[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 12.12.2006

COM(2006) 786 konč.

SPOROČILO KOMISIJE

o Evropskem programu za varovanje ključne infrastrukture

SPOROČILO KOMISIJE

o Evropskem programu za varovanje ključne infrastrukture (Besedilo velja za EGP)

1. OZADJE

Evropski svet je junija 2004 zaprosil za pripravo splošne strategije varovanja ključne infrastrukture. Komisija je 20. oktobra 2004 sprejela Sporočilo o varovanju kritične infrastrukture v boju proti terorizmu, v katerem je dala jasne predloge o tem, kaj bi okrepilo preprečevanje terorističnih napadov na ključne infrastrukture (KI), pripravljenost in odziv nanje v Evropi.

Svet je v sklepih o „preprečevanju, pripravljenosti in odzivu na teroristične napade“ in o „solidarnostnem programu EU o posledicah terorističnih groženj in napadov“, ki jih je sprejel decembra 2004, podprl namero Komisije, da predlaga Evropski program za varovanje ključne infrastrukture (EPCIP), in se strinjal z vzpostavitvijo informacijskega omrežja za opozarjanje o ključni infrastrukturi (CIWIN) pri Komisiji.

Komisija je novembra 2005 sprejela Zeleno knjigo o Evropskem programu za varovanje ključne infrastrukture (EPCIP), v kateri so bile določene politične možnosti o načinu vzpostavitve EPCIP in CIWIN s strani Komisije.

Komisija je bila v sklepih Sveta za pravosodje in notranje zadeve (PNZ) decembra 2005 pozvana, naj pripravi predlog za Evropski program za varovanje ključne infrastrukture.

To sporočilo določa načela, postopke in instrumente, ki so bili predlagani za izvajanje EPCIP. Izvajanje EPCIP bodo, kjer bo to ustrezno, dopolnila posebna sektorska sporočila, ki bodo opredelila pristop Komisije glede posebnih sektorjev ključne infrastrukture[1].

2. NAMEN, NAČELA IN VSEBINA EPCIP

2.1. Cilj EPCIP

Glavni cilj EPCIP je izboljšati varovaje ključnih infrastruktur v EU. Ta cilj bo dosežen z oblikovanjem okvira EU v zvezi z varovanjem ključnih infrastruktur, ki je določen v tem sporočilu.

2.2. Vrste groženj, ki jih mora obravnavati EPCIP

S priznavanjem grožnje, ki izhaja iz terorizma, kot prednostne naloge, bo varovanje ključne infrastrukture temeljilo na pristopu upoštevanja vseh nevarnosti. Če se ugotovi, da je stopnja varnostnih ukrepov v posameznem sektorju ključne infrastrukture ustrezna, morajo zainteresirane strani svoja prizadevanja usmeriti v grožnje, ki so jim izpostavljene.

2.3. Načela

Izvajanje EPCIP bodo usmerjala naslednja temeljna načela:

- Subsidiarnost – prizadevanja Komisije na področju varovanja ključne infrastrukture bodo usmerjena v infrastrukturo, ki je ključna z evropskega vidika in ne iz nacionalnega ali regionalnega. Kljub osredotočanju na evropske ključne infrastrukture, lahko Komisija, kadar je za to zaprošena ter ob upoštevanju obstoječih pristojnosti Skupnosti in razpoložljivih sredstev, državam članicam zagotovi podporo v zvezi z nacionalnimi ključnimi infrastrukturami.

- Dopolnjevanje – Komisija se bo izognila podvajanju obstoječih prizadevanj na ravni EU, nacionalni ali regionalni ravni, ko se bodo ta pokazala za učinkovita pri varovanju ključne infrastrukture. EPCIP bo tako dopolnil in temeljil na obstoječih sektorskih ukrepih.

- Zaupnost – tako na ravni EU kot držav članic bodo informacije o varovanju ključne infrastrukture zaupne, dostop do njih pa omogočen izključno po potrebi. Izmenjava informacij v zvezi s ključno infrastrukturo bo potekala v okolju zaupanja in varnosti.

- Sodelovanje zainteresiranih strani – vse zadevne zainteresirane strani bodo v čim večji meri vključene v razvoj in izvajanje EPCIP. To bo vključevalo lastnike/upravljavce ključnih infrastruktur, določenih kot EKI, kot tudi javne organe in druge ustrezne organe.

- Sorazmernost – ukrepi bodo predlagani, samo ko bo ugotovljena potreba na podlagi analize obstoječih varnostnih pomanjkljivosti, in bodo sorazmerni s stopnjo tveganja ter vrsto grožnje.

- Pristop po posameznih sektorjih – glede na to, da imajo različni sektorji posebne izkušnje, strokovno znanje in zahteve v zvezi z varovanjem ključne infrastrukture, se bo za vsak posamezen sektor oblikoval EPCIP, ki se bo izvajal na podlagi dogovorjenega seznama sektorjev varovanja ključne infrastrukture.

2.4. Okvir EPCIP

Okvir bo obsegal:

- Postopek za ugotavljanje in določanje evropskih ključnih infrastruktur (EKI) ter skupni pristop k ocenjevanju potreb za izboljšanje varovanja takšnih infrastruktur. To bo izvedeno z direktivo.

- Ukrepe za olajšanje izvajanja EPCIP, vključno z akcijskim načrtom EPCIP, informacijskim omrežjem za opozarjanje o ključni infrastrukturi (CIWIN), uporabo strokovnih skupin, ki se ukvarjajo z varovanjem ključne infrastrukture na ravni EU, postopki izmenjave informacij o varovanju ključne infrastrukture ter ugotavljanjem in analizo soodvisnosti.

- Podporo državam članicam glede nacionalnih ključnih infrastruktur (NKI), ki jo lahko določena država članica izkoristi po potrebi. Osnovni pristop za varovanje nacionalne ključne infrastrukture je določen v tem sporočilu.

- Načrtovanje izrednih ukrepov

- Zunanjo razsežnost

- Spremljajoče finančne ukrepe in zlasti predlagani program EU o „preprečevanju, pripravljenosti in obvladovanju posledic terorizma ter drugih tveganj povezanih z varnostjo“ za obdobje 2007–2013, ki bo zagotovil možnosti financiranja za ukrepe, povezane z varovanjem ključne infrastrukture, ki imajo možnost prenosljivosti na ravni EU.

Vsak od teh ukrepov bo obravnavan v nadaljevanju.

2.5. Kontaktna skupina za varovanje ključne infrastrukture

Potreben je mehanizem na ravni EU, ki bo služil kot strateško izhodišče za usklajevanje in sodelovanje, ki lahko prevzame delo v zvezi s splošnimi vidiki EPCIP in posebnimi sektorskimi ukrepi. Zato bo ustanovljena kontaktna skupina za varovanje ključne infrastrukture.

Ta kontaktna skupina bo združevala kontaktne točke za varovanje ključne infrastrukture iz vsake države članice in predsedovala ji bo Komisija. Vsaka država članica mora imenovati kontaktno točko za varovanje ključne infrastrukture, ki bo usklajevala vprašanja v zvezi z varovanjem ključne infrastrukture znotraj države članice in z drugimi državami članicami, Svetom ter Komisijo. Imenovanje kontaktne točke za varovanje ključne infrastrukture ne preprečuje drugim organom v državi članici, da bi sodelovali pri vprašanjih varovanja ključne infrastrukture.

3. EVROPSKE KLJUČNE INFRASTRUKTURE (EKI)

Evropske ključne infrastrukture so tiste določene ključne infrastrukture, ki so za Skupnost najpomembnejše in katerih okvara ali uničenje bi vplivala na dve ali več držav članic ali eno samo državo članico, če se ključna infrastruktura nahaja v drugi državi članici. To vključuje čezmejne učinke, ki izhajajo iz soodvisnosti med medsebojno povezanimi infrastrukturami v različnih sektorjih. Postopek za ugotavljanje in določanje evropskih ključnih infrastruktur (EKI) ter skupni pristop k ocenjevanju potreb za izboljšanje varovanja takšnih infrastruktur bo določen z direktivo.

4. UKREPI ZA OLAJŠANJE RAZVOJA IN IZVAJANJA EPCIP

Komisija bo uporabila več ukrepov za olajšanje izvajanja EPCIP in za nadaljevanje z delom na ravni EU v zvezi z varovanjem ključne infrastrukture.

4.1. Akcijski načrt EPCIP

EPCIP bo stalen proces in opravljene bodo redne revizije v obliki akcijskega načrta EPCIP. Akcijski načrt bo določil ukrepe, ki jih bo treba v tem procesu sprejeti z ustreznimi roki. Akcijski načrt (Priloga) bo redno posodobljen na podlagi doseženega napredka.

V akcijskem načrtu EPCIP so dejavnosti, povezane z varovanjem ključne infrastrukture, organizirane v treh delovnih tokovih:

- Delovni tok 1 bo obravnaval strateške vidike EPCIP in razvoj ukrepov, ki se horizontalno uporabljajo pri celotnem delu, povezanim z varovanjem ključne infrastrukture.

- Delovni tok 2 bo obravnaval evropske ključne infrastrukture in se bo izvajal na sektorski ravni.

- Delovni tok 3 bo podpiral države članice pri njihovih dejavnostih glede nacionalnih ključnih infrastruktur.

Akcijski načrt EPCIP se bo izvajal ob upoštevanju sektorskih posebnosti in bo po potrebi vključeval druge zainteresirane strani.

4.2. Informacijsko omrežje za opozarjanje o ključni infrastrukturi (CIWIN)

Informacijsko omrežje za opozarjanje o ključni infrastrukturi (CIWIN) bo vzpostavljeno z ločenim predlogom Komisije in ustreznim prizadevanjem, da se prepreči podvajanje. Zagotovil bo izhodišče za varno izmenjavo najboljših praks. CIWIN bo dopolnil obstoječa omrežja in lahko bi zagotovil tudi možno izhodišče za izmenjavo hitrih opozoril, povezanih s sistemom Komisije ARGUS. Potrebna varnostna akreditacija sistema bo opravljena v skladu z ustreznimi postopki.

4.3. Strokovne skupine

Dialog z zainteresiranimi stranmi je ključen za izboljšanje varovanja ključnih infrastruktur v EU. Kjer je potrebno posebno strokovno znanje, lahko Komisija ustanovi strokovne skupine za varovanje ključne infrastrukture na ravni EU za obravnavanje jasno določenih vprašanj in za olajšanje javno-zasebnega dialoga v zvezi z varovanjem ključne infrastrukture. Strokovne skupine bodo podprle EPCIP z olajševanjem izmenjave stališč o vprašanjih, povezanih z varovanjem ključne infrastrukture, na podlagi svetovanja. Te strokovne skupine so prostovoljni mehanizem, v katerem se javna in zasebna sredstva združijo, da se doseže cilj ali vrsta ciljev, ki štejejo za obojestransko koristne, tako za državljane kot za zasebni sektor.

Strokovne skupine za varovanje ključne infrastrukture ne bodo niti nadomestile drugih obstoječih skupin, ki so že ustanovljene ali ki jih je mogoče prilagoditi za izpolnjevanje potreb EPCIP, niti ovirale neposredne izmenjave informacij med gospodarstvom, organi držav članic in Komisijo.

Na ravni EU bo imela strokovna skupina za varovanje ključne infrastrukture jasno določen cilj, časovni okvir za dosego tega cilja in jasno opredeljeno članstvo. Strokovne skupine za varovanje ključne infrastrukture bodo, po tem ko bodo cilji doseženi, razpuščene.

Posebne funkcije strokovnih skupin za varovanje ključne infrastrukture se lahko v različnih sektorjih ključne infrastrukture razlikujejo glede na edinstvene značilnosti posameznega sektorja. Te funkcije lahko vključujejo naslednje naloge:

- pomoč pri ugotavljanju šibkih točk, soodvisnosti in sektorskih najboljših praks;

- pomoč pri razvoju ukrepov za zmanjšanje in/ali odpravo pomembnejših šibkih točk ter razvoju kazalnikov uspešnosti;

- olajšanje izmenjave informacij o varovanju ključne infrastrukture, usposabljanje in krepitev zaupanja;

- razvijanje in spodbujanje „scenarijev“, da se sektorskim kolegom pokaže vrednost sodelovanja v načrtih in pobudah varovanja infrastrukture;

- zagotavljanje sektorskega strokovnega znanja in nasvetov o temah, kot so raziskave in razvoj.

4.4. Postopek izmenjave informacij o varovanju ključne infrastrukture

Postopek izmenjave informacij o varovanju ključne infrastrukture med zadevnimi zainteresiranimi stranmi zahteva razmerje na podlagi zaupanja, tako da zaščitene, občutljive in osebne informacije, ki so bile prostovoljno izmenjane, ne bodo javno razkrite in da so te občutljive informacije ustrezno varovane. Treba je poskrbeti, da bo pravica do zasebnosti spoštovana.

Zainteresirane strani bodo sprejele ustrezne ukrepe za varstvo informacij glede vprašanj kot so varovanje ključne infrastrukture in zaščitenih sistemov, študije soodvisnosti in šibke točke v zvezi z varovanjem ključne infrastrukture, ocene grožnje in tveganja. Te informacije bodo uporabljene samo za namen varovanja ključne infrastrukture. Vsako ravnanje osebja z zaupnimi informacijami bo imelo ustrezno stopnjo varnosti, ki jo bo preverjala država članica, katere državljan je zadevna oseba.

Poleg tega bo na podlagi izmenjave informacij o varovanju ključne infrastrukture ugotovljeno, da so lahko nekatere informacije, čeprav nezaupne, še vedno občutljive in zato je treba z njimi ravnati previdno.

Izmenjava informacij o varovanju ključne infrastrukture bo omogočila:

- Izboljšane in točne informacije ter razumevanje soodvisnosti, groženj, šibkih točk, izrednih dogodkov na področju varnosti, protiukrepov in najboljših praks za varovanje ključne infrastrukture.

- Večjo ozaveščenost glede vprašanj ključne infrastrukture;

- Dialog z zainteresiranimi stranmi;

- Bolj usmerjeno usposabljanje, raziskave in razvoj.

4.5. Ugotavljanje soodvisnosti

Ugotavljanje in analiza tako geografske kot sektorske soodvisnosti bo pomemben element izboljšanja varovanja ključne infrastrukture v EU. Ta stalen proces bo vključen v oceno šibkih točk, groženj in tveganj v zvezi s ključnimi infrastrukturami v EU.

5. NACIONALNE KLJUČNE INFRASTRUKTURE (NKI)

Z upoštevanjem sedanjih pristojnosti Skupnosti, je odgovornost za varovanje nacionalnih ključnih infrastruktur v rokah lastnikov/upravljavcev NKI in držav članic. Komisija bo pri teh prizadevanjih podprla države članice, kadar bo za to zaprošena.

Za izboljšanje varovanja nacionalnih ključnih infrastruktur se vsako državo članico spodbuja, da oblikuje nacionalni program za varovanje ključnih infrastruktur. Cilj takšnih programov je oblikovati pristop vsake države članice za varovanje nacionalnih ključnih infrastruktur, ki se nahajajo znotraj njenega ozemlja. Takšni programi obravnavajo najmanj naslednja vprašanja:

- Ugotavljanje in določanje nacionalnih ključnih infrastruktur s strani držav članic glede na vnaprej določena nacionalna merila. Ta merila razvije vsaka država članica ob upoštevanju najmanj naslednjih kvalitativnih in kvantitativnih vplivov okvare ali uničenja določene infrastrukture:

- Obseg – okvara ali uničenje določene ključne infrastrukture bo ocenjena glede na obseg geografskega območja, na katerega bi lahko vplivala njena izguba ali nerazpoložljivost.

- Resnost – posledice okvare ali uničenja določene infrastrukture bodo ocenjene na podlagi:

- javnega vpliva (število prizadetega prebivalstva);

- ekonomskega vpliva (velikost gospodarske izgube in/ali poslabšanja proizvodov ali storitev);

- okoljskega vpliva;

- političnih vplivov;

- psiholoških vplivov;

- posledic za javno zdravje.

Če takšnih meril ni, bo Komisija državi članici, na njeno zahtevo, pomagala pri njihovem razvoju z zagotavljanjem ustreznih metodologij.

- Vzpostavitev dialoga z lastniki/upravljavci ključne infrastrukture.

- Ugotavljanje geografskih in sektorskih soodvisnosti.

- Priprava načrtov izrednih ukrepov, povezanih z nacionalnimi ključnimi infrastrukturami, kjer se zdijo potrebni.

- Vsako državo članico se spodbuja, da svoj nacionalni program varovanja ključne infrastrukture oblikuje na podlagi skupnega seznama sektorjev ključnih infrastruktur, določenih za evropske ključne infrastrukture.

Uvedba podobnih pristopov za varovanje nacionalnih ključnih infrastruktur v državah članicah prispeva k zagotavljanju, da zainteresirane strani ključnih infrastruktur v Evropi nimajo težav z različnimi okviri, ki imajo za posledico dodatne stroške, in da notranji trg ni moten.

6. NAČRTOVANJE IZREDNIH UKREPOV

Načrtovanje izrednih ukrepov je ključni element postopka za varovanje ključne infrastrukture, da se zmanjšajo možni vplivi okvare ali uničenja ključne infrastrukture. Razvoj skladnega pristopa za oblikovanje načrtov za izredne ukrepe, ki obravnavajo vprašanja, kot je udeležba lastnikov/upravljavcev ključne infrastrukture, sodelovanje z nacionalnimi organi in izmenjava informacij med sosednjimi državami, mora biti pomemben element izvajanja evropskega programa za varovanje ključne infrastrukture.

7. ZUNANJA RAZSEŽNOST

Zunanje meje ne preprečujejo terorizma, drugih kriminalnih dejavnosti, naravnih nesreč in drugih vzrokov za nesreče. Groženj ni mogoče obravnavati zgolj v nacionalnem okviru. Zato je treba zunanjo razsežnost varovanja ključne infrastrukture pri izvajanju EPCIP v celoti upoštevati. Povezanost in soodvisnost sodobnega gospodarstva in družbe pomeni, da lahko tudi okvara zunaj meja EU resno vpliva na Skupnost in njene države članice. Prav tako ima lahko okvara in uničenje ključne infrastrukture v EU škodljiv vpliv na partnerje EU. Prizadevanja za dosego cilja povečati varovanje ključne infrastrukture v EU pa bodo zmanjšala tveganje, da bo gospodarstvo EU moteno, in prispevala h globalni gospodarski konkurenčnosti EU.

Zato mora biti krepitev mednarodnega sodelovanja na področju varovanja ključne infrastrukture z ukrepi, kot je sektorski memorandum o soglasju (npr. razvoj skupnih standardov, izvajanje skupnih študij glede varovanja ključne infrastrukture, ugotavljanje skupnih vrst groženj in spodbujanje najboljših praks o varnostnih ukrepih), in zlasti spodbujanje višjih standardov za varovanje ključne infrastrukture zunaj EU pomemben element EPCIP. Zunanje sodelovanje na področju varovanja ključne infrastrukture se bo predvsem osredotočilo na sosednje države EU. Vendar glede na globalno soodvisnost določenih sektorjev, vključno z IKT in finančnimi trgi, bi bil utemeljen bolj globalen pristop. Dialog in izmenjava najboljših praks pa morata kljub temu vključevati vse zadevne partnerje EU in mednarodne organizacije. Komisija bo tudi nadaljevala s spodbujanjem izboljšav na področju varovanja ključnih infrastruktur v državah nečlanicah EU s sodelovanjem z G8, Euromedom in partnerji evropske sosedske politike preko obstoječih struktur in politik, vključno z „instrumentom za stabilnost“.

8. SPREMLJAJOČI FINANČNI UKREPI

Program Skupnosti „Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic terorizma ter drugih tveganj, povezanih z varnostjo“ za obdobje 2007–2013 bo prispeval k izvajanju EPCIP.

V okviru splošnih ciljev in če ni financiran z drugimi finančnimi instrumenti, bo program spodbujal, pospeševal in razvijal ukrepe za preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic, namenjene preprečevanju ali zmanjšanju vseh varnostnih tveganj, zlasti tveganj, povezanih s terorizmom, ko bo to potrebno, na podlagi ocen tveganj in groženj.

Financiranje v okviru programa s pomočjo nepovratnih sredstev in ukrepov, ki jih je sprožila Komisija, se bo zlasti uporabilo za razvoj instrumentov, strategij, metodologij, študij, ocen in dejavnosti/ukrepov na področju učinkovitega varovanja ključne infrastrukture (tako na ravni EU kot držav članic).

PRILOGA

Akcijski načrt EPCIP

Delovni tok 1. Zaporedne strategije EPCIP

Delovni tok 1 bo služil kot strateško izhodišče za splošno usklajevanje EPCIP in sodelovanje preko kontaktne skupine EU za varovanje ključne infrastrukture.

Faza 1

Ukrep | Izvajalec | Časovni okvir |

Ugotavljanje prednostnih sektorjev za ukrepe (transportni sektor in energetski sektor bosta med prvimi prednostnimi nalogami) | Komisija | čim prej in nato vsako leto |

Razvoj skupnih delovnih opredelitev in terminologije za sektorsko KI | Komisija, države članice in druge zainteresirane strani, kadar je to primerno | najpozneje eno leto po začetku veljavnosti Direktive o EKI |

Oblikovanje splošnih meril, ki se uporabljajo za ugotavljanje EKI | Komisija, države članice in druge zainteresirane strani, kadar je to primerno | najpozneje eno leto po začetku veljavnosti Direktive o EKI |

Oblikovanje popisa obstoječih nacionalnih, dvostranskih programov in programov EU za varovanje ključne infrastrukture | Komisija, države članice | v teku |

Oblikovanje in dogovor glede smernic o zbiranju in uporabi občutljivih informacij med zainteresiranimi stranmi | Komisija, države članice in druge zainteresirane strani, kadar je to primerno | v teku |

Zbiranje najboljših praks, povezanih z varovanjem ključne infrastrukture, orodij in metodologij za oceno tveganja | Komisija, države članice in druge zainteresirane strani, kadar je to primerno | v teku |

Študije delovanja v zvezi s soodvisnostjo | Komisija, države članice in druge zainteresirane strani, kadar je to primerno | v teku |

Faza 2

Ukrep | Izvajalec | Časovni okvir |

Ugotavljanje pomanjkljivosti, kjer bi pobude Komisije dodale vrednost | Komisija, države članice in druge zainteresirane strani, kadar je to primerno | v teku |

Vzpostavitev sektorskih strokovnih skupin za varovanje ključne infrastrukture na ravni EU po potrebi | Komisija, države članice in druge zainteresirane strani, kadar je to primerno | v teku |

Ugotavljanje predlogov za ukrepe varovanja ključne infrastrukture, ki se lahko financirajo na ravni EU | Komisija, države članice | v teku |

Začetek financiranja EU za ukrepe varovanja ključne infrastrukture | Komisija | v teku |

Faza 3

Ukrep | Izvajalec | Časovni okvir |

Začetek sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami | Komisija, države članice | v teku |

Delovni tok 2. Varovanje evropske ključne infrastrukture (EKI)

Delovni tok 2 se bo osredotočil na odpravo šibkih točk EKI

Faza 1

Ukrep | Izvajalec | Časovni okvir |

Oblikovanje posebnih sektorskih meril, ki se uporabljajo za ugotavljanje EKI | Komisija, države članice in druge zainteresirane strani, kadar je to primerno | najpozneje eno leto po začetku veljavnosti Direktive o EKI |

Faza 2

Ukrep | Izvajalec | Časovni okvir |

Ugotavljanje in preverjanje ključne infrastrukture, ki lahko šteje za EKI, po posameznem sektorju | Komisija, države članice | najpozneje eno leto po sprejetju ustreznih meril in po tem stalno preverjanje |

Določanje evropske ključne infrastrukture | Komisija, države članice | v teku |

Ugotavljanje šibkih točk, groženj in tveganj za posamezne EKI, vključno z oblikovanjem varnostnih načrtov upravljavca (VNU) | Komisija, države članice, lastniki/upravljavci EKI (splošno poročilo Komisiji) | najpozneje eno leto po določitvi EKI |

Ocena, ali so potrebni varnostni ukrepi in ali so potrebni ukrepi na ravni EU | Komisija, države članice in druge zainteresirane strani, kadar je to primerno | najpozneje 18 mesecev po določitvi EKI |

Ocena pristopa vsake države članice k opozorilnim ravnem glede infrastrukture, določene za EKI. Izvedba študije izvedljivosti o kalibriranju ali usklajevanju takšnih opozoril. | Komisija, države članice | v teku |

Faza 3

Ukrep | Izvajalec | Časovni okvir |

Razvoj in sprejetje predlogov za minimalne varnostne ukrepe glede EKI | Komisija, države članice, lastniki/upravljavci EKI | po oceni, ali so potrebni varnostni ukrepi in ali so potrebni ukrepi na ravni EU |

Izvedba minimalnih varstvenih ukrepov | države članice, lastniki/upravljavci EKI | v teku |

Delovni tok 3. Podpora glede NKI

Delovni tok 3 je delovni tok med državami članicami za podporo državam članicam pri varovanju NKI.

Faza 1

Ukrep | Izvajalec | Časovni okvir |

Izmenjava informacij o merilih, uporabljenih za ugotavljanje NKI | države članice (Komisija lahko pomaga, kadar se to zahteva) | v teku |

Faza 2

Ukrep | Izvajalec | Časovni okvir |

Ugotavljanje in preverjanje ključne infrastrukture, ki lahko šteje za evropsko ključno infrastrukturo, po posameznem sektorju | države članice in druge zainteresirane strani, kadar je to primerno | v teku |

Določanje ključne infrastrukture za NKI | države članice | v teku |

Analiza obstoječih varnostnih pomanjkljivosti v povezavi z NKI po posameznih sektorjih. | Države članice in druge zainteresirane strani, kadar je to primerno (Komisija lahko pomaga, kadar se to zahteva) | v teku |

Faza 3

Ukrep | Izvajalec | Časovni okvir |

Oblikovanje in razvoj nacionalnih programov za varovanje ključne infrastrukture | države članice (Komisija lahko pomaga, kadar se to zahteva) | v teku |

Razvoj posebnih ukrepov varovanja za vsako NKI | države članice, NKI (Komisija lahko pomaga, kadar se to zahteva) | v teku |

Spremljanje, ali lastniki/upravljavci izvajajo potrebne izvedbene ukrepe | države članice | v teku |

[1] Komisija namerava predložiti Sporočilo o varovanju evropske ključne infrastrukture na področju energetike in prometa.