14.10.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 255/14 |
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o turistični politiki za razširjeno Evropsko unijo
(2005/C 255/02)
Evropski ekonomsko-socialni odbor je 1. julija 2004 sklenil, da v skladu s členom 29(2) pravilnika izdela mnenje o naslednji temi: Turistična politika za razširjeno Evropsko unijo
Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 16. marca 2005. Poročevalec je bil g. MENDOZA.
Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 416. plenarnem zasedanju 6. in 7. aprila 2005 (seja z dne 6. aprila) s 83 glasovi za, 4 glasovi proti in 5 vzdržanimi glasovi.
1. Problematika
1.1 |
Evropski ekonomsko-socialni odbor mora v okviru nalog, ki jih že izvaja, zaradi določitve svojega stališča in posredovanja predlogov turističnemu sektorju izdelati mnenje, ki bi upoštevalo novo stvarnost razširjene Evropske unije, in sicer v okviru že dokončanega procesa in procesa, ki je predviden v naslednjih letih. |
1.2 |
EESO je že izdal več mnenj o različnih vidikih v zvezi s turizmom, vendar pa tukaj prvič raziskuje učinke in pričakovanja za turistični sektor v novem evropskem okviru, in to — kar je najpomembnejše — z udeležbo članov iz novih držav članic. |
1.3 |
Ne da bi podvomili o delu pri pripravi prejšnjih mnenj, bo ta nova stvarnost za vso Evropo ali pa samo za posebej upoštevane dosedanje in nove države članice poleg novih pričakovanj prinesla tudi nevarnosti in možnosti. |
1.4 |
Cilj pri pripravi tega mnenja je bila načelna odprtost za informacije, razmišljanja in predloge novih držav članic in vključevanje že sprejetih stališč. Na razpravi v poljskem mestu Katovice je Odbor lahko računal na številne in pomembne prispevke od dosedanjih in novih držav članic, ki soglasno menijo, da je turizem vir ustvarjanja gospodarske, kulturne in družbene vrednosti ter prispevek k Evropi državljanov in s tem k evropskemu povezovanju. To je toliko bolj pomembno in potrebno zaradi dosedanjega in zdajšnjega procesa širitve, ki zahteva večje prizadevanje za približanje državljanom ter medsebojno razumevanje kultur in narodov. V bližnji prihodnosti se bo to prizadevanje za evropsko povezovanje postopoma stopnjevalo, saj je v novih državah članicah Evropske unije nujno. Ljudje, ki kot turisti potujejo v druge kraje, so nedvomno najboljši protagonisti in akterji tega evropskega povezovanja. |
1.5 |
Cilj tega mnenja ni ukvarjanje z današnjim stanjem in možnostmi turistične industrije v prihodnosti v posameznih državah, ampak preučitev skupnih elementov, ki bi lahko v prihodnje tvorili evropsko turistično politiko, ter preverjanje in predlaganje ukrepov, ki prispevajo k temu, da bo turizem z vidika stabilnosti za vse države močno gonilo gospodarskega in socialnega razvoja. |
1.6 |
Evropska ustava je novo dejstvo, ki ga bo treba upoštevati v vseh raziskavah o medsebojnih odnosih med državami in institucijami Evropske unije. S tem mnenjem naj bi ugotovili, kako razširitev vpliva na celoten turizem in koliko lahko novi, z ustavno pogodbo za Evropo opredeljeni okvir v Evropi in v vsem svetu pospešuje ali pa zavira napredovanje turizma, tega edinstvenega pobudnika razvoja. Ne nazadnje je smotrno opredeliti elemente, ki lahko vplivajo na oblikovanje evropske turistične politike. |
1.7 |
Ravno na področju odnosov med različnimi evropskimi narodi, med državljani tega političnega, gospodarskega in socialnega dejstva Evrope, je treba poiskati eno najboljših storitev, s katero lahko turizem pripomore k boljšemu razumevanju med vsemi narodi in s tem tudi k vzpostavitvi, povezanosti in utrditvi nove Evrope. |
1.8 |
Zavedati se moramo tudi, da turizem trenutno preživlja težko obdobje, na kar vplivajo različni dejavniki, kot so mednarodni terorizem in s tem povezano vprašanje varnosti in nujnosti njenega združevanja s svobodo ter svetovna gospodarska kriza in njen vpliv na pripravljenost za potovanje, vsaj za daljna potovanja. Turizem je instrument miru v svetu in tako lahko ostane tudi v prihodnosti. |
1.9 |
Turizem po vsem svetu in še posebej v Evropi se mora opirati na razvoj dejanskih kulturnih vrednosti držav in jih sooblikovati, in sicer v emitivnih in receptivnih državah. Izmenjava običajev in kultur, medsebojno spoštovanje, spoštovanje lokalnega okolja z vsemi njegovimi ekološkimi, kulturno-zgodovinskimi in socialnimi izrazi lahko in morajo prispevati k izgradnji združene Evrope v svetu solidarnosti in spoštovanja drugih držav. |
2. Turistična politika v Evropski uniji
2.1 Elementi za splošno razpravo o prihodnji politiki razširjene Evropske unije
2.1.1 |
Turistična politika v Evropski uniji in evropska ustava: Tudi če se turizem ne uvršča neposredno med skupna politična področja Evropske unije, različne institucije Evropske unije izvajajo ukrepe in akcije, ki zaradi večsektorskega značaja vplivajo nanj ali pa turizem uporabljajo kot orodje za uresničevanje različnih pomembnih ciljev Evropske unije, kot so stabilen razvoj, gospodarska in socialno povezanost — in navsezadnje boljše življenje državljanov Evropske unije. |
2.1.2 |
Ustava za Evropo v členu III-281 odstavka 4, „Turizem“, zavzema naslednje stališče do turizma:
|
2.1.2.1 |
V členu I-17 je turizem uvrščen med ukrepe podpore, usklajevanja ali dopolnitve: „Unija je pristojna za izvedbo ukrepov podpore, usklajevanja ali dopolnitve. Ti ukrepi z evropskim ciljem se lahko sprejmejo na naslednjih področjih:
|
2.1.3 |
Kot je razvidno iz členov pogodbe, se sicer priznavata gospodarski značaj turizma in njegova sposobnost, da zagotovi blaginjo v tem sektorju, vendar se nikakor ne teži k širokemu usklajevanju znotraj Evropske unije, ampak se mu priznava zgolj naloga dopolnjevanja in koordinacije državnih politik. Na drugi strani se jasno kaže želja po izključitvi vsakršnega sprejemanja predpisov za usklajevanje teh ukrepov. Po mnenju EESO dogovori za določanje vrednot, ki tvorijo evropski turistični model, s tem ne bodo izključeni, ampak bodo, če bo le mogoče, olajšani. |
2.1.3.1 |
Pogodba bi se morda utegnila vrniti na bolj intervencionistično obarvane modele na področju turizma, vendar branje in analiza predlaganega besedila kažeta, da gre za izključno pozitivno in s celotnim ustavnim besedilom usklajeno vrednotenje. Besedilo pogodbe o turizmu dovoljuje, da se lahko še naprej zasleduje najpomembnejše cilje glede vloge in izboljšanja turizma in EESO naj bi v prihodnje na tej podlagi sodeloval z drugimi institucijami in akterji v tem sektorju. |
2.1.4 |
V tem mnenju ne gre za analiziranje posameznega političnega področja različnih držav članic Evropske unije in primerjavo modelov, temveč za: bolj ali manj močno vpetost v evropski dogovor, bolj ali manj „nacionalistično“ obarvan vsakokratni turistični model, turistično raznolikost Evrope itd. Kakor je bilo opazno že v prejšnjih mnenjih Odbora, turizem temelji na lokalni in regionalni razsežnosti in se od tam usmerja na državno in mednarodno raven. Med pomembno in vsebinsko bogato razpravo v Katovicah ni bilo mogoče ugotoviti le, kako različno vsaka država članica obravnava turistično dejavnost, ampak tudi, koliko je strateških možnosti izbire glede poudarka, ki ga vsaka država, vsaka regija in vsaka občina danes in v prihodnosti daje svojemu turističnemu modelu. |
2.1.5 |
Predmet tega mnenja je tudi sprejemanje ocen o raznolikosti modelov delovanja, pri čemer pa je treba ugotoviti, da ta raznolikost zajema celo to, ali obstaja večja ali manjša pripravljenost za sodelovanje na vsaki ravni, medtem ko drugi izključno poudarjajo stvarnost, ki izhaja iz tržne konkurence. |
2.2 „Turistična razširitev“: Vpliv širitve Evropske unije na industrijo
2.2.1 |
Širitev Evropske unije je novost, ki bo zagotovo prinesla nove možnosti za vso Evropo in seveda za vsako njeno dosedanjo, novo in prihodnjo državo članico. Te možnosti je mogoče obravnavati z različnih vidikov: |
2.2.1.1 |
Ponudba: jasno je, da bo širitev Evropske unije krepko povečala že zdaj veliko turistično ponudbo v Evropi, in sicer ne samo v smislu čistega kvantitativnega povečanja turističnih ciljev, ampak tudi — kar je mogoče še pomembnejše — v smislu pridobivanja vrednosti s prispevki na področju kulture, kulturne dediščine in okolja. Tukaj je treba spet opozoriti na razpravo v Katovicah, kjer se pokazalo povečanje ponudbe različnih pobud na področju izletniškega in kulturnega turizma ter izkušenj na področju turistične „industrije“, ki so jih prinesle nove države članice. Ta pestrejša ponudba bo vplivala na večjo konkurenčnost evropske turistične obrti doma in v tujini v primerjavi z državami Amerike, Azije in preostalega sveta. Nove države članice si celo prizadevajo, da bi razširile svojo turistično ponudbo, ki je pomemben element njihovega turističnega in konec koncev tudi gospodarskega razvoja. Če je želja po rasti povsem legitimna in zaželena, pa se ne sme pozabiti, da ima rast meje in da mora biti njena stopnja trajna, če naj bi ohranili socialno, gospodarsko in ekološko vrednost tudi v prihodnosti. Izkušnja drugih držav z razvojem turizma — skupaj z njegovimi uspehi in neuspehi — mora biti pozitiven in negativen zgled v modelu razvoja novih turističnih potovalnih ciljev. |
2.2.1.2 |
Povpraševanje: večje povpraševanje po turizmu zaradi širitve je nedvoumno določeno s tremi bistvenimi dejavniki. Prvi je več državljanov Evropske unije z željo in potrebo spoznavati druga mesta in države Evropske unije, ki so bili do sedaj manj dostopni, ker so bili ali zunaj skupnosti, ali pa je bilo potovanje težko izvedljivo, ali pa so obstajale težave pri potovanju v tretje države. Drugi dejavnik je višja življenjska raven, ki jo bodo nove države zagotovo dosegle in ki bo povečala pripravljenost na potovanje tamkajšnjih državljanov. In končno upanje, da bo nova in boljša prometna in komunikacijska infrastruktura spodbudila potovanja in turizem, poslovna ali športna potovanja in da se bo konec koncev povečal obseg potovalne dejavnosti in z njo povezane turistične industrije. |
2.2.1.3 |
Trg: zaradi povečanja ponudbe in povpraševanja se bo turistični trg po širitvi Evropske unije močno in pozitivno razširil. To bo zagotovo ugodno delovalo na celotno gospodarsko dejavnost Evropske unije, kjer je turizem industrija z velikim potencialom. Sicer je težko napovedati, kako bo razširitev trga vplivala na cene turističnih proizvodov, ustvarjeni proizvod ali dobičke podjetij, a vse kaže, da bodo prevladale pozitivne posledice. Na razširjenem trgu se bo konkurenca sicer povečala, vendar se mora to povečanje — če bodo pozitivni učinki občutni in se bodo pomnožili — opirati na večjo konkurenčnost podjetij in več potovalnih ciljev Evropske unije. |
2.2.2 |
Da pa bi se s širitvijo nove in velike možnosti dejansko uresničile, morajo biti izpolnjena nekatera osnovna načela, merila in skupna pravila, ki zagotavljajo splošno izvedljivost turistične dejavnosti in njeno socialno neškodljivo prihodnost. Tovrstna merila obstajajo že od sestanka na vrhu v Lizboni, kjer je bila zakoličena strategija na podlagi ciljev stabilnosti, na znanosti temelječe družbe, zaposlenosti in socialne povezanosti. |
2.2.2.1 |
Stabilnost: EESO je v svojem prejšnjem mnenju o „turizmu, ki je dostopen za vse in socialno stabilen“ (1), prav tako kot druge institucije na svetovni in evropski ravni, kot so Komisija, Parlament itd., pojasnil, da so splošni pogoji stabilnosti evropskega turizma pomemben element za uravnotežen razvoj turizma in dolgoročno blaginjo, ki jo prinaša. Sto pobud, ki so v tem dokumentu prišle do izraza, je niz konkretnih elementov, ki prispevajo k doseganju stabilnosti. Privlačnost novih držav, ki želijo pospešiti svojo turistično dejavnost s povečanjem turistične ponudbe, mora biti po razsežnostih, izraženih v absolutnih številkah, in stopnjah rasti usmerjena tako, da je gospodarsko, socialno in ekološko sprejemljiva. Zahteve po stabilnosti v turistični dejavnosti ni lahko izpolniti, ker se nenehno pojavljajo novi ugovori in ker se merila za uporabo stabilnosti razhajajo glede na udeležence pri oblikovanju turizma. |
2.2.2.2 |
Družba, temelječa na znanju: turizem lahko na podlagi načina svoje dejavnosti, ki se opira na izmenjavo med kulturami, potovanja za preučevanje drugih krajev ter spoznavanje drugih socialnih in kulturnih življenjskih navad in stvarnosti, zelo pozitivno prispeva k izpolnjevanju tega cilja lizbonske strategije. Tako bo predvsem pri mladini občutno povečano pridobivanje znanja, če bodo potovali kot turisti, se srečali z ljudmi iz drugih okolij in postali bolj odprti, strpni in solidarni. Pri pridobivanju znanja ne gre samo za duhovni napor, ampak za pridobivanje izkušenj, ki je mogoče v vseh življenjskih okoliščinah in v vsaki starosti. Turizem je tudi velika priložnost za razvoj posameznika. Informacijske in komunikacijske tehnologije prav tako bistveno prispevajo k vzpostavitvi in porabi turističnih proizvodov in bodo zagotovo prispevale k temu, da bo turizem konkurenčna in vsem dostopna industrija. |
2.2.2.3 |
Zaposlovanje: v skladu z lizbonsko strategijo si bo Evropa v prihodnjih letih načrtno prizadevala za več in boljša delovna mesta. Turizem, ki na evropski ravni ustvarja približno 5 % — v nekaterih državah članicah celo do 10 % — bruto družbenega proizvoda in delovnih mest, je lahko za razširjeno Evropsko unijo vir zaposlovanja v količinskem in kakovostnem pogledu. Za zagotovljeno socialno stabilnost bi za delovna mesta, ki so nastala in nastajajo v turizmu, morale zadostovati osnovne zahteve po kakovosti, izobrazbi na delovnem mestu, stabilnosti in še posebej po priznanju pravic sezonskih delojemalcev in delojemalcev za skrajšani delovni čas. |
2.2.2.4 |
Socialna povezanost: turizem je pomemben instrument socialne povezanosti, ki omogoča poznavanje drugačnih danosti in s tem prispeva k izoblikovanju koncepta in uresničevanju državljanstva Skupnosti v razširjeni Evropski uniji. Če hočemo skupaj z drugimi slediti deljenim ciljem, je nujno poznavanje teh ciljev, in turizem ponuja ustrezno okolje za to. Turistična izmenjava bo, medtem ko skrbi za močnejšo povezanost med vsemi narodi Evrope, postala element socialnega napredka za Evropo. |
3. Splošna raziskava turistične politike za razširjeno Evropsko unijo
3.1 |
Temeljno vprašanje, ki si ga lahko zastavimo in ki si ga moramo zastaviti, je: Ali se turistična politika lahko vključi v splošni razvoj svetovne industrijske in gospodarske politike za Evropsko unijo? Izhajamo iz tega, da mora biti odgovor pritrdilen in je pritrdilen, če se pod politiko turizma razume celovitost vseh meril, ciljev in instrumentov, ki lahko dvignejo evropski turizem na primerno raven konkurenčnosti, ustvarjanja blaginje in stabilnosti. Kot je opredeljeno v ustavni pogodbi za Evropo, so to ukrepi za podporo, koordinacijo in dopolnitev preostalih ukrepov na evropski ravni. |
3.2 |
Elementi industrijske politike, ki jih je mogoče uporabiti v turističnem sektorju. Nekateri elementi turistične politike, ki so lahko izpeljani iz splošnih industrijskih in gospodarsko-političnih ukrepov Evropske unije, so: |
3.2.1 |
Zaposlovanje in socialna politika: neodvisno od posebnih lastnosti, ki jih imajo delovna mesta v turističnem sektorju zaradi svojega sezonskega značaja, je mogoče vse ukrepe Evropske unije na področju zaposlovanja v celoti uporabiti za delovna mesta v turističnem sektorju. Zato bodo institucije Evropske unije ne le pozdravile, ampak tudi spodbujale in zahtevale vse dodatne pobude za zmanjšanje odvisnosti od sezone. Na tem področju je treba še marsikaj postoriti, kajti na najpomembnejših turističnih področjih je sezonsko zaposlovanje praktično zakon. Časovna razporeditev počitnic bi lahko pozitivno prispevala k podaljšanju sezone, kar bi omogočilo boljše izkoriščanje kapacitete turističnih infrastruktur. |
3.2.2 |
Kakovost: prav tako je treba prizadevanja v okviru ukrepov Skupnosti za spodbujanje kakovosti in njeno ukoreninjenje v podjetjih uporabiti za kakovost v turizmu, ki je zaradi posebnega značaja storitve in njegove osnovne komponente individualne oskrbe zelo odvisen od te spremenljivke. Napori akterjev, ki so dejavni v turističnem sektorju po vsej Evropi in so usmerjeni v politiko kakovosti, morajo biti glede na ustavno pogodbo podprti, koordinirani in izpolnjeni. |
3.2.3 |
Raziskave in razvoj: trenutno je turizem v posebnem položaju, saj je podvržen strukturnim spremembam na področju oblike ponudbe in prodaje storitev preko interneta. Zato je treba preučiti in spodbuditi pozitivne učinke, ki jih bodo te spremembe imele za turizem. R&R napore na turističnem področju morajo nositi vse institucije na vseh ravneh in vsa podjetja. |
3.2.4 |
Zaščita potrošnikov: turizem je gospodarska dejavnost, ki jo označuje močna soodvisnost ponudnikov storitev in potrošnikov. Vse splošne politike EU na področju zaščite potrošnikov se morajo neposredno in na sektorski način izvajati v turizmu in spodbuditi odgovornost podjetij in potrošnikov. Pospeševanje in razširjanje kakovostnih in okoljskih oznak na področju turizma je treba podpirati in spodbujati. |
3.2.5 |
Zaščita okolja: vsaka strategija za zaščito okolja na evropski ravni je uporabna za turistično industrijo in ugodno vpliva nanjo. Če je turizem industrija, ki temelji na razumni uporabi naravnih virov, lahko vsaka pobuda, dejanje ali predpis le izboljša turistično dejavnost danes ter srednje in dolgoročno. |
3.2.6 |
Druga politična področja Evropske unije: ker je turistična industrija odvisna od več sektorjev, nanjo vplivajo vsi gospodarski in industrijsko-politični ukrepi Evropske unije. Institucije Evropske unije naj bi vendarle zaznale strateški pomen turizma za zaposlovanje in socialno povezanost ter s študijami in pilotnimi projekti ustrezno uresničile ukrepe na področju turizma. |
3.2.6.1 |
Navsezadnje mora biti turistična politika razširjene Evropske unije ob določenem času — takoj ko začne veljati evropska ustava — politika podpore, koordinacije in dopolnitve vseh političnih ukrepov Evropske unije, ki so povezani s turizmom. Konkurenčnost podjetij, stabilnost v najširšem pomenu, ustanovitev zelo pomembnih delovnih mest, infrastrukturna politika idr. morajo prispevati k temu, da se turizem postavi v središče kot temeljna dejavnost za razvoj celotne Evropske unije. |
3.2.7 |
Povezava z drugimi dejavnostmi: turizem lahko okrepi učinke drugih aktivnosti, kot je na primer šport, kar je EESO preučil v svojem mnenju o turizmu in športu: prihodnji izzivi za Evropo (2). |
3.3 |
Realnost turistične politike v EU: na vprašanje, ali ima turizem znotraj EU in v evropski politiki tudi dejansko mesto, pomen in strateški značaj, ki mu pripada kot človeški, gospodarski in socialni dejavnosti, je treba odgovoriti z različnih vidikov. |
3.3.1 |
EU, njene države, regije in mesta so turistični cilji za ljudi z vsega sveta: nova stvarnost EU zaradi širitve na nove države članice predpostavlja oblikovanje zelo široke, raznolike in močno kontrastne ponudbe, da bi se lahko razvijala kot vplivna turistična država izvora in cilj potovanj za preostali svet. Prihodnja pričakovanja so usmerjena v nadaljnjo, sicer zmernejšo rast, ki pa je nad pričakovanji drugih industrijskih panog. Politika kakovosti, podlaga konkurenčnosti in stabilnosti, mora biti temelj te ponudbe, razvoj evropske oznake oziroma oznak za kakovost turizma pa mora biti njeno orodje in izraz. |
3.3.2 Institucionalni ukrepi, ki jih je treba ob upoštevanju razvoja turistične politike prevzeti za vso EU
3.3.2.1 |
Priznava se, da si institucije EU, med njimi Komisija in Parlament, stalno prizadevajo za usklajevanje ukrepov, ki vplivajo na turizem. Tukaj je treba zlasti omeniti že uveljavljeno pobudo EVROPSKEGA TURISTIČNEGA FORUMA, letnega srečanja vseh akterjev v turističnem sektorju, ki ima velik znanstveni in programski pomen za izboljšanje evropskega turizma in za politično sodelovanje. |
3.3.2.2 |
Ta in druga prizadevanja, s katerimi je treba z udeležbo vseh sogovornikov spodbuditi vzpostavitev zavesti za turizem v Evropi, Odbor ocenjuje kot zelo pozitivna. Dodatek 1 vsebuje sklepne ugotovitve foruma, ki je potekal leta 2004 v Budimpešti. |
3.3.2.3 |
Tukaj je treba znova opozoriti na pobudo EESO, izraženo v mnenju o „turistični politiki in sodelovanju med javnim in zasebnim sektorjem“ (3), da se predlaga Komisiji, naj srednje ali dolgoročno preveri možnost vzpostavitve evropskega sveta za turizem. |
3.3.2.4 |
Ta svet za turizem bi lahko na podlagi svoje sestave razmislil o širšem zastopstvu institucionalnih in zasebnih akterjev, zlasti socialnih partnerjev in sodelujočih organizacij civilne družbe, in bi bil lahko zadolžen za analiziranje podatkov o turizmu, predlaganje možnosti za pospeševanje turizma ter izvajanje ukrepov, ki bi sledili sporazumu evropskega turističnega foruma. EESO bi dejavno sodeloval pri vzpostavitvi sveta za turizem. |
3.3.2.5 |
EESO se zavzema za to, da bi si še naprej sam ter tudi skupaj s Komisijo, Evropskim parlamentom, Odborom regij in drugimi institucijami EU prizadeval za uresničevanje pomembnih spodbud za prisotnost in razvoj turizma v Evropi. |
3.3.2.6 |
Zaradi napredovanja na tej poti se predlaga okrepitev institucionalnega srečanja, na katerem naj se preveri, uskladi in spodbudi izvajanje sklepov EVROPSKIH TURISTIČNIH FORUMOV. |
3.4 Elementi turistične politike za razširjeno Evropsko unijo
3.4.1 |
Cilj mnenja je ohraniti skladnost s prejšnjimi mnenji EESO o „turizmu, ki bo dostopen vsem in socialno stabilen“ (4), in, upoštevajoč širitev EU, opredeliti okvire turistične politike. Tu „turistične politike“ ne smemo razumeti v smislu pristojnosti EU za določanje pravne ureditve, ampak v smislu načel in vrednot, ki morajo biti prisotne in ki morajo prežemati turistične dejavnosti vseh javnih institucij na vseh ravneh ter tudi zasebni sektor v njegovi podjetniški dejavnosti. Ti elementi, ki skupaj tvorijo vrednostni sistem ukrepov za prispevek k večji stabilnosti turistične dejavnosti, bodo navedeni v nadaljevanju. |
3.4.2 |
Definicija turizma za razširjeno Evropo mora tako kot definicija sedanjega evropskega turizma temeljiti na vrednotah, ki so povezane z evropsko tradicijo in kulturo, pri čemer je treba turista kot takega obravnavati kot najpomembnejšega dejavnika. Podobi turista kot prejemnika kompleksnih, raznolikih in, kar zadeva njihove lastnosti in sestavo, zelo osebnih storitev se ni mogoče odpovedati. Vendar pa je treba upoštevati temeljno gospodarsko in podjetniško naravo turizma, ki industrijo velikega gospodarskega obsega, ki veliko prispeva k BDP v Evropi, sili k upoštevanju meril dobičkonosnosti in konkurenčnosti. |
3.4.3 |
Turistična politika v razširjeni Evropi se mora oblikovati na podlagi trajnostnega razvoja, pri čemer je tega treba v širšem pomenu razumeti kot gospodarski, socialni in ekološki razvoj, ki pa obenem nalaga strožja razvojna merila. Eno najpomembnejših vprašanj, o katerih je v tej zvezi treba razpravljati, so meje rasti: Ali obstajajo meje turistične dejavnosti, ki so objektivne in jih je mogoče izraziti s številkami? Je razvojni ritem ciljev potovanj na vsem svetu podvržen gospodarskim omejitvam? |
3.4.3.1 |
Odgovor na ta vprašanja ni preprost, a kot kaže, se vedno bolj uveljavlja pojmovanje, da sicer obstajajo meje rasti, ne pa razvoja, če se ta postavi v uravnotežen in trajnosten okvir. Kot primer je treba omeniti sredozemski prostor, kjer se število turističnih mest povečuje, kar bi lahko srednjeročno občutno ogrozilo celotno industrijo turizma in njeno dobičkonosnost. Pobude na področju turističnih investicij v sodelovanju z državami južnega sredozemskega prostora pod pogoji trajnostnega razvoja je treba pozdraviti kot instrumente gospodarske in socialne rasti trenutno manj razvitega velikega geografskega prostora. |
3.4.4 |
Osnovni pogoj za vsa evropska podjetja, zlasti pa za tista, ki želijo v razširjeni Evropi najti tržno nišo, je prilagoditev turističnih podjetij spreminjajoči se stvarnosti, da bi zagotovili njihovo konkurenčnost na področju raziskav in razvoja, novih tehnologij, investicij, javnega oglaševanja, oblikovanja, trženja, mrež in povezovanja podjetij. Vloga, ki jo ima medmrežje danes in jo bo verjetno imelo v prihodnosti, mora vse sektorje spodbujati k vključitvi v njegov razvoj in uporabo za dvig produktivnosti, raziskovanja in ne nazadnje uravnotežen razvoj turistične industrije. |
3.4.5 |
Turizem in zaposlovanje: delovni odnosi, poklicno izobraževanje in napredovanje, specializacija, socialno varstvo, prost pretok delojemalcev, so ključni elementi v okviru oblikovanja turistične politike za razširjeno EU. Posebno pozornost si zasluži tudi ustvarjanje novih poklicev in izobraževanje v novih poklicih na področju turizma, kamor je treba vključiti institucije, da bi tako zagotovili izpolnitev meril za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest. Poleg tega je treba razširiti in izboljšati ponudbo turističnih poklicnih kvalifikacij. |
3.4.6 |
Turizem v odnosu do pospeševanja evropske kulture in evropske kulturne dediščine: običaji, umetnost, arhitektura, zgodovina, folklora in gastronomija so elementi, ki morajo v okviru primerne turistične politike v EU imeti zelo pomembno vlogo. Nove države članice s svojo bogato kulturno dediščino, ki se lahko uveljavi kot turistični izdelek, se morajo pri razvoju svojega turizma opreti na te vrednote. Izkušnje, kot so Paradores v Španiji, Pousadas na Portugalskem in Ville e Castelli v Italiji, bi bile lahko dobri primeri za to, kako je mogoče kulturno dediščino na podlagi njenega gospodarskega vrednotenja preplesti s turizmom. |
3.4.7 |
Dostop do turizma za vse je izziv, ki se ga ne sme zapostavljati. Turizem je človekova pravica — pravica vseh ljudi, tudi invalidov: za razširjeno EU se predlaga motivacijska kampanja na temo turizma, usmerjena zlasti na otroke in mladostnike v šolah ter na starejše ljudi in upokojence. |
3.4.8 |
Rast turističnega trga zaradi širitve mora prispevati k večji dinamiki evropskega domačega turizma in tako ustvariti temelj delovanja za celostno politiko stikov z javnostjo. |
3.4.8.1 |
Na podlagi posebnega pomena domačega turizma in njegovih učinkov na povpraševanje in porabo znotraj EU ter zlasti na podlagi dejanske in možne razsežnosti socialnega turizma bo EESO pripravil mnenje o socialni turistični politiki za Evropo . |
3.4.9 |
Sodelovanje akterjev tega sektorja pri raziskovanju, zasnovi, upoštevanju in ocenjevanju turističnih ukrepov na različnih področjih mora biti za celotno turistično politiko načelo, ki se ga je treba brezpogojno držati. Posamezni udeleženci se morajo dogovoriti o strategijah sodelovanja in uskladiti instrumente udeležbe. |
3.4.10 |
Čeprav je sezonska odvisnost turizma morda vendarle njegova največja hiba, mora biti stremljenje k stabilnosti delovnih mest in dejavnosti kot take temelj turistične politike za razširjeno Evropo. S pilotskimi projekti je treba raziskati, kako bi lahko nadomestili nezadostno izkoriščenost človeških in kapitalskih virov, ki so posledica odvisnosti od sezone. Pri tej raziskavi je treba temeljito obravnavati spreminjajoče se turistične modele in to, kako je mogoče doseči, da bo turizem ostal edinstven razvojni instrument. |
3.4.11 |
Posebno pozornost pri tem si zasluži poseben položaj na evropskih otokih z nekaterimi turističnimi značilnostmi, zaradi katerih imajo razmere, v katerih se tam turizem razvija, zelo pomemben učinek. Tako so politike na področjih komunikacij, prometa in regionalnega razvoja strateškega pomena za otoke kot tudi za hribovita območja zaradi njihovih posebnih značilnosti glede turizma. |
3.4.12 |
Tukaj naj znova poudarimo, da mora biti varnostna in preventivna politika v današnjem svetu temelj razvoja turizma. Tako pri naravnih katastrofah kakor pri katastrofah, ki so posledica človekovega ravnanja, mora biti v središču turističnega razvoja preventiva z normami, ki zagotavljajo svobodo potovanja in gibanja ljudi. |
3.4.13 |
Ne smemo pozabiti, da mora turistična politika za razširjeno Evropo prispevati k učinkoviti uveljavitvi vloge, ki jo ima lahko turizem v okviru pospeševanja socialne, gospodarske in politične kohezije, in sicer z različnimi ukrepi:
|
3.5 Vloga javno-zasebnih partnerstev pri razvoju turizma
V mnenju se želi ohraniti skladnost s prejšnjim mnenjem EESO o turistični politiki in sodelovanju med javnim in zasebnim sektorjem (5) in raziskati učinkovite oblike za ustvarjanje ozračja sodelovanja.
3.5.1 |
Z uporabo raziskave razširjene EU in turizma ne bi smeli ustreznega usklajevanja in sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem presojati zgolj na lokalni ali nacionalni ravni; nasprotno, te ovire bi lahko presegli in bi jih morali preseči, da bi sodelovanje usmerjalo trajnostne politične ukrepe in dejanja za izboljšanje investicij in konkurenčnosti med narodi. Očitno je, da lahko države in socialni sektorji z veliko turistično tradicijo ponudijo svoje izkušnje novim državam članicam EU in jim tako pomagajo izogniti se napakam v modelu razvoja turizma ter jim prinesejo pozitivna spoznanja o uspehih in neuspehih in konec koncev sodelujejo pri tem novem modelu gospodarsko, socialno in ekološko trajnostnega turizma. |
3.5.2 |
Izobraževanje mora biti eden od stebrov za izboljšanje kakovosti turizma; vendar je priporočljivo, da vsebinsko temelji na dejanskem povpraševanju različnih turističnih akterjev, da bi tako zagotovili boljšo učinkovitost institucionalnih prizadevanj. Sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem ima pri tem lahko pomembno vlogo in jo tudi mora imeti. |
3.5.2.1 |
EESO bi rad izrecno opozoril, da bo vsekakor podpiral pobudo za uvedbo magistrskega študija na področju turizma, s katerim bi lahko oblikovali, razširili in uporabili evropski turistični model, ki temelji na vrednotah Evropske unije kot prostoru sožitja in gospodarskega razvoja. |
3.5.3 |
Evropska turistična politika mora poskrbeti, da se bo na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni podpiralo mreže turističnih akterjev in gibanje podjetniškega združenja. |
3.5.4 |
Prometne infrastrukture v razširjeni EU so pomembne, če naj se turizem v vseh državah razvija konkurenčno. Prizadevanja, ki jih mora EU vložiti na to področje, morajo zagotoviti varen, hiter in kakovosten dostop in intermodalnost prometnih sredstev do vseh območij, pri čemer se je treba zavedati, da ima turistična uporaba infrastrukture velike gospodarske in socialne učinke. V zvezi s tem mora biti dostop do otokov držav članic Evropske unije posebej prednosten cilj za ukrepe izboljšanja notranjih in zunanjih prometnih poti. |
3.6 Evropsko institucionalno sodelovanje
3.6.1 |
Evropsko institucionalno sodelovanje lahko prevzame najrazličnejše oblike: |
3.6.1.1 |
Pilotski projekti: npr. projekt za evropski socialni turizem, ki lahko občutno prispeva k rasti domačega turizma, njegovi neodvisnosti od sezone in k olajšanju dostopa vseh državljanov do turizma. Ta projekt bi morale skupaj s Komisijo spodbujati različne države z uspešnimi izkušnjami s tega področja in raziskati dolgoročno izvedljivost globalnega projekta evropskega socialnega turizma tja do njegovega dosega. Evropska komisija bo predlagala raziskavo možnih učinkov programa za evropski socialni turizem na evropsko turistično industrijo. |
3.6.1.2 |
Sodelovanje pri raziskavah: npr. na področju novih oblik turizma, pri katerih daje širitev nove spodbude, da bi okrepili oblike turizma, ki so združljive s trajnostjo. Komisija predlaga izdelavo študije na to temo, h kateri bo prispeval tudi EESO. |
3.6.1.3 Sodelovanje in izmenjava z drugimi območji na evropski in svetovni ravni
Evropski turistični model, katerega pomembne značilnosti in razmere so razvidne iz mnenja, mora vplivati na opredelitev drugih ponudb zunaj evropskega okvira, predvsem da bi preprečili njihovo delovanje pod nelojalnimi pogoji konkurence in kršenje norm turističnega delovanja. Zlasti je treba zagotoviti upoštevanje mednarodnih norm, norm pravilnega finančnega poslovanja, človekovih pravic, še posebej pravic delojemalcev in socialnih pravic ter ekološke trajnosti. EESO predlaga, naj EU promovira evropski turistični model v različnih institucijah po celem svetu: v Mednarodni organizaciji dela (ILO) in v Mednarodnem uradu za socialni turizem (BITS).
3.6.2 Vloga strukturnih skladov in drugih oblik solidarnosti v okviru turizma za razširjeno EU
3.6.2.1 |
Največji gospodarski izraz solidarnosti EU je politika gospodarske in socialne kohezije, ki se uresničuje s strukturnimi skladi. Ta politika, ki se je izkazala za učinkovito pri pomoči državam v njihovem napredovanju, bo zlasti s širitvijo pridobila na pomenu. Zato je treba podpirati dejavnosti s pozitivnimi učinki na razvoj ukrepov kohezijske politike, ki lahko dajo nove spodbude turistični dejavnosti v vseh državah, tako da lahko turizem prek razvoja turistične politike učinkuje kot gonilo teh dejavnosti. Tako se lahko prek čezmejnih ukrepov s skupnimi dejavnostmi in ponudbami določijo ponudbe, katerih nosilke bodo različne države. |
3.6.2.2 |
Za poglobitev tega vidika Komisija predlaga izdelavo študije o učinkih strukturnih skladov v turističnem sektorju. |
4. Sklep
4.1 |
Turizem je gospodarski sektor in industrija, ki je odločilnega pomena za učinkovito nadgradnjo razširjene Evrope, pozvane k temu, da se v najširšem smislu razvija v skladu z merili trajnosti in učinkovito prispeva k socialni koheziji v Evropi. |
4.2 |
Nove države članice vidijo turizem kot veliko priložnost za svoj gospodarski razvoj, ki bi lahko zmanjšal razliko v dohodkih v primerjavi z dosedanjimi članicami Unije. Velika raznolikost, ki jo prispevajo na področju kulture, kulturne dediščine in narave, bo vodila k povečanju ponudbe ter domačega in tujega turističnega povpraševanja. |
4.3 |
Prihodnje učinke širitve na dodatne države na turistični sektor — zlasti pri uporabi evropskega turističnega modela na podlagi meril trajnosti –EESO ocenjuje kot zelo pozitivne. |
4.4 |
Eden od predlogov, ki jih bo Odbor predložil v potrditev in ki ga je treba prenesti v vse institucije v vseh državah članicah, je uresničevanje široko zastavljene „kampanje ozaveščanja in motivacije“ o turizmu kot strateški industriji za Evropo. Ta kampanja bi se usmerila zlasti na dijake, katerim naj se turizem predstavi kot človeško dejavnost za spoznavanje ljudi, krajev in kultur, ki je lahko življenjskega pomena za njihov osebni razvoj in blaginjo. Ta kampanja bi morala vključevati institucije na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter podjetniške organizacije in sindikate z vseh področij ter spodbuditi dijake, da spoznajo svojo neposredno turistično okolico (mesto, pokrajino, regijo), kar jih bo spodbudilo, da bodo raziskali svoje države in prepotovali vso Evropo. |
4.5 |
Vzpostavitev podatkovne banke o preizkušenih praksah turistične dejavnosti ter o ciljih potovanj in zasebnih akterjih — hotelirjih, potovalnih agencijah, dodatni ponudbi itd. — je lahko instrument za usmerjanje izmenjave pozitivnih izkušenj, od katerih lahko imajo nove in stare države članice velike koristi. |
4.6 |
Enako je oblikovanje in okrepitev različnih mrež ciljev potovanj, ki so usmerjene na spodbujanje najboljših možnih vrednot trajnosti in kakovosti, jamstvo, da turistični razvoj poteka po merilih, ki so osredotočena na nov model evropskega turizma z boljšimi jamstvi za kontinuiteto. |
4.7 |
Varstvo potrošnika mora biti temelj evropskega turističnega modela, ki si prizadeva še naprej skrbeti za trajnostno gospodarsko dejavnost. Na podlagi močne vzajemne odvisnosti med potrošnikom in izvajalcem storitev na področju turizma mora biti vsaka splošna strategija za varstvo potrošnika zasnovana tudi za področje turizma. |
4.8 |
Odbor pozdravlja pobudo Komisije, da bo na podlagi mnenja EESO o „turizmu in športu: prihodnji izzivi za Evropo“ izdelala študijo o vplivih športnih prireditev na turizem. |
4.9 |
Da bi pridobili referenčne vrednosti in ustvarili temelje za prihodnje ukrepe za podporo evropskemu turizmu, predlaga EESO Komisiji, naj čimprej izvede študije o turizmu in stanju socialnega turizma ter razišče turizem invalidov, da bi tako upoštevali njegov socialni pomen in morebitne pozitivne učinke na turistično dejavnost. |
4.10 |
EESO bi rad ponovil zlasti dva predloga, izražena v tem mnenju:
|
5. |
EESO želi, da bi mnenje poimenovali, objavili in razširjali kot Katoviško izjavo o turistični politiki za razširjeno Evropsko unijo in da bi ga razumeli kot prispevek Evropskega ekonomsko-socialnega odbora k svetovnemu dnevu turizma 2005, ki ga je ustanovila Svetovna turistična organizacija. |
V Bruslju, 6. aprila 2005
Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega
odbora
Anne-Marie SIGMUND