52006IP0367

Resolucija Evropskega parlamenta o tematski strategiji za urbano okolje (2006/2061(INI))

Uradni list 306 E , 15/12/2006 str. 0182 - 0188


P6_TA(2006)0366

Tematska strategija o onesnaževanju zraka

Resolucija Evropskega parlamenta o tematski strategiji o onesnaževanju zraka (2006/2060(INI))

Evropski parlament,

- ob upoštevanju Sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o tematski strategiji o onesnaževanju zraka (KOM(2005)0446),

- ob upoštevanju Šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti [1],

- ob upoštevanju Lizbonske strategije (sklepi zasedanja Evropskega sveta v Barceloni z dne 15. in 16. marca 2002),

- ob upoštevanju Sporočila Komisije o programu "Čisti zrak za Evropo (CAFE): razvoj tematske strategije za kakovost zraka" (KOM(2001)0245),

- ob upoštevanju presoje vpliva tematske strategije na onesnaževanje zraka in na Direktivo o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (SEK(2005)1133),

- ob upoštevanju poročila o zdravstvenih vidikih onesnaževanja zraka - rezultati projekta Svetovne zdravstvene organizacije "Sistematični pregled zdravstvenih vidikov onesnaževanja zraka v Evropi" [2],

- ob upoštevanju poročanja o politiki s strani Inštituta za evropsko okoljsko politiko [3],

- ob upoštevanju predloga Komisije za novo Direktivo o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (KOM(2005)0447),

- ob upoštevanju obsežne obstoječe zakonodaje EU, ki nadzira kakovost zraka in emisije v zrak, vključno z: Okvirno direktivo o kakovosti zraka [4] in njenimi hčerinskimi direktivami, Direktivo o nacionalnih zgornjih mejah emisij [5], Direktivo o velikih kurilnih napravah [6], direktivami, ki nadzirajo emisije in kakovost goriva vozil, Direktivo o emisijah topil [7] in Direktivo o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja [8];

- ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta za okolje z dne 9. marca 2006,

- ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

- ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0235/2006),

A. ker je onesnaževanje zraka glavni vzrok smrti in dejavnik bolezni v Evropi, ki povzroča skrajšanje življenjske dobe povprečno za več kot 8 mesecev na posameznika; ker je zdravje otrok, starejših ljudi, ljudi z boleznimi dihal ter boleznimi srca in ožilja ter tistih, ki živijo na zelo izpostavljenih območjih, kot so urbana območja (mesta) in v bližini glavnih cest, posebno ogroženo,

B. ker je splošni cilj tematske strategije o onesnaževanju zraka oblikovati dolgoročno celovito strateško politiko za boj proti onesnaževanju zraka, da se dosežejo cilji šestega okoljskega akcijskega programa v zvezi z varstvom zdravja ljudi in okolja,

C. ker je bil v preteklih desetletjih že dosežen precejšen napredek pri zmanjševanju emisij za zdravje najbolj škodljivih onesnaževal v zrak,

D. ker so drobni delci PM2,5 in prizemni ozon onesnaževala zraka, ki povzročajo največ zdravstvenih problemov,

E. ker je 55 % evropskih ekosistemov poškodovanih zaradi onesnaževanja zraka,

F. ker je onesnaževanje zraka prisotno v vseh državah članicah in je čezmejno vprašanje, ker delci in druga onesnaževala potujejo stotine kilometrov, zaradi česar so potrebni evropska rešitev in strožji čezmejni ukrepi, ker to dejstvo ne odvezuje nekaterih držav članic posebnih odgovornosti, da upoštevajo mejne vrednosti za kakovost zraka,

G. ker se učinkovit boj proti onesnaževanju zraka lahko doseže le z usklajenim sklopom ukrepov, ki združujejo ukrepe na evropski, nacionalni in lokalni ravni ter so usmerjeni predvsem v boj proti emisijam onesnaževal pri viru,

H. ker člen 7 šestega okoljskega akcijskega programa navaja, da je eden njegovih ciljev doseganje ravni kakovosti zraka, ki ne povzročajo večjih negativnih posledic na zdravju ljudi in okolju ter ne ogrožajo zdravja ljudi in okolja,

I. ker so med ključnimi ukrepi iz člena 7 šestega okoljskega akcijskega programa razvoj tematske strategije o onesnaževanju zraka ter pregled in posodobitev standardov kakovosti zraka in nacionalnih zgornjih mej emisij, da se doseže dolgoročni cilj nepreseganja kritičnih obremenitev in ravni; ker je onesnaževanje zraka zapleten problem, ki se lahko reši le s sistematičnim pristopom, ki upošteva medsebojne vplive,

J. ker je učinkovito izvajanje obstoječe zakonodaje nujno za doseganje izboljšanja kakovosti zraka v letu 2020 in ker je del obstoječe zakonodaje še vedno v postopku izvajanja,

K. ker se visoko zastavljeni cilji o kakovosti zraka lahko uresničijo le, če vse države članice dosledno izvajajo obstoječo zakonodajo in če se lahko novi zakonodajni predlogi osredotočijo na omejevanje emisij onesnaževal,

L. ker je Komisija v presoji vpliva predstavila tri predvidene poteke (A, B in C), ki kažejo različne ravni zastavljenih ciljev ter predviden potek največjega tehnično izvedljivega zmanjšanja,

M. ker presoja vpliva kaže, da je večina evropskih državljanov naklonjena evropski politiki za izboljšanje kakovosti zraka s ciljem, ki približno dosega raven predvidenega poteka C, v strategiji pa je Komisija izbrala nižje zastavljeni cilj, ki bi ga lahko označili z A+,

N. ker so stroški zmanjšanja ravni onesnaževanja zraka v vseh predvidenih potekih manjši kot finančne koristi; ker nobeden od predvidenih potekov ne ogroža celotnega konkurenčnega položaja EU in ker visoko zastavljen predviden potek spodbuja ustvarjanje delovnih mest,

O. ker je Komisija izvedla temeljito presojo vpliva ob upoštevanju strategije boljše ureditve in trajnostnega razvoja, vendar obstaja resno pomanjkanje sistemskega pristopa v predlagani strategiji in s tem povezani Direktivi o kakovosti zraka, ker se na primer ne pričakuje nadaljnje zmanjšanje emisij CO2, kar nedvomno povzroči precenjevanje stroškov in podcenjevanje ugodnosti za strategijo, ker bo nadaljnje zmanjšanje emisij po letu 2012 med drugim prispevalo k izboljšanju kakovosti zraka,

P. ker presoja vpliva kaže, da se optimalen predviden potek - pri katerem so mejni stroški enaki mejnim koristim - umešča med predvidena poteka B in C, ne glede na to, da monetarizacija škode v ekosistemih, materiali iz pridelkov in tudi nekateri škodljivi vplivi na zdravje niso vključeni v podatke o stroških,

Q. ker je delovna skupina CAFE za PM (delce) navedla, da obstajajo tveganja za zdravje, povezana s PM2,5 pri koncentracijah pod 10 μg/m3, in da mejna vrednost ne sme presegati 20 μg/m3,

R. ker, kot je poudaril Inštitut za evropsko okoljsko politiko, vrednost PM2,5 25 μg/m3, kot jo je predlagala Komisija, ne pomeni strožjih zahtev v zvezi s PM za države članice, ampak z dovoljevanjem izjem prej zmanjšuje obveznosti,

S. ker izboljšanje kakovosti zraka prinaša koristi za družbo kot celoto, medtem ko stroške prevzamejo posebni sektorji, ker je zato pomembno, da se poiščejo načini za plačevanje teh stroškov, medtem ko uporaba načela "onesnaževalec plača" povzroča nesprejemljive stroške za posebne sektorje,

T. ker morajo vsi sektorji prispevati k izboljšanju kakovosti zraka, s posebnim poudarkom na tistih sektorjih, ki do zdaj niso dovolj prispevali k ohranjanju čistega zraka,

U. ker določbe notranjega trga spodbujajo doseganje okoljskih ciljev in mejnih vrednosti v EU, če se cilji v različnih državah članicah enako izvajajo,

V. ker mnoge države članice ne izpolnjujejo mejnih vrednosti v skladu z veljavno zakonodajo o kakovosti zraka - večina težav se pojavlja na Nizozemskem, v Belgiji, Nemčiji, severni Italiji, na Poljskem in v velikih mestih, ker so do zdaj sprejeti ukrepi, ki so usmerjeni v vire onesnaženja, nezadostni za doseganje teh mejnih vrednosti,

W. ker vzrok za neizpolnjevanje mejnih vrednosti ni vedno pomanjkanje ukrepov v državah članicah, ampak ga včasih povzroči tudi pomanjkanje ustreznih ukrepov Skupnosti,

X. ker je potrebna strategija, ki vključuje visoko zastavljene cilje, izražene z ambiciozno zakonodajo o kakovosti zraka, skupaj z ukrepi, ki se osredotočajo na vire onesnaženja, da se omogoči državam članicam, da izpolnjujejo standarde kakovosti zraka, hkrati pa daje dodaten čas državam članicam, ki so sprejele vse ustrezne ukrepe, ampak imajo še vedno težave pri izpolnjevanju mejnih vrednosti,

Y. ker je treba za zagotovitev uresničitve ciljev v zvezi z zdravjem in okoljem Direktivo o nacionalnih zgornjih mejah emisij dopolniti z različnimi ukrepi za zmanjšanje emisij na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni Skupnosti,

Določanje primerne ravni zastavljenih ciljev za obravnavanje problema onesnaževanja zraka

1. pozdravlja tematsko strategijo Komisije o onesnaževanju zraka, ki poudarja, da je onesnaževanje zraka resen problem za zdravje in okolje;

2. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da strategija ne prikazuje, kako se lahko dosežejo cilji šestega okoljskega akcijskega programa; zato poziva Komisijo, da si prizadeva za bistveno višjo raven zastavljenih ciljev za zmanjšanje onesnaževanja zraka v letu 2020, da se ti cilji dosežejo;

3. se zaveda, da je ciljna raven A+ za NH3 iz odstavka 2 te strategije precej visoka za kmetijski sektor, vendar Komisijo poziva, naj pri pregledu SKP v celoti upošteva probleme zakiseljevanja, ki jih povzroča NH3, in si zato še naprej prizadeva za ciljno raven C;

4. z obžalovanjem ugotavlja, da strategija ne vključuje nobene pravne zahteve za zmanjšanje emisij delcev, kot je priporočila Evropska agencija za okolje, ampak se omejuje le na predloge okvirnih ciljev;

5. zahteva strategijo z višje zastavljenimi cilji zmanjšanja, ki ustreza predvidenemu poteku C za hlapljive organske snovi (HOS), PM2,5 in NOx, ker bo to bolj koristilo zdravju in zaposlovanju ter hkrati ohranilo uravnoteženost stroškov in koristi; zahteva zmanjšanja, kot so prikazana v spodnji tabeli:

| Veljavna zakonodaja za leto 2020 | TSOZ [9]za leto 2020 | Cilji EP in ustrezen predviden potek za leto 2020 |

SO2 | 68 % | 82 % | 82 % (B) |

NOx | 49 % | 60 % | 65 % (C) |

HOS | 45 % | 51 % | 55 % (C) |

NH3 | 4 % | 27 % | 27 % (A+) |

PM2,5 | 45 % | 59 % | 61 % (C) |

Skupni stroški (na leto) | | dodatno 7100 milijonov EUR | dodatno +/- 11000 milijonov EUR |

6. poziva Komisijo, da posodobi vhodne podatke, ki se uporabljajo za model integrirane ocene, da upošteva strukturne ukrepe, da v celoti upošteva možnost zmanjšanja emisij mednarodnega ladijskega prometa, da vključi vso ustrezno obstoječo zakonodajo v t. i. izhodiščni predviden potek in da uporabi predviden potek na področju energetike, ki je v skladu z visoko zastavljeno podnebno politiko EU, preden uporabi model za pripravo revizije Direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij; verjame, da bi posodobitev vhodnih podatkov, ki se uporabljajo za analizo v teh okvirih, z vključitvijo dodatnih netehničnih strukturnih ukrepov za zmanjšanje emisij bistveno zmanjšala ocenjene stroške za uresničitev vmesnih ciljev in znatno povečala zmožnost zmanjšanja emisij;

7. spodbuja uvedbo letne mejne vrednosti 33 μg/m3 za PM10 v letu 2010 in podpira predlog Komisije za uvedbo zmanjšanja koncentracije za PM2,5, ker je delež PM2,5 v PM10 najbolj škodljiv za zdravje; poziva k uvedbi ciljne vrednosti 20 μg/m3 za PM2,5 v letu 2010, njeno prevrednotenje v mejno vrednost v letu 2015 in v skladu s priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije dolgoročno ciljno vrednost 10 μg/m3 za PM2,5; strinja se, da se mora državam članicam, ki lahko pokažejo, da so sprejele vse izvedljive ukrepe, omogočiti več časa, da dosežejo mejne in ciljne vrednosti;

8. zagovarja večjo enotnost metod merjenja in računanja, ki jih uporabljajo različne države članice za koncentracije finih delcev; med drugim meni, da je treba korekcijske faktorje pravilno uporabljati;

9. je prepričan, da je predlagano zmanjšanje onesnaževanja mogoče doseči le, če EU okrepi zakonodajo o emisijah, in poziva k sprejetju visoko zastavljenih mejnih vrednosti, ki so zavezujoče v večjem obsegu;

10. podpira predlog Komisije za uvedbo cilja zmanjšanja izpostavljenosti 20 % za PM2,5 v letu 2020 v primerjavi s povprečnim indeksom izpostavljenosti v letu 2010; vseeno poziva k različnim ciljem zmanjšanja, ki upoštevajo različne začetne ravni držav članic in prej sprejete ukrepe, s posebnim poudarkom na večji možnosti zmanjšanja v državah članicah, kjer je začetna raven izpostavljenosti visoka;

11. poziva, da se v primeru visokih ravni smoga uvedejo opozorila za smog in se ljudi spodbuja, da takrat ne kurijo na prostem in zmanjšajo uporabo avtomobila;

12. je prepričan, da se predlagano zmanjšanje lahko doseže le, če EU okrepi zakonodajo o emisijah; poudarja, da se je onesnaževanja zraka možno lotiti le, če se visoko zastavljene mejne vrednosti povežejo z visoko zastavljeno politiko o emisijah;

Sektorski ukrepi

13. poziva Komisijo in države članice, da čim prej sprejmejo potrebne ukrepe za zmanjšanje emisij v različnih sektorjih, ki prispevajo k onesnaževanju zraka, pri čemer je treba posebno prednost dati tistim sektorjem, ki prej niso bili urejeni in v katerih se nadaljnje zmanjšanje emisij lahko doseže ceneje;

14. poziva Komisijo, da predlaga čimprejšnjo revizijo Direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij in zagotovi njeno sorazmernost s cilji, ki jih zagovarja Parlament;

15. poziva Komisijo in države članice, da nujno sprejmejo ukrepe za zmanjšanje emisij v sektorju ladijskega prevoza, in poziva Komisijo, da predloži predloge:

- za določitev emisijskih standardov NOx za ladje, ki uporabljajo pristanišča v EU;

- za imenovanje Sredozemskega morja in severovzhodnega Atlantika za območji nadzora nad emisijami žvepla (SECA) v okviru Konvencije MARPOL;

- za zmanjšanje največje dovoljene vsebnosti žvepla v ladijskih gorivih, ki se uporabljajo na območjih SECA, in v potniških ladjah z 1,5% na 0,5 %;

- za uvedbo finančnih instrumentov, kot so davki ali dajatve na emisije SO2 in NOx iz ladij;

- za spodbuditev uvedbe različnih pristaniških dajatev in dajatev za plovne poti, ki bodo dajale prednost plovilom z majhnimi emisijami SO2 in NOx;

- za spodbuditev, da ladje, medtem ko so zasidrane v pristaniščih, uporabljajo elektriko s kopnega;

- za direktivo EU o kakovosti ladijskih goriv;

nadalje poziva Komisijo, da predlaga usklajeno delovanje, da se zagotovijo enotni pogoji delovanja, in da vztraja pri delovanju v okviru Mednarodne pomorske organizacije (IMO); je prepričan, da je potrebna večja uravnoteženost med stroški zmanjševanja emisij iz ladij in emisij s kopnega;

16. ugotavlja, da ima kmetijski sektor, čeprav je eden največjih virov onesnaževanja zraka z amoniakom, malo obveznosti za zmanjševanje emisij; pozdravlja uvedbo načela "pogojevanja" kmetijske pomoči po zadnji reformi skupne kmetijske politike, ki mora bistveno zmanjšati emisije okolju škodljivih snovi; poziva države članice, naj se borijo proti onesnaževanju zraka, povezanim z govedorejo, zlasti z intenzivnim kmetovanjem, uporabo gnojil in opreme za ogrevanje rastlinjakov, ter da uporabljajo kmetijske subvencije za reševanje problema amoniaka; zahteva posodobitev ciljev zmanjšanja amoniaka v okviru pregleda skupne kmetijske politike (SKP); poziva Komisijo, da intenzivno kmetovanje vključi v Direktivo o intenzivnem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, poleg tega pa poziva Komisijo in države članice, da pospešujejo ukrepe, ki spodbujajo razvoj ekološkega in integriranega kmetijstva kot dela politike razvoja podeželja;

17. ugotavlja velik prispevek kmetijskih dejavnosti k emisijam amoniaka; se strinja s Komisijo, da je treba te emisije zmanjšati; poziva Komisijo, da nujno predloži posebne predloge za zmanjšanje emisij amoniaka v kmetijstvu; in poziva Komisijo, da poveže subvencije skupne kmetijske politike s strogimi zahtevami po ukrepih za boj proti emisijam amoniaka v kmetijstvu;

18. ugotavlja, da so stroški za zmanjšanje emisij NH3 verjetno precenjeni, napovedi osnutka reforme skupne kmetijske politike Evropske agencije za okolje na primer predvidevajo manj glav živine kot izhodiščne napovedi programa CAFE, kar bi natančneje pomenilo tudi nižje stroške, kot so bili predvideni, za uresničitev zmanjšanja emisij amoniaka;

19. poziva Komisijo, da oceni učinke med ustreznimi okoljskimi direktivami, kot so Direktiva o nitratih, Direktiva o presoji vplivov na okolje in Okvirna direktiva o vodah; v zvezi s tem opozarja predvsem na spodbujanje uporabe mineralnih gnojil (za katera je bilo ugotovljeno, da so glavni vir emisij amoniaka v kmetijskem sektorju) namesto gnojil živalskega izvora, kar izhaja iz Direktive o nitratih;

20. poziva Komisijo, da čim prej predlaga ukrepe za zmanjšanje emisij iz industrijskih virov, vključno z revizijo Direktive o intenzivnem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, ki mora bolj učinkovito nagraditi inovacije in vključiti manjše kurilne naprave z močjo pod 50 MWh;

21. poziva Komisijo, da čim prej predlaga ukrepe za zmanjšanje emisij iz gospodinjskih virov, vključno s standardi za opremo za ogrevanje; poziva države članice, da uvedejo ukrepe in programe za zmanjšanje emisij iz gospodinjskih virov, kot so kamini;

22. zahteva od Komisije, da leta 2006 predlaga prihodnje standarde Euro 6 za potniška vozila, z nadaljnjim zmanjšanjem standarda NOx za dizelska potniška vozila in kombije od leta 2011, in tudi navede usmeritev Euro VII za težka tovorna vozila; zahteva od Komisije, da uvede normative Euro VI za težka tovorna vozila najpozneje leta 2012 s standardi, ki so primerljivi s standardi v ZDA; ti državam članicam omogočajo, da dosežejo cilje kakovosti zraka; poziva države članice, da sprejmejo potrebne ukrepe za postopno opuščanje starejših vozil, ki onesnažujejo okolje, razen zgodovinskih starodobnikov, ali - kjer je to primerno - zagotovijo spodbude za njihovo dodatno opremljanje; poziva Komisijo, države članice in prometni sektor, da se udeležijo temeljne razprave o trajnostni mobilnosti v 21. stoletju;

23. poziva nacionalne, regionalne in lokalne organe, da pregledajo lokalne prevozne sisteme in poiščejo inovativne rešitve za zmanjšanje uporabe avtomobilov v mestnih središčih; je prepričan, da plačevanje cestnin prinaša gospodarske in okoljske ugodnosti in da razdelitev na okoljska območja, ki odvrača od tega, da bi avtomobili, ki bolj onesnažujejo okolje, vstopali v mestna središča, zagotavlja močno spodbudo za posodobitev voznega parka; poudarja, da lahko lokalna uprava zagotovi močno spodbudo za inovacije z nakupom čistih avtomobilov (EEV, Euro 6 in VI) za javni in poljavni vozni park in z ukrepanjem v podporo delojemalcev, ki uporabljajo bolj trajnostne načine prevoza;

24. ugotavlja, da ni povezave med razvojem in uporabo alternativnih virov energije in zmanjšanjem onesnaževanja zraka ter da se premalo poudarja potreba po razširitvi javnega prevoza in izkoriščanju alternativnih virov energije na podlagi strateškega načrtovanja;

25. poziva Komisijo, da predlaga ukrepe za reševanje problema onesnaževanja zraka, ki - v skladu s členom 95(3) Pogodbe ES - zagotavljajo visoko raven varstva okolja; poziva Komisijo, da dovoli izjeme od določb notranjega trga za države članice, ki želijo sprejeti ukrepe, ki presegajo veljavne standarde EU; je prepričan, da tiste države članice, ki izvajajo strožje standarde, zagotavljajo pomembno spodbudo za inovacije;

Sprejemanje boljše zakonodaje

26. poziva Komisijo in Svet, da skleneta medinstitucionalni sporazum s Parlamentom, v katerem te tri institucije izrazijo predanost ciljem kakovosti zraka, kot so določeni v tej strategiji in temu primerno ambiciozni reviziji Direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij; ta sporazum mora vključevati podroben seznam ukrepov EU, ki jih je treba sprejeti, da bi zagotovili pravočasno doseganje ciljev strategije, vključno s tistimi iz odstavkov 13-24 zgoraj; seznam mora biti usklajen z drugimi politikami Skupnosti, vključno z akcijskim načrtom za podnebje; je prepričan, da bi takšen sporazum prispeval k povečanju odgovornosti in tako k "sprejemanju boljše zakonodaje";

27. poziva Komisijo, da leta 2012 pregleda napredek pri doseganju ciljev strategije in da v različnih sektorjih oceni možnost nadaljnjega stroškovno učinkovitega zmanjšanja;

*

* *

28. naroči predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji kot tudi vladam in parlamentom držav članic.

[1] UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

[2] http://www.euro.who.int/document/E83080.pdf.

[3] http://www.europarl.europa.eu/comparl/envi/pdf/externalexpertise/ieep_6leg/air_pollution.pdf.

[4] Direktiva 96/62/ES (UL L 296, 21.11.1996, str. 55).

[5] Direktiva 2001/81/ES (UL L 309, 27.11.2001, str. 22).

[6] Direktiva 2001/80/ES (UL L 309, 27.11.2001, str. 1).

[7] Direktiva 1999/13/ES (UL L 85, 29.3.1999, str. 1).

[8] Direktiva 96/61/ES (UL L 257, 10.10.1996, str. 26).

[9] Tematska strategija o onesnaževanju zraka.

--------------------------------------------------