[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 3.8.2007 COM(2007) 392 konč. SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU Izboljšanje kakovosti izobraževanja učiteljev {SEC(2007) 931SEC(2007) 933} SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU Izboljšanje kakovosti izobraževanja učiteljev Uvod V Evropi je približno 6,25 milijonov učiteljev (ekvivalent polnega delovnega časa)[1]. Učitelji imajo ključno vlogo, da ljudem pomagajo pri razvoju njihovih sposobnosti in potenciala za osebnostno rast in blaginjo ter pri pridobivanju široke palete znanja in spretnosti, ki jih bodo potrebovali kot državljani in delavci. Učitelji so tisti, ki posredujejo med hitro razvijajočim se svetom in učenci, ki bodo kmalu vstopili vanj. Poklic učitelja postaja vse bolj kompleksen. Od učiteljev se zahteva vedno več. Okolja, kjer delajo, so vse zahtevnejša. Mnoge države članice prenavljajo načine priprave učiteljev na pomembne delovne naloge, ki jih ti opravljajo v imenu evropske družbe. Namen tega sporočila je oceniti trenutne razmere v Evropski uniji na področju izobraževanja in usposabljanja učiteljev ter predlagati skupen razmislek o ukrepih, ki bi jih lahko države članice sprejele, in o tem, kako bi te ukrepe Evropska unija lahko podprla[2]. 1. Ozadje 1.1 Lizbonska agenda za rast in delovna mesta Lizbonski Evropski svet je marca 2000 poudaril, da so ljudje največja dobrina Evrope in da bo „vlaganje v ljudi … ključnega pomena za mesto Evrope v ekonomiji znanja in zagotovitev, da nastanek te nove ekonomije ne bo poslabšal obstoječih socialnih problemov“[3]. Evropski Svet je v Barceloni marca 2002 sprejel konkretne cilje v zvezi z izboljšanjem sistemov izobraževanja in usposabljanja, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem učiteljev ter vodij usposabljanja. Svet je marca 2006 navedel, da sta „izobraževanje in usposabljanje … odločilna dejavnika za razvoj dolgoročnih zmogljivosti EU na področju konkurenčnosti in socialne kohezije“; dodal je še, da „je treba okrepiti reforme za zagotovitev visoko kakovostnih izobraževalnih sistemov, ki so tako učinkoviti kot pravični.“ Vendar pa napredek pri doseganju ciljev, kot so zmanjšanje števila otrok, ki predčasno opustijo šolanje, večji delež mladih s pridobljeno višjo sekundarno izobrazbo ali zmanjšanje števila petnajstletnikov s slabimi bralnimi veščinami, ni zadovoljiv[4]. Kakovost poučevanja je eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na sposobnost Evropske unije, da poveča svojo konkurenčnost v svetu globalizacije. Raziskave kažejo, da kakovost učiteljev pomembno in pozitivno vpliva na dosežke šolarjev[5] ter da je to eden pomembnejših dejavnikov šolskega okolja, ki vplivajo na uspešnost učencev[6] (njeni vplivi so veliko večji kot vplivi šolske organizacije, vodenja šole ali finančnih razmer). Pozitivna zveza med usposabljanjem učiteljev na delovnem mestu in uspehom učencev je bila ugotovljena tudi pri drugih študijah[7], ki „nakazujejo, da je program usposabljanja na delovnem mestu ... izboljšal dosežke otrok ... (in) da je lahko usposabljanje učiteljev cenejši način za izboljšanje testnih rezultatov kot manjši oddelki ali večje število šolskih ur“. Leta 2004 je skupno poročilo Sveta in Komisije o uresničevanju lizbonske strategije[8] na področjih izobraževanja in usposabljanja pozvalo k razvoju skupnih evropskih načel glede kompetenc in kvalifikacij, ki jih potrebujejo učitelji in vodje usposabljanja. Svet je novembra 2006 navedel, da so „motiviranost, usposobljenost in sposobnosti učiteljev, inštruktorjev, drugega učiteljskega osebja ter svetovalnih služb in služb socialnega skrbstva, pa tudi kakovost vodenja v šolah ... ključni dejavniki pri doseganju visokokakovostnih učnih rezultatov“ in da bi bilo treba „prizadevanja učiteljskega osebja … podpreti s stalnim poklicnim razvojem in z dobrim sodelovanjem s starši, službami socialnega skrbstva za učence in širšo skupnostjo“. Izboljšanje kakovosti izobraževanja učiteljev je torej pomemben cilj sistemov izobraževanja v Evropi, da pride do hitrejšega napredka pri doseganju skupnih ciljev, zastavljenih v okviru programa Izobraževanje in usposabljanje 2010. Zagotavljanje visoke kakovosti izobraževanja učiteljev je seveda pomembno tudi za zagotovitev dobrega upravljanja nacionalnih virov ter ustreznega razmerja med vrednostjo in ceno; približno dve tretjini odhodkov za šole sta namenjeni dohodkom učiteljev[9]. 1.2 Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Politika izobraževanja učiteljev je tesno povezana z drugimi ključnimi evropskimi politikami, zlasti: - s socialno politiko, ki poudarja vlogo izobraževanja in usposabljanja kot poti, ki vodi iz revščine, in ključnega dejavnika socialne vključenosti, ter „osrednja znanja“ v okviru pakta za mlade[10]; - s politiko na področju inovacij[11], ki poudarja potrebo po tem, da učitelji mladim pomagajo pridobiti podjetnost in inovativnost; - s politiko na področju raziskav z njenim poudarkom na izboljšanju poučevanja znanosti v Uniji na vseh stopnjah izobraževanja[12]; - s politiko na področju podjetništva [13] , ki poudarja potrebo, da javni organi pri ravnateljih in učiteljih spodbujajo izobraževanje za podjetništvo s pomočjo začetnega usposabljanja in usposabljanja na delovnem mestu; - s predlogom Komisije za novo okvirno strategijo za večjezičnost[14], ki promovira vrednost učenja jezikov ter opredeljuje kakovost poučevanja jezikov in boljše usposabljanje jezikovnih učiteljev kot pomembna izziva ter - z Direktivo 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij, ki vzpostavlja pravni okvir za poklicno mobilnost učiteljev. 1.3 Zahteve se spreminjajo Spremembe v izobraževanju in družbi postavljajo pred poklic učitelja nove zahteve. Učitelji morajo poleg podajanja osnovnega znanja mladim vse bolj pomagati, da namesto zgolj pomnjenja podatkov pridobijo ključne spretnosti ter tako postanejo pri učenju samostojni; od njih se zahteva, da razvijejo pristope k učenju, ki bolj poudarjajo sodelovanje in tvornost, in pričakuje, da delujejo bolj kot moderatorji in upravljavci razredov kot pa učitelji ex-cathedra . Te nove vloge zahtevajo znanje široke palete načinov in stilov poučevanja. Poleg tega je zdaj v razredih bolj raznolika mladina, ki prihaja iz različnih okolij in ima različne sposobnosti ali posebne potrebe. Uporabljati morajo možnosti, ki jim jih nudijo nove tehnologije, se odzivati na zahteve po individualiziranem učenju, včasih pa morajo zaradi večje avtonomnosti šol prevzeti tudi dodatne naloge odločanja in upravljanja. Te spremembe od učiteljev zahtevajo, da pridobijo nova znanja in spretnosti ter jih tudi nenehno razvijajo. Da učitelji pridobijo znanja in kompetence za opravljanje novih nalog, je potrebno visoko kakovostno začetno izobraževanje učiteljev in skladen proces neprestanega strokovnega razvoja, ki učiteljem zagotavlja spretnosti, potrebne v družbi, ki temelji na znanju. Kot vsak sodobni poklic, imajo tudi učitelji odgovornost, da z zavezanostjo reflektivni praksi, raziskovanja in sistematičnemu nadaljnjemu strokovnemu razvoju od začetka do konca poklicne poti širijo meje strokovnega znanja. Sistemi izobraževanja in usposabljanja učiteljev morajo zagotoviti možnosti, ki so za to potrebne. 1.4 Pomanjkanje usposobljenosti in omejena ponudba usposabljanja Vendar sistemi izobraževanja učiteljev ne morejo vedno zadovoljiti novih zahtev. V nedavni raziskavi OECD[15] skoraj vse države poročajo o pomanjkanju usposobljenosti za poučevanje in težavah pri izpopolnjevanju znanja učiteljev. Primanjkljaji so povezani predvsem z nezadostno usposobljenostjo za prilagajanje novostim na področju izobraževanja (vključno z individualiziranim učenjem, pripravo učencev za avtonomno učenje, delom s heterogenimi oddelki, usposabljanjem učencev za čim bolj učinkovito uporabo IKT in drugim). V mnogih državah članicah je le malo sistematičnega usklajevanja med različnimi elementi izobraževanja učiteljev, kar vodi v pomanjkanje usklajenosti in neprekinjenosti, zlasti med začetno strokovno izobrazbo učitelja ter kasnejšim uvajanjem v delo, usposabljanjem na delovnem mestu in strokovnim razvojem; ti procesi tudi pogosto niso povezani z razvojem in izboljšanjem šolstva ali z raziskavami na področju izobraževanja. Spodbude učiteljem, da nadaljujejo z izpopolnjevanjem svojega znanja vse svoje strokovno življenje, so šibke. V Evropski uniji se v nadaljnje usposabljanje in razvoj učiteljske delovne sile vlaga le malo, usposabljanje učiteljev na delovnem mestu pa je omejeno. Usposabljanje učiteljev na delovnem mestu je obvezno le v enajstih državah članicah, v preostalih pa se vključitev v usposabljanje od njih izrecno ne zahteva[16]. Kjer obstaja, usposabljanje na splošno obsega manj kot 20 ur na leto. V nobeni od držav članic minimalno obvezno usposabljanje ne presega petih dni, v večini držav pa so obvezni le trije dnevi na leto. Poleg tega dejstvo, da je usposabljanje na delovnem mestu obvezno, pove le malo o dejanski udeležbi. Le polovica držav v Evropi nudi novim učiteljem v prvem letu poučevanja kakršno koli sistematično podporo (npr. uvajanje v delo, usposabljanje, mentorstvo). Jasno določeni in ustrezni sistemi pomoči učiteljem, ki se pri izpolnjevanju svojih dolžnosti srečajo s težavami, obstajajo le v tretjini držav. Preglednica 1 prikazuje, ali je usposabljanje na delovnem mestu obvezno ali prostovoljno. Usposabljanje učiteljev na delovnem mestu na osnovnošolski ter splošni nižji in višji sekundarni stopnji, 2002/2003 [pic] Vir: Eurydice. | ISCED 3 [pic] | [pic] | Obvezno | [pic] | Prostovoljno, a potrebno za napredovanje | [pic] | Prostovoljno | Preglednica 2 kaže, da se minimalni čas, ki je na leto namenjen za obvezno usposabljanje na delovnem mestu, med državami razlikuje. Minimalni čas (v urah), ki je na leto namenjen za obvezno usposabljanje na delovnem mestu na osnovnošolski ter splošni nižji in višji sekundarni stopnji, 2002/2003 x Usposabljanje na delovnem mestu ni obvezno. s Spremenljivo. Vir: Eurydice. Dodatne opombe Belgija: Tri dni na leto. Nemčija: Količina obveznega usposabljanja na delovnem mestu je različna od dežele do dežele. Estonija: 160 ur v petih let. Litva: 15 dni v petih letih usposabljanja. To ustreza 90 uram v petih letih. Latvija: Državni organi so določili minimalni čas za usposabljanje, ki je 36 ur v treh letih. Madžarska: Obveznih je 60 do 120 ur usposabljanja na delovnem mestu vsakih sedem let. Malta: Tri dni na leto na začetku ali ob koncu šolskega leta. Od šolskega leta 2001/2002 so bila uvedena tri dveurna usposabljanja po šoli. Nizozemska: 10 % letnih delovnih ur učitelja je treba porabiti za izboljšanje strokovnosti. To je uradno določen čas, ki ga lahko učitelji zahtevajo. Avstrija: Za stopnjo ISCED 2 veljajo navedene informacije za učitelje tako imenovanih Hauptschulen. Za učitelje tako imenovanih allgemein bildenden höheren Schulen količina usposabljanja ni določena. Finska: Trije dnevi na leto po šest ur. Združeno kraljestvo (ENG/WLS/NIR): Pet dni v šolskem letu, ko pouka ni, se pogosto porabi za usposabljanje na delovnem mestu. Poleg tega je sodelovanje pri pripravi strokovnega razvoja ena osnovnih strokovnih nalog. Združeno kraljestvo (SCT): Usposabljanju na delovnem mestu je namenjenih najmanj pet dni. Poleg tega morajo učitelji 50 ur na leto porabiti za načrtovane dejavnosti; del tega časa se lahko porabi tudi za usposabljanje na delovnem mestu. Lihtenštajn: Učitelji se morajo udeležiti vsaj enega usposabljanja vsaki dve leti. Romunija: 95 ur vsakih pet let, razen če učitelji v tem obdobju pridobijo strokovno diplomo. Obrazložitev Izračun: Če v opombah ni navedeno drugače, en dan ustreza sedmim uram. Za države, kjer je količina obveznega usposabljanja določena za obdobje več let, temelji izračun na povprečju. | Preglednica 3 kaže, da ukrepi za podporo novim učiteljem še niso razširjeni. Leta 2002 je samo polovica držav novim učiteljem nudila pomoč v tem obdobju njihove poklicne poti. Uredbe in/ali priporočila o vrstah podpore in mentorstvo, ki je na voljo novim učiteljem na osnovnošolski ter (nižji in višji) splošni sekundarni stopnji, 2002/2003 (1) 100 ur − (2) spremenljivo − (3) 40 ur − (4) do 24 ur | Vir: Eurydice. | 1.5 Lastnosti poklica učitelja v Evropski uniji Spol Preglednica 4 kaže, da je večina učiteljev v osnovnem in srednjem izobraževanju ženskega spola[17]. Leta 2002 je bilo v vseh državah Evropske unije, razen v eni, več kot 70 % učiteljev v osnovnem izobraževanju (ISCED 1) ženskega spola. Delež učiteljic v nižjem sekundarnem izobraževanju (ISCED 2) ni tako visok kot v osnovnem. Čeprav je delež žensk v višjem sekundarnem izobraževanju manj izrazit, jih je skoraj v vseh državah več kot moških. Odstotek učiteljic v osnovnošolskem (ISCED 1) in srednješolskem izobraževanju (ISCED 2 in 3) v javnem in zasebnem sektorju skupaj, 2001/2002 [pic] | Starostna skupina | Sklenemo lahko, da je treba sprejeti potrebne ukrepe, da se v poklicu zaposli in obdrži dovolj dobro izobraženih in motiviranih moških in žensk, zlasti za nadomestitev starostnih skupin, ki so v zatonu. 2 OKVIR ZA UKREPANJE 2.1 Trenutna podpora Evropske unije za izobraževanje učiteljev Države članice so odgovorne za organizacijo in vsebino sistemov izobraževanja in usposabljanja. Vloga Evropske unije je, da jih podpira. Na evropski ravni zagotavljajo podporo projektom za spodbujanje razvoja kompetenc učiteljev programi Skupnosti, kot sta akciji Comenius in Erasmus v okviru programa Socrates ter program Leonardo da Vinci. Novi program Vseživljenjsko učenje (2007−2013) bo zagotovil večjo podporo mobilnosti učiteljev in projektom sodelovanja med ustanovami za izobraževanje učiteljev[21]. Tudi Evropski socialni sklad je pomemben instrument, ki se bo uporabil za podporo posodabljanju sistemov izobraževanja in usposabljanja, vključno z začetnim in nadaljnjim izobraževanjem učiteljev v državah članicah. 2.2 Sodelovanje z državami članicami Evropska komisija tesno sodeluje z državami članicami ter jim pomaga pri razvoju in posodabljanju politik izobraževanja in usposabljanja. To počne preko delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, ki je del prenovljene lizbonske strategije in omogoča lažjo izmenjavo informacij, podatkov in najboljše prakse z vzajemnim učenjem ter medsebojnim pregledovanjem. Kot odgovor na opredelitev Sveta, da je izobraževanje učiteljev eno ključnih vprašanj, je Komisija leta 2002 ustanovila delovno skupino za razmislek o izboljšanju izobraževanja učiteljev in vodij usposabljanja, ki je povezala predstavnike 31 držav, ki sodelujejo v delovnem programu Izobraževanje in usposabljanje 2010[22]. Sledila so prizadevanja Komisije in nacionalnih strokovnjakov, ki so pokazala široko strinjanje o potrebnih spremembah. V sodelovanju s strokovnjaki, ki so jih imenovale države članice, se je razvil sklop skupnih evropskih načel za kompetence in kvalifikacije učiteljev [23] , ki je bil preizkušen leta 2005 na evropski konferenci oblikovalcev politike na visoki ravni, strokovnjakov na področju izobraževanja učiteljev in najpomembnejših zainteresiranih strani. Mnoge države so skupna evropska načela že začele uporabljati pri bogatitvi razmišljanj o razvoju politike na področju izobraževanja učiteljev. Komisija in države članice še naprej preučujejo možne odgovore na opredeljene izzive s pomočjo skupine strokovnjakov na temo „učiteljev in vodij usposabljanja“, ki jih je imenovalo 18 držav članic s posebnim zanimanjem za razvoj svojih politik izobraževanja učiteljev. Na področjih, kjer obstajajo skupna vprašanja glede politike, je skupina organizirala niz dejavnosti vzajemnega učenja, tudi v zvezi s sistemi nadaljnjega strokovnega razvoja, šolo kot učno skupnostjo za njene učitelje, vodenjem šol, pripravo učiteljev na kulturno raznovrstne oddelke ter partnerstvi med šolami in podjetji. Države članice menijo, da se s takimi dejavnostmi razvijejo dobre priložnosti za učenje. 2.3 Skupna načela Izzivi, s katerimi se sooča poklic učitelja, so v osnovi enaki po vsej Evropski uniji. Vprašanja je mogoče analizirati skupaj in priti do skupne vizije znanj in spretnosti, ki jih učitelji potrebujejo. Omenjena skupna evropska načela za kompetence in kvalifikacije učiteljev so bila zapisana na podlagi izkušenj učiteljev in izobraževalcev učiteljev iz vse Evrope, potrdile pa so jih zainteresirane strani. Ta opisujejo vizijo poklica učitelja v Evropi, ki ima naslednje značilnosti: - Učitelji so dobro usposobljeni : vsi učitelji so diplomanti visokošolskih ustanov (tisti, ki delajo na področju začetnega poklicnega izobraževanja, pa so visoko usposobljeni na svojem strokovnem področju in imajo primerne pedagoške kvalifikacije). Vsak učitelj ima obsežno znanje predmeta, dobro znanje pedagogike, spretnosti in kompetence za vodenje in podporo učencem ter razumevanje socialne in kulturne razsežnosti vzgoje in izobraževanja. - To je poklic ljudi, ki se učijo vse življenje : učitelji imajo podporo pri tem, da se strokovno razvijajo ves čas poklicne poti. Učitelji in njihovi delodajalci priznavajo pomen pridobivanja novega znanja ter so sposobni inovacij in uporabe spoznanj v podporo svojemu delu. - To je mobilen poklic: mobilnost je osrednji sestavni del programov začetnega in nadaljnjega izobraževanja učiteljev. Učitelje se zaradi strokovnega razvoja spodbuja k delu in študiju v drugih evropskih državah. - To je poklic, ki temelji na partnerstvu : ustanove, ki izobražujejo učitelje, pri organizaciji svojega dela sodelujejo s šolami, lokalnimi delovnimi okolji, ponudniki usposabljanja z delom in drugimi zainteresiranimi stranmi. V skladu s temi načeli in v luči omenjene analize Komisija verjame, da mora politika za izboljšanje kakovosti izobraževanja učiteljev v Evropski uniji storiti naslednje: 2.3.1 Vseživljenjsko učenje Začetno izobraževanje učiteljem ne more zagotoviti znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo za poučevanje vse svoje življenje. Izobraževanje in strokovni razvoj vsakega učitelja je treba razumeti kot vseživljenjsko nalogo ter ju je treba v skladu s tem strukturirati in zagotoviti ustrezne vire. Izobraževanje in razvoj učiteljev bosta bolj učinkovita, če bosta povezana v usklajen sistem na nacionalni ravni in primerno financirana. Najboljši pristop bi bil vzpostaviti tekoče prehajanje od začetnega izobraževanja, uvajanja v poklic do nadaljnjega strokovnega razvoja v času celotne poklicne poti, ki vključuje priložnosti za formalno, informalno in neformalno učenje. To pomeni, da bi vsi učitelji: - sodelovali v učinkovitem programu uvajanja v poklic v prvih treh letih po tem, ko se zaposlijo na delovnem mestu / v poklicu, - imeli v času celotne poklicne poti dostop do strukturiranega svetovanja in mentorstva, ki ga nudijo izkušeni učitelji ali drugi ustrezni strokovnjaki, - sodelovali pri rednih razgovorih o svojih potrebah po izobraževanju in razvoju v okviru širšega načrta razvoja ustanove, v kateri delajo. Poleg tega Komisija meni, da bi bilo za vse učitelje koristno, da: - bi imeli ves čas poklicne poti spodbudo in podporo pri širjenju in razvoju svojih kompetenc s formalnimi, informalnimi in neformalnimi sredstvi ter bi jim lahko bilo ustrezno formalno in neformalno učenje priznano, - bi imeli dostop do drugih možnosti za stalen strokovni razvoj, kot so izmenjave in napotitve (ne glede na to, ali se financirajo preko programa Vseživljenjsko učenje ali ne), ter - bi imeli možnost in čas študirati za pridobitev nadaljnjih kvalifikacij ter sodelovati pri študiju in raziskavah na visokošolski ravni, - bi se bolj spodbujalo ustvarjalno partnerstvo med ustanovami, v katerih učitelji delajo, svetom dela, visokošolskim izobraževanjem in raziskovanjem ter drugimi agencijami, da se spodbudi visoka kakovost usposabljanja in učinkovita praksa ter da se razvijejo inovacijske mreže na lokalni in regionalni ravni. 2.3.2 Potrebna znanja Učitelji imajo ključno vlogo pri pripravi učencev na prevzemanje njihove vloge v družbi in svetu dela. Ves čas svoje poklicne poti morajo učitelji imeti znanje o predmetu, odnos in pedagoška znanja (ali imeti možnost, da si jih pridobijo), ki so potrebni za pomoč mladim pri doseganju njihovega polnega potenciala. Zlasti potrebujejo znanja, ki jim omogočajo: - da opredelijo posebne potrebe vsakega posameznega učenca in se na njih odzovejo z uporabo široke palete strategij poučevanja, - da podprejo razvoj mladih v popolnoma samostojne učence za vse življenje, - da mladim pomagajo pri pridobivanju kompetenc, navedenih v evropskem referenčnem okviru ključnih kompetenc[24], - delo v večkulturnih okoljih ob razumevanju vrednosti različnosti in spoštovanju razlik ter - tesno sodelovanje s kolegi, starši in širšo skupnostjo. Zaradi vse večjih zahtev, s katerimi se soočajo vodje šol, in občasnih težav pri zaposlovanju vodij bi bilo tudi koristno, če bi imeli učitelji ustrezne možnosti za pridobitev, razvoj in uporabo znanj na področju vodenja. 2.3.3 Reflektivna praksa in raziskave Učitelji pomagajo mladim prevzeti odgovornost za načrtovanje učnih poti za vse življenje. Tudi učitelji bi morali biti sposobni prevzeti odgovornost za svoje učne poti. Poleg tega imajo učitelji, tako kot pripadniki drugih poklicev, odgovornost, da razvijejo novo znanje na področju izobraževanja in usposabljanja. V okviru samostojnega vseživljenjskega učenja strokovni razvoj učiteljev obsega: - stalni sistematičen razmislek o lastni praksi, - izvajanje raziskav v učilnici, - vključevanje rezultatov raziskav v učilnici in akademskih raziskav v svoje poučevanje, - oceno učinkovitosti lastnih strategij poučevanja in ustrezne spremembe ter - oceno svojih potreb po usposabljanju. Da se to doseže, je treba zagotoviti potrebne spodbude, vire in podporne sisteme. 2.3.4 Kvalifikacije Glede na kompleksnost zahtev, ki jih morajo izpolniti učitelji, obseg znanja in spretnosti, ki jih morajo pridobiti, in potrebo po zadostnih praktičnih izkušnjah v učilnicah v sklopu začetnega izobraževanja ni presenetljivo, da so programi začetnega izobraževanja učiteljev zahtevni. V 18 državah članicah programi začetnega izobraževanja učiteljev za višjo sekundarno stopnjo trajajo najmanj pet let in vodijo do kvalifikacije na univerzitetni stopnji (ISCED 5A); v 12 državah članicah se za učitelje na nižji sekundarni stopnji zahteva najmanj petletno začetno izobraževanje na univerzitetni stopnji[25]. Lahko bi se razmislilo o prehodu na politiko, ki zahteva kvalifikacije na višji stopnji, kakršna je bila v nekaterih državah že sprejeta. 2.3.5 Izobraževanje učiteljev v visokošolskem izobraževanju Za zadostno zmogljivost visokošolskega izobraževanja, ki zagotavlja potrebno kakovost in količino izobraževanja učiteljev, ter za spodbujanje profesionalizacije poučevanja morajo biti na voljo programi izobraževanja učiteljev na magistrski in doktorski (pa tudi dodiplomski) stopnji. Okrepiti je treba vezi med izobraževalci učiteljev, aktivnimi učitelji, svetom dela in drugimi agencijami. Za zagotavljanje, da programi izobraževanja učiteljev temeljijo na trdnih dokazih in dobrih praksah poučevanja, igrajo visokošolske ustanove pomembno vlogo pri razvoju učinkovitih partnerstev s šolami in drugimi zainteresiranimi stranmi. Odgovorni za izobraževanje učiteljev (in za izobraževanje izobraževalcev učiteljev) morajo imeti praktične izkušnje s poučevanjem v učilnici in izpolnjevati zelo visoke standarde glede znanja, odnosa in kompetenc, ki jih morajo imeti učitelji. 2.3.6 Poučevanje v družbi Učitelji dajejo vzgled. Za dosežke učencev je pomembno, da ta poklic v celoti odraža raznolikost družbe, v kateri deluje (v smislu na primer kulture, maternega jezika ter sposobnosti in posebnih potreb posameznikov). Države članice bi lahko sprejele ukrepe za zagotovitev, da sestava učiteljske delovne sile popolnoma odraža raznolikost družbe in da se zlasti odstranijo ovire za ravnovesje spolov na vseh ravneh. 3 Prispevek Komisije Za zagotovitev podpore državam članicam pri njihovih reformah na področju izobraževanja učiteljev Komisija predlaga: 1. zagotovitev, da novi program Vseživljenjsko učenje in Evropski socialni sklad podpreta prizadevanja držav članic za izboljšanje ponudbe in vsebine izobraževanja učiteljev, ter spodbuditev mobilnosti učiteljev in učiteljskih pripravnikov, 2. razvoj kazalnikov, ki bolje odražajo vprašanja boljšega izobraževanja in usposabljanja učiteljev ter njihovega zaposlovanja, ter poročanje o napredku na področju kakovosti izobraževanja učiteljev z dveletnimi poročili v okviru programa Izobraževanje in usposabljanje 2010, 3. prispevek k razvoju in razširjanju novega znanja na področjih poučevanja in izobraževanja učiteljev ter podporo državam članicam pri učinkovitem izkoriščanju tega znanja preko programa Vseživljenjsko učenje in okvirnega raziskovalnega programa, 4. podporo razvoju pobud, ki spodbujajo evropsko razsežnost izobraževanja učiteljev in mobilnost učiteljev, 5. pregled napredka in dajanje novih predlogov. 4 SKLEPI Komisija je opredelila kakovost poučevanja in izobraževanja učiteljev kot ključni dejavnik zagotavljanja kakovosti izobraževanja in izboljšanja izobraževalnih dosežkov mladine. Navedla je več korakov, ki bi jih zdaj lahko naredili na tem področju, in načinov, na katere lahko Komisija podpre ta prizadevanja. Skupni cilj teh predlogov bi bil: zagotoviti usklajen in povezan sistem izobraževanja in strokovnega razvoja učiteljev, za katerega so zagotovljeni ustrezni viri; vsem učiteljem zagotoviti znanje, odnos in pedagoško usposobljenost, potrebne za njihovo učinkovitost; podpreti profesionalizacijo poučevanja; spodbujati kulturo reflektivne prakse in raziskav v sklopu poklica učitelja; promovirati status in priznavanje poklica. To bo prispevalo k izboljšanju kakovosti izobraževanja za vse in državam članicam pomagalo doseči njihove lizbonske cilje na področjih socialne kohezije ter konkurenčnosti in rasti gospodarstva. Komisija bo te predloge poskusila predlagati v okviru programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 ob sodelovanju s skupino strokovnjakov iz držav članic „učitelji in vodje usposabljanja“. Pri tej nalogi ji bodo v podporo konference, ki bodo organizirane v okviru portugalskega predsedovanja Sveta. Komisija poziva Evropski parlament in Svet, da izrazita svoje mnenje o vprašanjih, opisanih v tem sporočilu. [1] Raziskava Mobility of Teachers and Trainers. Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo, 2006 (http://ec.europa.eu/education/doc/reports/doc/mobility.pdf). [2] To sporočilo se nanaša na učitelje v splošnem in začetnem poklicnem izobraževanju. Za ta namen je učitelj oseba, ki ji je priznan status učitelja (ali ustrezen status) v skladu z zakonodajo in prakso v države članice. Zaradi drugačne narave in okvira nalog, so osebe, zaposlene zunaj uradnih sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki jih opravljajo, izključene. [3] Glej na primer integrirane smernice za rast in delovna mesta, ki priznavajo pomembnost kompetenc pri zaposlovanju, zlasti smernico št. 23 o prilagajanju sistemov izobraževanja in usposabljanja v zvezi z zahtevami po novih kompetencah, med drugim s privlačnostjo, odprtostjo ter visokimi standardi kakovosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. [4] Letno poročilo Komisije o napredku pri doseganju lizbonskih ciljev, 16. maj 2006. [5] Glej na primer: Darling Hammond et al, 2005. Does teacher preparation matter? : Evidence about teacher certification, Teach for America, and teacher effectiveness. Education Policy Analysis Archives, 13(42) 16-17, 20. [6] Rivkin, Hanushek in Kain, 2000; Hanushek, Kain in Rivkin 2005. Teachers, Schools, and Academic Achievement. [7] Angrist in Lavy, 2001. Does Teacher Training Affect Pupil Learning? http://www.journals.uchicago.edu/JOLE/journal/issues/v19n2/010404/ - fn1, Journal of Labor Economics, 19, 2, 343-69. [8] http://ec.europa.eu/education/policies/2010/doc/jir_council_final.pdf [9] Poročilo OECD Teachers matter : Attracting, Developing and Retaining Effective Teachers, 2005; www.oecd.org/edu/teacherpolicy [10] Evropski pakt za mlade, http://ue.eu.int/ueDocs/cms_Data/docs/pressData/en/ec/84335.pdf. [11] Kakor je opisana v Sporočilu Prenos znanja v prakso : široko zastavljena inovacijska strategija za EU, COM(2006) 502 konč. [12] Skupina na visoki ravni, ki ji je predsedoval g. Michel Rocard, član Evropskega parlamenta, je preučila obstoječe evropske in nacionalne inovativne pobude in dejavnosti na področju znanstvenega izobraževanja. Njeno poročilo, ki je na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/research/science-society/index.cfm?fuseaction=public.topic&id=1100&lang, poziva k uvedbi novega pristopa k znanstvenemu izobraževanju, ki se radikalno razlikuje od tradicionalnih pedagoških metod. [13] Glej Sporočilo Komisije Spodbujanje podjetniškega razmišljanja skozi izobraževanje in učenje, COM(2006) 33 konč. [14] COM(2005) 596, november 2005. [15] Teachers Matter, OECD 2005. [16] Razlaga podatkov, na katerih temeljijo te preglednice, in uporabljenih opredelitev je v celoti na voljo na naslednji povezavi: Key data on Education in Europe 2005. Eurydice, ISBN 92-894-9422-0; http://www.eurydice.org/portal/page/portal/Eurydice/showPresentation?pubid=052EN. [17] Key data on Education in Europe 2005. Eurydice, ISBN 92-894-9422-0. [18] Dolton, P. J. in Van der Klaauw, W. Leaving teaching in the UK : a duration analysis. Economic Journal 105 (429), 431-444, 1995. [19] Raziskava Mobility of Teachers and Trainers, Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo, 2006. [20] Isto [21] Sklep 1720/2006/ES. [22] Delovna skupina za izboljšanje izobraževanja učiteljev in vodij usposabljanja, poročili o napredku 2003 in 2004: http://europa.eu.int/comm/education/policies/2010:objectives_en.html#training. [23] http://ec.europa.eu/education/policies/2010/testingconf_en.html. [24] Glej Priporočilo Parlamenta in Sveta št. 2006/962/ES. [25] Eurydice: Key Data on Education in Europe , 2005