25.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 172/1


Sklepi Sveta o Evropskem kazalniku jezikovnih kompetenc

(2006/C 172/01)

SVET EVROPSKE UNIJE JE —

ob upoštevanju:

strateškega cilja Evropske unije, določenega na zasedanju Evropskega sveta v Lizboni 23. in 24. marca 2000 in ponovno potrjenega na zasedanju Evropskega sveta v Stockholmu 23. in 24. marca 2001, „da postane najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne gospodarske rasti s številčnejšimi in boljšimi delovnimi mesti ter z večjo socialno kohezijo“;

pooblastila, ki ga je na zasedanju Evropskega sveta v Lizboni dobil Svet (Izobraževanje), „da na splošno preuči konkretne prihodnje cilje izobraževalnih sistemov, s poudarkom na zadevah skupnega pomena in prednostnih nalogah, ob čemer upošteva nacionalno raznolikost… (1);

Resolucije Sveta z dne 14. februarja 2002 o spodbujanju jezikovne raznolikosti in učenja jezikov (2), v kateri je med drugim poudarjeno naslednje:

znanje jezikov je ena od osnovnih spretnosti, ki jih mora osvojiti vsak državljan, da bi bil lahko dejavno udeležen v evropski družbi znanja, ter zato omogoča lažje vključevanje v družbo in socialno kohezijo; in

s kulturnega stališča so vsi evropski jeziki enakovredni in enako dostojanstveni ter predstavljajo bistven del evropske kulture in civilizacije,

države članice pa so povabljene, naj vzpostavijo sisteme vrednotenja kompetenc znanja jezikov, ki bodo temeljili na skupnih evropskih okvirih učenja in poučevanja jezikov, ki jih je razvil Svet Evrope;

sklepov Evropskega sveta v Barceloni 15. in 16. marca 2002 (3), ki:

potrjujejo podroben delovni program za nadgradnjo ciljev sistemov izobraževanja in usposabljanja (4);

pozivajo k nadaljnjim ukrepom za izboljšanje obvladanja osnovnih spretnosti, zlasti s poučevanjem najmanj dveh tujih jezikov od zelo zgodnje starosti dalje; in

pozivajo k oblikovanju kazalnika jezikovnih kompetenc v letu 2003;

sklepov Sveta iz maja 2005 glede novih kazalnikov na področjih izobraževanja in usposabljanja (5);

Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu Evropski kazalnik jezikovnih kompetenc  (6) ;

predloga priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje (7), ki kot ključno opredeljuje sposobnost sporazumevanja v tujem jeziku;

Sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Nova okvirna strategija za večjezičnost  (8) ;

PONOVNO POTRJUJE, da:

sta znanje tujih jezikov in pomoč pri spodbujanju boljšega medsebojnega razumevanja med različnimi narodi predpogoja za mobilno delovno silo in lahko pripomoreta k večji konkurenčnosti gospodarstva Evropske unije;

je redno spremljanje dosežka in napredka z uporabo kazalcev in meril ključen del lizbonskega procesa, saj omogoča opredelitev dobrih praks z namenom zagotavljanja strateških smernic ter določanja kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“;

PRIZNAVA, da:

so potrebni ukrepi za odpravo sedanjega pomanjkanja zanesljivih primerljivih podatkov o rezultatih poučevanja in učenja tujih jezikov;

morajo ti ukrepi temeljiti na podatkih, pridobljenih s pomočjo objektivnih testov jezikovnih spretnosti, pripravljenih in izvedenih na način, ki zagotavlja njihovo zanesljivost, točnost in veljavnost;

ti podatki lahko pripomorejo k opredelitvi in širjenju dobre prakse politik jezikovnega izobraževanja in metod poučevanja jezikov s pomočjo okrepljene izmenjave informacij in izkušenj;

države članice potrebujejo jasnejšo sliko o praktičnih in finančnih ukrepih, ki jih bo vsaka izmed njih morala sprejeti za izvajanje Evropskega kazalnika jezikovnih kompetenc;

POUDARJA, da:

naj se pri razvoju Evropskega kazalnika jezikovnih kompetenc v celoti spoštuje odgovornost držav članic za organizacijo lastnih izobraževalnih sistemov ter naj se zadevnim organizacijam in institucijam ne nalaga neupravičenih administrativnih ali finančnih bremen;

naj se pri metodi zbiranja podatkov upošteva že opravljeno delo na tem področju na mednarodni ravni ali na ravni Evropske Unije oz. njenih držav članic, ter da naj se ta metoda zasnuje in izvaja finančno učinkovito;

naj se v najkrajšem možnem času uvede Evropski kazalnik jezikovnih kompetenc v skladu s spodaj navedenim obsegom nalog:

podatki o kompetencah pri prvem in drugem tujem jeziku se zberejo:

s pomočjo skupne serije testov, izvedenih v reprezentativnem vzorcu ciljne populacije v vsaki od držav članic;

s pomočjo reprezentativnega vzorca učencev v programu izobraževanja in usposabljanja ob zaključku ravni ISCED 2;

če se drugi tuj jezik ne poučuje pred zaključkom ISCED 2, se lahko države članice v prvem krogu zbiranja podatkov odločijo, da podatke za drugi tuj jezik zberejo pri učencih, vključenih v raven ISCED 3;

za tiste jezike, za katere v zadevni državi članici obstaja primeren reprezentativni vzorec učencev;

rezultati testov naj temeljijo na lestvicah skupnih evropskih okvirov učenja in poučevanja jezikov (9);

spada spoštovanje jezikovne raznolikosti med ključne vrednote Evropske unije, zato mora kazalnik temeljiti na podatkih o znanju vseh uradnih jezikov Evropske unije, ki se poučujejo kot tuji jeziki na ozemlju EU; vendar pa bi bilo v prvem krogu zbiranja podatkov iz praktičnih razlogov priporočljivo omogočiti teste v tistih uradnih jezikih Evropske unije, ki se v državah članicah največ poučujejo, kolikor ti omogočajo dovolj širok vzorec testiranih učencev;

naj države članice same določijo, znanje katerega od teh uradnih jezikov se preverja;

naj bi kazalnik ocenil vse štiri produktivne in receptivne sposobnosti; vendar pa bi bilo iz praktičnih razlogov priporočljivo v prvem krogu zbiranja podatkov omogočiti teste tistih treh jezikovnih spretnosti, ki jih je najlažje oceniti (to so slušno in bralno razumevanje ter pisno izražanje);

naj se metodologijo testiranja da na razpolago tistim državam članicam, ki jo želijo uporabljati pri svojem razvoju testiranj v drugih jezikih;

je treba tudi zbrati primerne podatke o širšem okviru za pomoč pri ocenjevanju vzročnih dejavnikov —

POZIVA Komisijo, naj:

čim prej ustanovi svetovalni odbor (Svetovalni odbor EKJK), ki ga bodo sestavljali po en predstavnik za vsako državo članico in predstavnik Sveta Evrope, njegova naloga pa bo svetovati Komisiji glede tehničnih zadev, denimo:

določb v razpisu za vzpostavitev orodij preverjanja;

ocene dela pogodbenega izvajalca;

primernih ureditev, standardov in tehničnih postopkov za dejavnosti zbiranja podatkov v državah članicah, ob upoštevanju potrebe po preprečevanju nepotrebnega upravnega in finančnega bremena za države članice;

da bi državam članicam pomagali pri opredelitvi organizacijskih posledic in sredstev, je treba opredeliti začetno nalogo tega odbora, in sicer določitev časovnega razporeda dela in natančnejši opis zgradbe in uporabe testov, vključno z:

velikostjo vzorca;

prednostno metodo testiranja in

prednostnimi ukrepi za izvedbo testov ob upoštevanju možnosti za elektronsko testiranje;

najmanjšim vzorcem, na podlagi katerega naj se državam članicam omogoči test za določen jezik;

do konca leta 2006 pripravi pisno poročilo Svetu o napredovanju dela ter po potrebi vseh nerešenih zadevah;

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, naj:

sprejmejo vse potrebne ukrepe za nadaljevanje procesa vzpostavljanja Evropskega kazalnika jezikovnih kompetenc.


(1)  Dok. SN 100/1/00 REV 1, odstavek 27.

(2)  UL C 50, 23.2.2002, str. 1.

(3)  SN 100/1/02 REV 1.

(4)  sprejel Svet (Izobraževanje) 14. februarja 2002 (UL C 142, 14.6.2002, str. 1).

(5)  UL C 141, 10.6.2005, str. 7.

(6)  Dok. 11704/05 – COM (2005) 356 konč.

(7)  Dok. 13425/05 – COM (2005) 548 konč.

(8)  Dok. 14908/05 – COM (2005) 596 konč.

(9)  „Skupni evropski okviri učenja in poučevanja jezikov: učenje, poučevanje, ocenjevanje“, kot jih je izdelal Svet Evrope.