posledica tega, da se nezakonite dejavnosti skozi celotno dobavno verigo izvajajo brez večjih težav, saj izvajalcev ne ovirajo nobene obveznosti, ki bi lahko posegle v njihovo prakso. - Izvajalci IUU-dejavnosti izkoriščajo prednosti nekaterih nacionalnih sistemov registracije zastave. Veliko število ribiških plovil, zlasti tistih, ki delujejo zunaj voda EU, je registriranih v državah, ki imajo odprt register, in/ali državah, ki nočejo ali ne morejo izvajati ustreznega nadzora nad svojim ribiškim ladjevjem, da bi zagotovile spoštovanje ukrepov za ohranjanje in upravljanje. Registracija v teh državah je na splošno zelo enostaven in poceni postopek. Posledica so hitre menjave zastav, pri čemer plovila nenehno menjavajo zastave, da bi tako izkoristile najmanj zahtevne sisteme in čim bolj otežile spremljanje inšpekcijskim in nadzornim službam. Pomorsko pravo nalaga dolžnost izvajanja nadzora nad plovili predvsem državi zastave. Izvajalci nezakonitih dejavnosti namerno uporabljajo zastave držav, ki ne morejo ali nočejo izvajati takšnega nadzora. Državam pristanišča in državam trga so na voljo instrumenti, ki lahko bistveno zmanjšajo te ugodnosti, ki jih prinašajo zastave držav, ki ne upoštevajo zahtev, vendar za zdaj ti instrumenti niso bilo dovolj izkoriščeni. Zato je večina plovil, za katera je bilo na raznih koncih sveta ugotovljeno, da so vpletena v IUU-dejavnosti, še naprej registrirana v državah, za katere je znano, da ne uveljavljajo ustreznega nadzora nad svojim ribiškim ladjevjem. - Ti problemi so še bolj izraziti, ker niti na mednarodni ravni niti na ravni EU ni zadostnega sodelovanja med državami in mednarodnimi organi, pristojnimi za spremljanje, nadzor in obvladovanje ribolovnih in z njimi povezanih dejavnosti. - Izvajalci IUU-ribolova poskušajo loviti predvsem na ribolovnih območjih, kjer je težko izvajati nadzor (na primer na oddaljenih območjih odprtega morja) ali kjer sposobnost nadzora pristojnih javnih organov ne zadostuje za odvračanje od teh dejavnosti (predvsem v morskih vodah držav v razvoju). - IUU-ribolov je po svoji naravi mednarodna dejavnost. Mednarodna trgovina z ribiškimi proizvodi se je z gospodarsko globalizacijo zelo povečala, kar je izvajalcem nezakonitih dejavnosti odprlo številne donosne priložnosti. Zaradi prikrivanja nezakonitega izvora ulova ta pogosto šele po dolgih ovinkih prihaja na končno tržišče, ti ovinki vključujejo pretovarjanje na morju, pristajanje v „pristaniščih ugodnosti“ in predelavo v državah, ki ni niti država zastave niti država trga. V nekaterih primerih je te dejavnosti zaradi njihove kompleksnosti, obsega in načina dela upravičeno mogoče opredeliti kot obliko čezmejnega organiziranega kriminala. - Poleg tega je možnost, da bi izvajalce teh dejavnosti kaznovali, še vedno tako majhna, ekonomski učinek sankcij, ki se pri tem uporabljajo, pa tako neznaten, da to ne zadostuje za odvračanje tistih, ki se ukvarjajo z IUU-ribištvom. Takšne sankcije se obravnavajo kot zanemarljiv operativen strošek. - Za ustrezno spremljanje in preiskovanje IUU-dejavnosti je izredno pomembno sodelovanje na vseh ravneh (mednarodni, regionalni, EU in nacionalni). Kljub nekaterim napredkom so službe, pristojne za razne vidike nadzora na morju in mejne kontrole še vedno razdrobljene, pomanjkanje zadostnih mehanizmov za zbiranje dokazov in izmenjavo informacij med njimi pa onemogoča vzpostavitev učinkovitih mehanizmov za odvračanje od nadaljnjih IUU-dejavnosti. - Izvajalci nezakonitih dejavnosti v vodah EU izkoriščajo slabosti sistemov nadzora, inšpekcije in izvrševanja posameznih držav članic za širjenje svojih dejavnosti. Količina ribiških proizvodov, nalovljenih v nasprotju s pravili Skupnosti in nato prodanih mimo uradnih poti na trgu EU, lahko na nekaterih ribolovnih območjih doseže zelo velik delež (ocenjuje se, da je na primer 35–45 % trske, ulovljene v Baltskem morju, iztovorjene brez prijave). 2. PREDLOG NOVE STRATEGIJE EU ZA ODVRAčANJE OD IUU-RIBOLOVA, NJEGOVO PREPREčEVANJE IN ODPRAVLJANJE EU IMA V SKLADU S SVOJIMI MEDNARODNIMI OBVEZNOSTMI IN SP lošnim ciljem, da se izboljša upravljanje in prepreči čezmerno izkoriščanje naravnih virov (kot je določeno v strategiji trajnostnega razvoja EU, dogovorjeni na Evropskem Svetu junija 2006), posebno obveznost, da zavzame vodilno vlogo v mednarodnih prizadevanjih za boj proti IUU-ribolovu. EU je bila v zadnjih letih zelo dejavna in spodbuja izvajanje ambiciozne politike za odvračanje od ribolova IUU, njegovo preprečevanje in odpravljanje na ravni EU ter regionalni in mednarodni ravni. Čeprav je bil na tem področju dosežen velik napredek, predvsem v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva, IUU-ribolov nedvomno še zdaleč ni izkoreninjen. Komisija meni, da je zaradi takih praks, ki obstajajo še naprej kljub ukrepom EU in mednarodnim ukrepom, ter zaradi njihovih resnih posledic za okolje, gospodarstvo ter družbo potreben hiter in odločen odziv EU. Politiko EU zoper IUU-ribolov je v preteklosti vodila nujna potreba po izdelavi mednarodnih pravil ter vzpostavitvi in utrditvi regionalnih organov, pristojnih za njihovo uzakonitev. Poudarek je bil usmerjen predvsem na dejavnost spremljanja, nadzora in obvladovanja dejavnosti na morju ter ugotavljanje izvajalcev IUU-ribolova. Komisija meni, da je zdaj treba razširiti ta okvir na preostalo dobavno verigo in izboljšati njegovo učinkovitost z usmeritvijo na potrebo po boljšem izvrševanju in resnično odvračilnih sankcijah. EU se mora s svojo politiko zoper IUU-ribolov odzvati predvsem na naslednja vprašanja: Kako odkriti, preprečiti in sankcionirati uvoz IUU-proizvodov iz tretjih držav na trg EU? Kako uzakoniti bolj učinkovite ukrepe za ugotavljanje in sankcioniranje plovil in držav, ki so vpletene v IUU-dejavnosti na odprtem morju ali v vodah držav v razvoju ali ki te dejavnosti podpirajo? Kako izboljšati raven upoštevanja pravil skupne ribiške politike v vodah ES in/ali s strani izvajalcev iz ES? Navedena tri vprašanja je mogoče obravnavati kot glavne probleme, ki jih za EU pomeni IUU-ribolov, za njihovo razrešitev pa je treba pripraviti ustrezno strategijo. | - Pristop, ki ga predlaga Komisija, bi zajemal vse ribolovne in sorodne dejavnosti, povezane z IUU-dejavnostjo (ulov, pretovarjanje, predelavo, iztovarjanje, trgovino itn.), in bi se usmeril na probleme, nastale zaradi teh dejavnosti na ravni EU, regionalni in mednarodni ravni. Izhajal bo iz najbolj daljnosežnih ukrepov, uzakonjenih na mednarodni in regionalni ravni, in jih še nadalje razvijal, hkrati pa bi EU lahko delovala tudi samostojno, kadar večstranske pobude ne bi prinesle zadovoljivih rezultatov. Spodaj so navedene glavne značilnosti nove strategije proti ribolovu IUU, ki jo zagovarja Komisija[3]. Pri nekaterih ukrepih, ki jih podpira Komisija, je potreben ureditveni instrument, zato so vključeni v predlog Uredbe Sveta[4], ki ga Komisija sprejema skupaj s tem sporočilom. Drugi ukrepi so predvideni kot usmeritev prihodnje politike EU na mednarodni ravni ali pri sodelovanju s partnerji, zato to niso ureditveni ukrepi. 2.1. Dokončno oblikovanje sistema EU za ukrepe proti IUU z vključitvijo trgovanja Zaradi transnacionalnosti in kompleksnosti fenomena IUU je treba sprejeti integrirani pristop, ki bo usmerjen na te dejavnosti kjer koli v dobavni verigi (od mreže do krožnika). Glavna pomanjkljivost sedanjega sistema EU je prav to, da ni dovolj celovit. Plat trgovanja pri problemu IUU je bila doslej precej zanemarjena, čeprav je EU največji trg in vodilni uvoznik ribiških proizvodov, vrednost uvoza ribiških proizvodov v EU pa je v letu 2005 znašala skoraj 14 milijard EUR. Šibka plat okvira EU je zlasti zagotavljanje, da so bili ribiški proizvodi iz tretjih držav, ki se uvažajo v EU, ulovljeni v skladu z ustreznimi pravili o gospodarjenju in ohranjanju. Količina nezakonitih ribiških proizvodov, uvoženih vsako leto v EU, je zato po ocenah znašala približno 500 000 ton, njihova vrednost pa naj bi bila 1,1 milijarde EUR, pri čemer ni mogoče izključiti še višjih številk. EU mora zato nujno odpraviti te pomanjkljivosti. Sedanji sistem je zato treba preoblikovati z bistvenimi spremembami pristopa EU glede spremljanja zakonitosti ribiških proizvodov, ki se uvažajo na njeno ozemlje, in dostopa plovil tretjih držav v ribiška pristanišča EU. Predlagani ukrepi bi morali učinkovito zapreti vrata EU nezakonitim ribiškim proizvodom in plovilom in tako zmanjšati ekonomske spodbude izvajalcem IUU-ribolova za ulov in trgovanje z nezakonitimi ribiškimi proizvodi. Predlagani ukrep Komisije: Uvedba novega sistema za upravljanje dostopa ribiških plovil in uvoženih ribiških proizvodov tretjih držav do ozemlja Skupnosti. Ta sistem bi moral temeljiti na načelu, da se lahko v Skupnost dovažajo samo ribiški proizvodi, za katere zadevna država zastave potrdi, da so pridobljeni zakonito. | - 2.2. Poiskati bolj učinkovite načine vplivanja na države zastave, ki niso pripravljene ali ne zmorejo izvajati ustreznega nadzora nad svojim ribolovnim ladjevjem, da zagotovijo izpolnjevanje pravil Kot del odziva na vprašanje „zastav držav, ki ne upoštevajo zahtev“ v sektorju ribištva EU prevzema ali podpira vrsto pobud na večstranski ravni. Čeprav priznava pomen teh pobud, pa Komisija meni, da niso dovolj učinkovite kot odziv na ta problem. Komisija meni, da sedanje stanje ni sprejemljivo, saj regionalni in mednarodni organi ne morejo uveljaviti učinkovitih ukrepov zoper države, ki ne opravljajo svojih nalog v skladu z mednarodnim pravom, tj. je sprejeti ustrezne ukrepe zoper IUU-ribolov, predvsem pa zoper države, ki ne upoštevajo zahtev. EU lahko izpolnjuje svoje zaveze zoper IUU-ribolov tudi v primeru, ko niso sprejeti nikakršni večstranski ukrepi, in daje pobude po lastni presoji. EU bi morala zase vzpostaviti pregleden in pošten mehanizem, s katerim bi ugotavljala, katere države ne upoštevajo mednarodnega pravnega reda in tako omogočajo IUU-prakse ter nato sprejemati ustrezne ukrepe, s katerimi bi te države spodbudila, da pri svojih plovilih dosežejo upoštevanje pravil o ohranjanju in gospodarjenju. Predlagani ukrep Komisije: Pooblastiti Skupnost za enostransko delovanje glede ugotavljanja držav, ki ne upoštevajo zahtev, oblikovanja črnega seznama teh držav in plovil, vpletenih v IUU-ribolov, ter uveljavljanja trgovinskih ukrepov proti njim. | - 2.3. Pri plovilih iz EU, izvajalcih in na splošno v vodah Skupnosti izboljšati izpolnjevanje mednarodnih standardov in standardov EU EU je lahko v svojem delovanju zoper IUU-ribolov na mednarodni ravni verodostojna samo, če lahko dokaže, da se je sposobna ustrezno lotiti problema nezakonitega ribolova v vodah EU in bolj splošno plovil iz EU ter izvajalcev. Številne preiskave so pokazale, da izvrševanje sedanjih določb skupne kmetijske politike (SKP) še zdaleč ni zadovoljivo. Domnevno tudi izvajalci dejavnosti iz EU tvorijo pomemben delež tistih, ki registrirajo svoja ribiška plovila v državah, ki ne upoštevajo zahtev. To slabost bi bilo treba zelo nujno odpraviti. Že sedanji okvir EU vzpostavlja celovit sistem nadzora, inšpekcije in izvrševanja predpisov o ribolovu. Izvajanje navedenih določb spada v pristojnost držav članic. Prvi korak v smeri izpolnjevanja zakonodaje Skupnosti je, da države članice okrepljeno nastopijo proti nezakonitemu ribolovu v svojih vodih ali proti svojim plovilom ali državljanom, ki takšen ribolov izvajajo zunaj voda EU. Poleg tega je treba dopolniti sedanji okvir z odpravo pravnih praznin, ki so jih izkoriščali izvajalci nezakonitih dejavnosti. Komisija zato namerava v letu 2008 predlagati poenostavljen in posodobljen okvir EU o nadzoru, inšpekciji in izvrševanju. Očitni pomanjkljivosti, ki po mnenju Komisije spodbujata nadaljevanje IUU-ribolova, sta nezadostna višina kazni za resne kršitve zakonodaje o ribištvu in dejstvo, da državljani EU, ki so vpleteni v nezakonit ribolov zunaj EU ali ga podpirajo, zelo pogosto ostajajo nekaznovani. EU mora nujno ukrepati zoper te slabosti. Predlagani ukrep Komisije: Uporabiti vsa sredstva, ki so na razpolago, da se države članice in državljani spodbudijo k zagotavljanju ustreznega izvajanja sedanjega okvira SKP; izenačevanje najvišjih kazni na ravni EU za hujše kršitve pravil SKP; Doslednejši ukrepi nadzora in izvrševanja zoper državljane Skupnosti, odgovorne za IUU-ribolov zunaj voda Skupnosti. | - 2.4. Izboljšanje sodelovanja pri preiskovanju IUU-dejavnosti Kakor je navedeno v oddelku 1.3, je za učinkovito preiskovanje IUU-dejavnosti potrebna visoka stopnja usklajenosti in redna izmenjava informacij med raznimi službami, pristojnimi za nadzor in mejno kontrolo, in za vzpostavljanje novih odvračilnih sredstev zoper takšne dejavnosti. Komisija želi v tej smeri okrepiti politiko in prakso EU. Agencija Skupnosti za nadzor ribištva[5] (CFCA) bo imela na tem področju osrednjo vlogo: - v EU: zbiranje in širjenje informacij, usklajevanje dejavnosti med nacionalnimi nadzornimi organi, Komisijo in ostalimi agencijami; - med EU in tretjimi državami: spodbujanje močnejšega sodelovanja na mednarodni ravni za izboljšanje operativnih zmožnosti nadzornih organov za spremljanje, nadzor in obvladovanje pri njihovem spremljanju čezmejnih IUU-dejavnosti. Predlagani ukrep Komisije: Na mednarodni ravni Komisija predlaga, da se EU okrepljeno vključi v sedanja večstranska prizadevanja, predvsem v okviru FAO, za vzpostavitev svetovnega registra ribiških plovil, mednarodnega omrežja za dejavnosti spremljanja, nadzora in obvladovanja in za okrepitev vzajemne pomoči tretjim državam v boju proti IUU-ribištvu; Na ravni Skupnosti bi bilo treba s pomočjo CFCA izboljšati usklajevanje med nadzornimi organi držav članic in v njih. | - 2.5. Okrepitev politike EU proti IUU-ribolovu na odprtem morju in v odnosih z državami v razvoju Komisija meni, da se je najboljše problema IUU-ribolova na odprtem morju operativno lotiti na regionalni ravni. Zato namerava predlagati, da EU znotraj regionalnih organizacij za upravljanje ribištva okrepi svojo politiko odvračanja od IUU-ribolova, njegovo preprečevanje in odpravljanje. Obalne države v razvoju so ena glavnih žrtev IUU-ribolova. Politika EU postavlja boj proti IUU-ribolovu v jedro svojih odnosov z državami v razvoju. EU pri tem zlasti pomaga pri izboljševanju upravljanja in nadzorovanja ribolovnih dejavnosti. To politiko je treba prek dvostranskih odnosov med EU in navedenimi državami ponovno potrditi in še bolj okrepiti v okviru sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju in dialoga EU o razvojni politiki. Izvajanje sistema Skupnosti za odvračanje od ribolova IUU, njegovo preprečevanje in odpravljanje morajo spremljati ukrepi in pobude za povečanje zmožnosti in sredstev držav v razvoju, da vzpostavijo predlagani sistem potrdil, ter za boljše upravljanje in nadzorovanje ribolovnih dejavnosti. Ta cilj je treba doseči na regionalni ravni prek ad hoc shem z obalnimi državami in regionalnimi organizacijami, in sicer po zgledu regionalnega načrta za spremljanje ribolova v jugozahodnem Indijskem oceanu, dogovorjenem januarja 2007. Finančni prispevki bodo obalnim državam v razvoju predvsem pomagali pri izpolnjevanju zahtev za sistem potrdil Skupnosti, ki ga namerava predlagati Komisija in se bo uporabljal za ves uvoz ribiških proizvodov v EU. Komisija bo preučila posledice uredbe o IUU za države v razvoju in potrebo po spremljevalnih ukrepih. EU bo v državah v razvoju izvedla programe usposabljanja, ki bi zagotovili nemoteno uporabo te sheme in pomagali preprečiti morebitne negativne učinke za zakonito ulovljene ribiške proizvode. Predlagani ukrep Komisije: V 13 regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva, katerih članica je Skupnost, utrditi ukrepe proti IUU-ribolovu, olajšati njihovo izvajanje in jih razširiti. Potrditi in povečati finančno podporo Skupnosti obalnim državam v razvoju za izboljšanje upravljanja in nadzorovanja ribolovnih dejavnosti v njihovih vodah in dejavnosti njihovih plovil. preučiti posledice uredbe o IUU za države v razvoju ter potrebo po spremljevalnih ukrepih in višino stroškov zanje; V čim večjem številu držav spodbuditi hitro ratifikacijo konsolidirane konvencije ILO o delu v sektorju ribištva in mednarodnih konvencij o varnosti ribiških plovil ter hkrati preučiti možnost vključitve teh konvencij v zakonodajo Skupnosti. | - Komisija namerava predstaviti novo strategijo EU proti IUU-ribolovu, za katero se zavzema v tem sporočilu, Evropskemu parlamentu in državam članicam ter jih pozvati, da jo podprejo. [1] Sporočilo Evropske komisije: Akcijski načrt Skupnosti za izkoreninjenje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova - COM(2002) 180, 28.5.2002 in sklepi Sveta z dne 7.6.2002. [2] Resolucija Evropskega parlamenta o izvajanju akcijskega načrta EU proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu, sprejeta 15. februarja 2007 (2006/2225(INI)). [3] Podrobnejša predstavitev predlogov, ki so podlaga za to strategijo, in pregled delovnega programa Skupnosti iz leta 2002 sta vključena v delovni dokument služb Komisije, sprejet skupaj s tem sporočilom. [4] Predlog Uredbe Sveta o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje – COM(2007) 602, 17.10.2007. [5] Glej Uredbo Sveta (ES) št. 768/2005 z dne 26. aprila 2005 o ustanovitvi Agencije Skupnosti za nadzor ribištva in o spremembi Uredbe (ES) št. 2847/93 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike.