[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 21.3.2007 COM(2007) 127 konč. SPOROČILO KOMISIJE Nadaljnji ukrepi po objavi Zelene knjige „Pobuda za preglednost v Evropi“ {SEC(2007) 360} SPOROČILO KOMISIJE Nadaljnji ukrepi po objavi Zelene knjige „Pobuda za preglednost v Evropi“ 1. UVOD Komisija je 3. maja 2006 sprejela Zeleno knjigo[1], da bi spodbudila svojo „pobudo za preglednost v Evropi“[2] (PPE). Cilj Zelene knjige je bil začeti široko javno posvetovanje o naslednjih ključnih sestavnih delih PPE: - potrebi po bolj strukturiranemu okviru za dejavnosti zastopnikov interesov (lobistov); - povratnih informacijah o minimalnih standardih Komisije za posvetovanje[3] („standardi za posvetovanje“) ; - obveznem razkritju informacij o upravičencih do sredstev EU v okviru deljenega upravljanja. Od maja do avgusta 2006 je Komisija opravila obsežna in široka posvetovanja, zlasti na podlagi odprtega spletnega posveta. Poleg tega so predstavništva Komisije organizirala posvetovalna srečanja v številnih državah članicah. Junija 2006 je Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) organiziral posvetovanje z več kot 60 evropskimi interesnimi skupinami in drugimi zainteresiranimi stranmi, ki je pomenilo še eno dobro priložnost za izmenjavo pogledov o predlogih Komisije[4]. V odgovor na spletno posvetovanje je Komisija prejela prispevke več kot 160 zainteresiranih strani. Ti so vključevali prispevke nekaterih držav EU, interesnih skupin v zasebnem sektorju, skupnosti nevladnih organizacij in številnih posameznih državljanov. V postopku posvetovanja so sodelovale ne zgolj evropske, temveč tudi nacionalne in regionalne organizacije. V skladu s standardi Komisije za posvetovanje so vsi prispevki objavljeni na spletišču za posvetovanje o PPE[5]. Kar zadeva reakcijo posvetovalnih organov EU sta Evropski ekonomsko-socialni odbor[6] in Odbor regij[7] pripravila svoji mnenji o Zeleni knjigi Komisije. Zelena knjiga Komisije je spodbudila široko zanimanje javnosti. Vsak mesec je bilo zabeleženih več tisoč obiskov spletišča za posvetovanje o PPE. S tem sporočilom želi Komisija zdaj zagotoviti povratne informacije v odgovor na argumente, predložene v postopku posvetovanja, in za odločitev o nadaljnjih ukrepih po objavi Zelene knjige. 2. POVRATNE INFORMACIJE IN NADALJNJI UKREPI 2.1. Zastopanje interesov (lobiranje) 2.1.1. Splošni pristop, terminologija in obseg Priložnost za razpravo o zastopanju interesov na evropski ravni je bila na splošno sprejeta pozitivno, čeprav je bilo več udeležencev postopka posvetovanja kritičnih do Komisije zaradi uporabe termina „lobiranje“ za opis tega pojava. Zato je treba še enkrat poudariti, da izraz „lobiranje“, kot ga je opredelila Komisija, ni vključeval nikakršne negativne vrednostne sodbe. Lobiranje je bilo opredeljeno kot „dejavnosti, ki se opravljajo z namenom vplivati na oblikovanje politike in odločanje v evropskih institucijah“ . Komisija je posebej poudarila legitimno in koristno vlogo dejavnosti lobiranja v demokratičnem sistemu. Kljub temu pa bo novi register Komisije (glej spodaj) naslovljen z „Register zastopnikov interesov“. Svetovalne službe o javnih zadevah, podjetniške lobistične enote („notranji zastopniki“), nevladne organizacije, strokovne enote, poslovna združenja in odvetniške družbe se bo spodbujalo, da se vključijo v register in ponujena jim bo možnost, da izberejo, v katero kategorijo spadajo. 2.1.2. Predlogi v Zeleni knjigi V svoji Zeleni knjigi o PPE je Komisija predlagala nov okvir za dejavnosti lobiranja, ki bi temeljil na: - prostovoljnem sistemu registracije z jasnimi spodbudami lobistom, naj se registrirajo; te spodbude bi vključevale prejemanje samodejnih opozoril glede posvetovanj v zvezi z zadevami, ki so v interesu interesnih skupin; - enotni kodeks ravnanja za vse lobiste, ali vsaj enotne minimalne zahteve; - sistem spremljanja in sankcij za uporabo v primeru nepravilne registracije in/ali kršitve kodeksa ravnanja. 2.1.3. Register zastopnikov interesov Številni prispevki so podpirali vzpostavitev prostovoljnega registra. Vendar pa je večje število udeležencev posvetovanj, zlasti nevladne organizacije, zagovarjalo obvezno registracijo kot edini način, s katerim bi se zagotovila popolna preglednost. Za Komisijo popolna preglednost pomeni predvsem in zlasti oblikovanje kar najbolj celovite slike evropskih zastopnikov interesov. Za dosego tega cilja je Komisija predlagala prostovoljni pristop, ki temelji na spodbudah. Lobisti, ki se registrirajo z navedbo določenih podatkov o sebi, bi imeli možnost navesti svoje posebne interese in bi bili opozorjeni glede posvetovanj na področjih, ki jih posebej zanimajo. Izraženo je bilo mnenje, da je to razmeroma šibka spodbuda za prostovoljno registracijo. Iz postopka posvetovanja je mogoče razbrati, da možnost samodejnega opozorila verjetno ne bo zagotovila zadostne spodbude za registracijo, zlasti za bruseljske interesne skupine, ki dnevno spremljajo dejavnosti Komisije. Zato je treba v sistem vključiti dodatno spodbudo, ki bi hkrati okrepila uporabo in izvajanje obstoječe politike Komisije o posvetovanjih (glej tudi poglavje 2.2.). Standardi za posvetovanje Komisije zahtevajo, da morajo biti zainteresirane strani, ki želijo podati pripombe v okviru spletnega posvetovanja, pripravljene Komisiji in širši javnosti zagotoviti informacije o svojih ciljih in zgradbi. Ustaljena politika Komisije je, da „ če te informacije niso zagotovljene, se predlogi obravnavajo kot prispevki posameznikov “[8]. Komisija zato namerava združiti prostovoljni register z novo standardno predlogo za spletno posvetovanje. Če bodo organizacije podale svoje prispevke v okviru takšnega posvetovanja, bodo sistematično povabljene, da uporabijo register za objavo, koga zastopajo, kaj je njihova naloga in kako se financirajo. To je utemeljeno s tem, da so zadostne informacije o organizacijah, ki sodelujejo v posvetovanjih, nujni predpogoj za kakršno koli smiselno oceno pomembnosti in uporabnosti prispevkov, ki jih podajo. Ta novi sistem ne bo zgolj povečal splošne preglednosti, temveč bo prispeval tudi k doseganju ciljev Komisije v zvezi z „boljšo pravno ureditvijo“. Odprta in vključujoča posvetovanja interesnih skupin so osnovno orodje za izvajanje presoj vpliva in krepitev na znanju temelječega pristopa do oblikovanja politik. Glede finančnega razkritja, ki se zahteva za vključitev v register, Komisija meni, da je potrebno in sorazmerno, da prijavitelji objavijo ustrezne proračunske podatke in razčlenitev glede na glavne stranke in/ali vire financiranja. Glavni cilj razkritja načina, kako poteka financiranje zastopnikov interesov je, da nosilci odločanja in širša javnost lahko prepoznajo in ocenijo moč najpomembnejših gonilnih sil za določenimi dejavnostmi lobiranja. V skladu s pristopom samoregulacije bo odgovornost za točnost in objektivnost izračuna in prikaza svojega financiranja ostala v pristojnosti prijaviteljev. Na osnovi tega bo Komisija pri ocenjevanju, ali so posredovane informacije zadostne za vključitev v register, uporabljala naslednja minimalna merila: - Poklicne svetovalne službe in odvetniške družbe, ki lobirajo v institucijah EU bodo morale objaviti obsega prometa, povezanega z lobiranjem v institucijah EU, ter relativni posameznih delež strank v tem prometu. - „Notranji“ lobisti in poslovna združenja, ki delujejo na področju lobiranja, bodo morali zagotoviti oceno stroškov, povezanih z neposrednim lobiranjem v institucijah EU. - Nevladne organizacije in strokovne enote bodo morale objaviti skupni proračun in razčlenitev glede na glavne vire financiranja (višino in vire javnega financiranja, donacije, članarine, itd.). Uredba 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije v institucijah Skupnosti določa, da bodo nevladne organizacije (ob izpolnjevanju vrste posebnih zahtev) lahko zahtevale notranji pregled določenih upravnih aktov v okviru okoljske zakonodaje. Zato bo Komisija, kot obliko morebitne dodatne spodbude za registracijo, proučila v kolikšnem obsegu bi bil prihodnji register lahko uporaben kot orodje za prepoznavanje nevladnih organizacij, ki bi bile upravičene sprožiti takšen postopek (npr. v obliki predhodnega prepoznavanja). 2.1.4. Kodeks ravnanja Zelena knjiga je določala, da morajo prosilci za vpis v register „sprejeti tudi kodeks ravnanja , ki se izvaja na verodostojen in pregleden način“ . Vprašanji, kako naj bi se kodeks pripravil in kako bi se ga dejansko nadzorovalo v praksi, nista bili podrobneje pojasnjeni. Nekaj razprave je bilo tudi na temo, ali ne bi bila primernejša možnost prostovoljni skupni kodeks, ki bi ga pripravili in nadzorovali lobisti sami (vključno z določanjem kazni). Vendar je bilo v odgovorih na Zeleno knjigo mogoče razbrati, da bi bilo v takšnem projektu dokaj težko povezati skupaj različne dele lobistične skupnosti, še zlasti kar zadeva sodelovanje med zasebnim sektorjem in nevladnimi organizacijami. Jasno je, da bo Komisija vedno odgovorna za ustreznost svojih odnosov s predstavniki zunanjih interesov. Zato si je težko zamisliti, da bi Komisija odgovornost za opredelitev in spremljanje kodeksa ravnanja prepustila zunanjemu organu. Samoregulacija lobistov se ne zdi sprejemljiva možnost. Namesto tega bi morala Komisija pregledati in posodobiti obstoječe minimalne zahteve, ki jih je sprejela leta 1992. O vsebini tega spremenjenega kodeksa bo potekala razprava z interesnimi skupinami. Sprejem kodeksa bi moral postati zahteva za lobiste, ki bi se želeli vključiti v novi register, v skladu z zgledom, ki ga daje Evropski parlament. Ni treba posebej poudarjati, da morajo biti vse informacije zainteresiranih strank, ki se želijo registrirati, vedno točne. Prijavitelji, za katere se bo ugotovilo, da so predložili netočne informacije, bodo pozvani, verjetno na javen način, da jih popravijo. Kot zadnji ukrep lahko Komisija registrirane lobiste, ki posredujejo netočne informacije, izključi iz registra. Podoben postopek bi veljal za domnevne kršitve kodeksa ravnanja. 2.1.5. Možnosti medinstitucionalnega sodelovanja Številni udeleženci posvetovanja o Zeleni knjigi o PPE so bili naklonjeni medinstitucionalnemu pristopu do lobiranja. Zavzeli so se, da bi bila prihodnji register in kodeks ravnanja skupna Komisiji in vsaj še Evropskemu parlamentu. Enakega mnenja je tudi Komisija in meni, da bi registracija vrste „vse na enem mestu“ pomenila dodatno spodbudo interesnim skupinam, da se registrirajo. Zato Komisija vabi Evropski parlament, Odbor regij in Ekonomsko-socialni odbor, da proučijo možnost tesnejšega sodelovanja na tem področju. 2.1.6. Časovni razpored in pregled Komisija meni, da novi ukrepi, ki so opisani v tem sporočilu, pomenijo uravnotežen in ustrezen okvir, ki bo pripomogel k večji preglednosti pri lobiranju. Komisija bo začela razpravo z interesnimi skupinami o skupnem kodeksu ravnanja pred poletjem 2007, spomladi 2008 pa bo odprla Register zastopnikov interesov. Po odprtju registra bodo službe Komisije prejele smernice, kako aktivno spodbujati registracijo in kako obravnavati neregistrirane zastopnike interesov. Spomladi leta 2009 bo Komisija izvedla pregled, s katerim bo ugotovila, ali je novi sistem dosegel želene rezultate, vključno glede obsega ciljne skupine za registracijo. Če ne, bo treba proučiti strožje ukrepe v obliki obvezne registracije in poročanja. 2.2. Standardi za posvetovanje Prejetih je bilo več kot 100 prispevkov[9] o poglavju Zelene knjige o „minimalnih standardih“, večino so poslale različne poslovne interesne skupine in nevladne organizacije. Udeleženci posvetovanja so večinoma pozdravili standardne Komisije za posvetovanje in prizadevanja Komisije za izboljšanje svojega postopka posvetovanja. Hkrati so udeleženci pokazali na določena šibka področja pri uporabi standardov za posvetovanje. Slabosti so zlasti pri zagotavljanju splošnih povratnih informacij pri obrazložitvi kako in v kolikšnem obsegu je Komisija upoštevala pripombe in tudi glede upoštevanja časovne omejitve 8 tednov za odprto javno posvetovanje (na primer, kadar to obdobje vključuje daljše obdobje počitnic). Razumeti je bilo, da ciljno usmerjena posvetovanja niso vedno ustrezno uravnotežena med zadevnimi sektorji. Čeprav na tej stopnji ni namena pregledati vsebine standardov za posvetovanja[10], pa je treba okrepiti njihovo izvajanje, da se tako še bolj dvigne splošna raven kakovosti posvetovanj Komisije. Ta okrepljena uporaba bo usmerjena zlasti na zagotavljanje boljših povratnih informacij, bolj usklajen pristop do posvetovanja in potrebo po zagotavljanju pluralnosti pogledov in interesov, podanih v posvetovanjih. Ta pristop bo pomagal izboljšati kakovost presoj vpliva Komisije in tako pripomogel k izvajanju politike Komisije o „boljši pravni ureditvi“. Zato bo Komisija namenila večji poudarek ukrepom, kot so: - usposabljanje in ustrezno ozaveščanje zaposlenih; - izmenjava informacij in dobre prakse o posvetovanjih z interesnimi skupinami med generalnimi direktorati; - pregled praktičnih smernic za posvetovanja z interesnimi skupinami; - oblikovanje nove standardne predloge za posvetovanje za večjo doslednost odprtih javnih posvetovanj. Ko bodo ti ukrepi vzpostavljeni in preizkušeni, bo Komisija svojo politiko posvetovanj predložila v zunanje ocenjevanje. 2.3. Objava prejemnikov sredstev EU 2.3.1. Zakonodajni postopek Objava Zelene knjige o preglednosti je sprožila veliko zanimanje medijev za vprašanje objave informacij o prejemnikih sredstev deljenega upravljanja. To je Komisiji omogočilo, da je začela konstruktivne razprave z državami članicami, Parlamentom, zastopniki interesov in organizacijami civilne družbe, ki so na koncu pripeljale do soglasja o zaželenosti objave ustreznih podatkov. Za Komisijo je bilo zelo spodbudno, da je več držav članic opustilo svoje izrecno nasprotovanje in so se opredelile za sodelovanje s Komisijo o tem vprašanju, s čimer so omogočile hitro sprejetje osnovnih zahtev za uvedbo sistema, zlasti za vključitev zahteve v finančno uredbo, ki je bila od začetka veljave v letu 2003 ravno v prvem postopku triletne revizije. Spremembe različnih zadevnih pravnih aktov so opisane v Prilogi. 2.3.2. Praktično izvajanje Uvedba določb v ustrezni zakonodaji je zgolj prvi korak v procesu, ki bo zagotovo zapleten in bo zahteval pomembno sodelovanje z najrazličnejšimi izvajalskimi organi EU, hkrati s postopnim pristopom. Nekatere pripombe, prejete med postopkom posvetovanja o Zeleni knjigi, kažejo, da bi bilo zaželeno imeti osrednjo zbirko podatkov, ki bi jo upravljala Komisija, v kateri bi bili vse ustrezne informacije o prejemnikih in po kateri bi bilo mogoče iskati podatke. Vendar pa v resnici podatke o prejemnikih zbirajo izvajalski organi držav članic, na katere je preneseno upravljanje. Na področju neposredne pomoči in tržnih ukrepov skupne kmetijske politike so za podatke, poslane Komisiji, odgovorni ti organi in Komisija nima možnosti preverjati zanesljivosti prav vseh prejetih podatkov. Vendar pa je Komisija ravnokar sprejela predlog spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005, s katero bodo države članice morale objaviti ta podatke, vključno s porabo za razvoj podeželja. Na področju strukturnih skladov Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006, ki določa pravila za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o strukturnih skladih in Kohezijskem skladu, odgovornost za zbiranje in objavo podatkov o prejemnikih jasno nalaga državam članicam, Komisija pa ne prejme niti ustreznih naborov podatkov. Poleg tega si Komisija odločno prizadeva pridobiti „izjavo o zanesljivosti“ od Evropskega računskega sodišča, kot določa člen 248 ES. To od Komisije zahteva odločno prizadevanje, zlasti glede neposrednega upravljanja, vendar pa bodo države članice imele ključno vlogo pri reševanju pomanjkljivosti na področju deljenega upravljanja, ki jih je ugotovilo Sodišče. Zato Komisija želi poudariti pomen odgovornosti držav članic za izvajanje ukrepov v okviru deljenega upravljanja. Za dosego cilja o objavi podatkov v letu 2008 se zato, v sodelovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, zdi najprimernejši naslednji postopek: Korak 1: Objava podatkov v njihovi sedanji obliki V skladu z določbami spremenjene finančne uredbe in veljavne sektorske zakonodaje, bodo tiste države članice, ki tega še niso storile, omogočile javni dostop do podatkov preko svojih nacionalnih spletišč ali na druge načine, ki se jim zdijo primerni, za vse programe deljenega upravljanja. Komisija bo gostila osrednji spletni portal s povezavami do ustreznih spletišč v državah članicah. To spletišče bo hkrati povezano s spletiščem o sredstvih EU pod neposrednim upravljanjem, ki ga je Komisija vzpostavila v letu 2006. To bo zagotovilo enakopravno obravnavo programov neposrednega in deljenega upravljanja. Korak 2: Zagotoviti primerljivost podatkov in možnost iskanja po podatkih Komisija v celoti priznava potrebo po podatkih, ki bi jih bilo mogoče primerjati in po njih iskati, in bo, kot naslednji korak, jeseni leta 2007 predlagala skupni standard za objavo podatkov o deljenem upravljanju ter s tem omogočila zainteresiranim stranem, da izvajajo dosledne analize za celotno EU in dostopajo do podatkov, ki jih objavijo države članice, skozi osrednji portal Komisije. Ta skupni standard bo upošteval posebne značilnosti različnih politik v okviru deljenega upravljanja. 3. SKLEPNE UGOTOVITVE Za nadaljnje ukrepanje po objavi svoje Zelene knjige o „pobudi za preglednost v Evropi“ bo Komisija: - Oblikovala in spomladi leta 2008 odprla novi prostovoljni register za zastopnike interesov s funkcijo „opozarjanja“ (sedanja zbirka podatkov CONECCS bo postopoma ukinjena). - Povečala preglednost z okrepljeno uporabo standardov Komisije za posvetovanje, ki bodo temeljili zlasti na standardnem spletišču za spletno posvetovanje, ter s preverjanjem udeležencev. To orodje bi bilo povezano z registrom. - V letu 2007 pripravila osnutek kodeksa ravnanja, o katerem bo potekala razprava z interesnimi skupinami. Kodeks bo pogoj za vpis v register in ga bo spremljala Komisija. - Z različnimi praktičnimi notranjimi ukrepi okrepila uporabo standardov Komisije za posvetovanje (glej 2.2.). - Si prizadevala za izvajanje svoje politike o objavi upravičencev do sredstev EU. PRILOGA Upravičenci do sredstev EU – spremembe pravnih aktov 1. Sprememba finančne uredbe Uredba 1995/2006, ki spreminja finančno Uredbo št. 1605/2002, v svojem uvodu navaja: „Ob upoštevanju naslednjega: (6) Za zagotovitev preglednosti uporabe sredstev, ki izhajajo iz proračuna, je treba, z določenimi omejitvami, potrebnimi za zavarovanje legitimnih javnih in zasebnih interesov, omogočiti dostop do informacij o upravičencih do teh sredstev in pri tem upoštevati posebno proračunsko obdobje za Evropski kmetijski jamstveni sklad.“ Novi odstavek 3 v členu 30 določa objavo informacij o upravičencih ne glede na vrsto upravljanja programov: „Komisija na ustrezen način omogoči dostop do svojih informacij, … ki zadevajo upravičence sredstev in jih je prejela od subjektov, na katere so prenesene naloge izvrševanja proračuna v okviru drugih načinov upravljanja. Dostop do teh informacij se omogoči ob ustreznem upoštevanju zahtev zaupnosti, zlasti varovanja osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov; in Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov, in varnostnih zahtev ob upoštevanju posebnosti posameznih načinov upravljanja iz člena 53 ter po potrebi v skladu z ustreznimi pravili posameznih sektorjev.“ Novi člen 53b določa pogostost objave in dejstvo, da se praktične ureditve določijo v ustreznih predpisih posameznih sektorjev: „Člen 53b 1. Kadar Komisija izvršuje proračun z deljenim upravljanjem, so naloge izvrševanja prenesene na države članice. Ta metoda velja zlasti za ukrepe iz naslovov I in II drugega dela. 2. Brez poseganja v dopolnilne določbe, vključene v ustrezne predpise posameznih sektorjev, in da bi pri deljenem upravljanju zagotovile, da se sredstva uporabijo v skladu z veljavnimi pravili in načeli, države članice (…) (d) z ustreznimi predpisi posameznih sektorjev in v skladu s členom 30(3) zagotovijo primerne naknadne letne objave upravičencev sredstev, ki izhajajo iz proračuna.“ V skladu s pogoji posebnih prehodnih določb se prejemnike pomoči Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) razkrije le za plačila iz proračuna od leta 2008 naprej: „Člen 181 4. Člen 30(3) se prvič uporablja za sklad iz člena 148(1) za plačila, ki gredo v breme proračuna za leto 2008." 2. Sektorska zakonodaja 2.1 Evropski sklad za ribištvo (ESR) Uredba Sveta (ES) št. 1198/2006 o Evropskem skladu za ribištvo je bila sprejeta 27. julija 2006. Obveznost organa za upravljanje, da organizira objavo seznama prejemnikov, imen operacij in zneska javnega financiranja, namenjenega vsaki operaciji, je jasno navedena v osnutku izvedbene uredbe (člen 31), ki jo bo Komisija predvidoma sprejela do konca marca 2007. O tem že obstaja politični dogovor držav članic v Odboru ESR. 2.2 Strukturni skladi – ESRR, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 opredeljuje splošne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu. Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006, ki določa pravila za izvajanje Uredbe Sveta o teh treh skladih, v členu 7(2)(d) določa, da je organ za upravljanje pristojen za organizacijo … „ elektronske ali drugačne objave seznama upravičencev, imen operacij in zneska javnih sredstev, ki so dodeljena operacijam. Udeleženci operacije ESS niso imenovani. “ 2.3 Skupna kmetijska politika (neposredna pomoč in tržni ukrepi; razvoj podeželja) Komisija je zaradi vključitve določbe o obvezni objavi nazivov prejemnikov ravnokar sprejela predlog spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005, ki določa pravila o financiranju skupne kmetijske politike, tako glede neposrednih plačil, tržnih ukrepov in razvoja podeželja. Ko bo spremembe odobril Svet, bo Uredbo treba dopolniti z ustreznimi izvedbenimi pravili. IZKAZ VPLIVA NA PRORAČUN (glej člen 16 notranjih pravil) PODROčJE: USKLAJEVANJE POLITIKE KOMISIJE IN PRAVNO SVETOVANJE DEJAVNOST: ODNOSI S CIVILNO DRUžBO, ODPRTOST IN INFORMACIJE | Delovni program za: 2007-2008 | 1. ZADEVNE PRORAČUNSKE POSTAVKE IN NASLOV - 25.02.04.02 Splošne publikacije - in proračunska vrstica, ki krije pomožno in pogodbeno osebje. 2. PRAVNA PODLAGA Naloge na podlagi institucionalnih pooblastil Komisije. 3. SKUPNI ZNESKI ZA PRORAČUNSKO LETO (V EURIH) ◘ 3.a – Tekoče leto: 2007 OPO | Začetne odobritve za proračunsko leto (proračun) | 2 200 000 | Prenosi | --- | Dodatne odobritve | --- | Skupna odobritev | 2 200 000 | Odobritve, že namenjene za drugi delovni program | 2 200 000 (POP 2007) | Razpoložljiva sredstva | Znesek za predlagani ukrep | 75 000 (že vključen v POP 2007) +300 000 | ◘ 3.b – Prenosi OPO | Prenosi | --- | Odobritve, že namenjene za drugi delovni program | --- | Razpoložljiva sredstva | --- | Znesek za predlagani ukrep | --- | ◘ 3.c – Naslednje proračunsko leto: 2008 Znesek, ki se vključi v pripravo PPP za leto 2008 OPO | Začetne odobritve za proračunsko leto (proračun) | PPP za leto 2008 bo pripravljen | Prenosi | Dodatne odobritve | Skupna odobritev | Odobritve, že namenjene za drugi delovni program | Razpoložljiva sredstva | Znesek za predlagani ukrep | 450 000 | 4. OPIS UKREPA: Komisija je 3. maja 2006 sprejela Zeleno knjigo – COM(2006) 194, da bi spodbudila svojo „pobudo za preglednost v Evropi“ (PPE). Cilj je bil začeti široko javno posvetovanje, zlasti o potrebi po bolj strukturiranem okviru za dejavnosti zastopnikov interesov (lobistov). Po teh posvetovanjih bo Komisija oblikovala novi prostovoljni register za lobiste s funkcijo „opozarjanja“. Ta ukrep ustvarja dve vrsti stroškov: - Stroški po proračunski vrstici 25.02.04.02 za kritje oblikovanja registra (na spletu) in njegovo vzdrževanje. - Stroški dveh pogodbenih uslužbencev na stopnji, enaki stopnji A. To so dodatni stroški, ki jih odobritve, dodeljene generalnemu sekretariatu, še ne krijejo. - En uslužbenec za podporo nalog zasnove, usklajevanja in spremljanja celotnega projekta. - En strokovnjak za vse posebne naloge projekta, povezane z informacijsko tehnologijo. 5. SPREJETA METODA IZRAČUNA (V EURIH) Osebje | 2007 | 8 mesecev | 2 uslužbenca | 84 376 | 2008 | Celo leto | 2 uslužbenca | 127 104 | 2009 | 1 za 6 mesecev, 1 za 12 mesecev | 95 328 | Priprave in razvoj registra | 2007 | Analiza, dokument o viziji, študija primernosti itd 1 pogodba | 75 000 | Razvoj upravljavskega modula, modula za razširjanje: prva faza | 300 000 | 2008 | Razvoj druge faze (vključno z izdelavo različice 1 in pripravo različice 2): pogodba | 450 000 | 2009 in po | Stroški vzdrževanja | 50 000 na leto | SKUPAJ | Leto | Uslužbenci | Razvoj | 2007 | 84 376 | 375 000 | 2008 | 127 104 | 450 000 | 2009 | 95 328 | 50 000 | 6. RAZPORED PLAČIL (V EURIH) Postavka | Odobritve | Plačila | 2007 | 2008 | 25.02.04.02 | 2007 | 375 000 | 375 000 | 2008 | 450 000 | 450 000 | Skupaj | 825 000 | 375 000 | 450 000 | Uslužbenci | 2007 | 84 376 | 84 376 | 2008 | 127 104 | 127 104 | Skupaj | 211 480 | 84 376 | 127 104 | Zahtevani človeški in upravni viri bodo kriti s sredstvi, dodeljenimi zadevni službi v okviru postopka letne dodelitve sredstev. Glede na dejstvo, da sta bila proračun za leto 2007 in LSP za leto 2008 že sprejeta, je treba nove zahteve po človeških virih kriti s prerazporeditvijo ali z izkoriščanjem obstoječih odobritev za zunanje osebje. [1] COM(2006) 194. [2] SEC(2005) 1300. [3] COM(2002) 704. [4] http://eesc.europa.eu/sco/events/11_07_06_transparency/minutes-en.pdf. [5] http://ec.europa.eu/transparency/eti/index_en.htm. [6] CESE 1373/2006. [7] CoR 235/2006. [8] COM(2002) 704. [9] Prispevki so na voljo na: http://ec.europa.eu/comm/eti/contributions.htm. [10] Brez poseganja v morebitne ukrepe, potrebne za izvajanje Uredbe št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti.