52005DC0629




[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 1.12.2005

COM(2005) 629 konč.

BELA KNJIGA

o politiki finančnih storitev za obdobje 2005–2010 {SEC(2005) 1574}

KAZALO

POVZETEK: UVOD / CILJI / GLAVNO VODILO .........…………………………………………………………………...3

1. DEJAVNO ZDRUŽEVANJE FINANČNIH STORITEV 4

2. BOLJŠA UREDITEV 4

2.1. Odprto in pregledno posvetovanje 4

2.2. Ocene učinka 5

2.3. Izvajanje in uveljavljanje 5

2.4. Naknadno vrednotenje 5

2.5. Poenostavitev, kodifikacija in pojasnitev 6

2.6. Uporabniki finančnih storitev: njihov prispevek, izobraževanje in reševanje sporov 7

2.7. Nadaljnja krepitev medsebojnega vpliva z drugimi področji politik 8

3. ZAGOTAVLJANJE USTREZNIH REGULATIVNIH IN NADZORNIH STRUKTUR ES 8

3.1. Za učinkovito delovanje Lamfalussyjevega procesa 8

3.2. Izzivi na področju nadzora 9

3.2.1 Jasnejše vloge in odgovornosti nadzornih organov matične države in države gostiteljice 9

3.2.2 Proučitev prenosa nalog in odgovornosti med nadzornimi organi 10

3.2.3 Nekaj praktičnih korakov za izboljšanje učinkovitosti nadzora 10

3.2.4 Razvoj vseevropske nadzorne kulture 10

4. TEKOČE IN PRIHODNE ZAKONODAJNE DEJAVNOSTI (2005–2010) 11

4.1. Tekoči projekti 11

4.1.1. Bančno poslovanje s prebivalstvom 11

4.1.2. Solventnost II 11

4.1.3. Ocena kvalificiranih deležev 11

4.1.4. Obračun in poravnava 12

4.2. Trenutna razmišljanja 12

4.2.1. Odstranitev neupravičenih ovir za čezmejno združevanje 12

4.2.2. Direktiva o e-denarju 12

4.2.3. Sistemi jamstev za zavarovanja 12

4.2.4. Haaška konvencija o vrednostnih papirjih 12

4.2.5. Neobvezni instrumenti 12

4.3. Področja, za katera na tej stopnji ni načrtov za novo zakonodajo 13

4.4. Prihodnje pobude 13

4.4.1. Investicijski skladi 13

4.4.2. Maloprodajne finančne storitve: bančni računi in kreditni posredniki 13

5. ZUNANJA RAZSEŽNOST 14

6. PROCES SPREMLJANJA 15

Povzetek

V tej beli knjigi so predstavljene prednostne naloge Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu Komisije) glede politike finančnih storitev do leta 2010. Vključen je tudi pregled konkretnih nalog in dejavnosti (Priloga I).

Posvetovanja o Zeleni knjigi[1] so pokazala široko podporo za te politične prednostne naloge. Ta bela knjiga prav tako upošteva rezultate „izmenjave mnenj“ z dne 18. julija 2005[2] in vzporednih pobud, kot so Poročilo Odbora za finančne storitve o finančnem povezovanju[3], sklepi Ekonomsko-finančnega sveta z dne 11. oktobra 2005 ter Poročilo Odbora Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve o trenutnem stanju povezovanja finančnih trgov EU[4]. Belo knjigo dopolnjuje ustrezna ocena učinka (glej Prilogo II).

Cilji Komisije glede politike finančnih storitev za naslednjih pet let so: dejavno združevanje za oblikovanje integriranega, odprtega, vključujočega, konkurenčnega in gospodarsko učinkovitega finančnega trga EU; odstranitev preostalih gospodarsko pomembnih ovir, da bi lahko opravljanje finančnih storitev in prost pretok kapitala v EU potekala pri najnižjih možnih stroških – ob učinkoviti stopnji pravne ureditve varnega in skrbnega poslovanja ter vodenja poslov, kar bo dalo visoko stopnjo finančne stabilnosti, koristi za potrošnike in varstva potrošnikov; izvajanje, uveljavljanje in redno vrednotenje obstoječe zakonodaje ter dosledna uporaba načel boljše ureditve pri vseh prihodnjih pobudah; izboljšanje sodelovanja in konvergence pri nadzoru v EU, poglabljanje odnosov z drugimi svetovnimi finančnimi trgi ter krepitev evropskega vpliva v svetu. |

- Dejavno združevanje je glavno vodilo pristopa Komisije, pri čemer je ta pristop praktičen, velikopotezen in upošteva mnenja zainteresiranih strani.

BELA KNJIGA O POLITIKI FINANčNIH STORITEV ZA OBDOBJE 2005–2010

1. DEJAVNO ZDRUŽEVANJE FINANČNIH STORITEV

Finančni trgi so ključnega pomena za delovanje sodobnih gospodarstev. Čim bolj bodo povezani, tem učinkovitejši bodo dolgoročni gospodarski rezultati in dodeljevanje gospodarskih virov. Vzpostavitev enotnega trga finančnih storitev je tako odločilen del lizbonskega procesa gospodarskih reform[5]; in bistvenega pomena za globalno konkurenčnost EU.

Povezovanje evropskih finančnih trgov je napredovalo po zaslugi Akcijskega načrta za finančne storitve 1999–2005 (Financial Services Action Plan – FSAP). Njegov osrednji pristop se je izkazal za pravilnega: rezultati finančnega sektorja so se izboljšali; povišala se je likvidnost, povečala konkurenca, utrdila donosnost in okrepila finančna stabilnost, in to kljub precejšnjim zunanjim pretresom. S postopnim izvajanjem ukrepov iz FSAP v naslednjih letih se bodo te koristi samo še povečale.

Vendar so morajo prizadevanja nadaljevati. Sektor finančnih storitev v EU ima še veliko neizkoriščenega potenciala za gospodarsko rast in za rast zaposlovanja. Nujno je treba poskrbeti za nadaljnji zagon učinkovitosti vseevropskih trgov za proizvode dolgoročnega varčevanja. Treba je financirati velik strukturni gospodarski izziv EU – njen ogromen primanjkljaj na področju pokojnin. Maloprodajni notranji trg še zdaleč ni vzpostavljen. Treba je izboljšati delovanje trga rizičnega kapitala za spodbujanje novih in inovativnih podjetij ter za povečanje gospodarske rasti[6].

Zato so proces združevanja; dokončanje nedokončanih ukrepov; izboljšanje nadzornega sodelovanja in konvergence pri nadzoru; ter odstranitev preostalih gospodarsko pomembnih ovir ključna področja politike Komisije za naslednjih pet let.

2. BOLJŠA UREDITEV

Komisija bo oblikovala čim bolj odprto in pregledno politiko na podlagi dejstev in dvojne zaveze, in sicer k odprtemu posvetovanju in ocenam učinka, za zagotovitev, da se pripravijo trdna pravila, ki bodo sektorju finančnih storitev v EU in potrošnikom prinesla dodatno vrednost.

2.1. Odprto in pregledno posvetovanje

Odprto posvetovanje (vključno z interesnimi skupinami) bo imelo še naprej osrednjo vlogo in bo obvezno, preden se bo nek zakonodajni akt štel za potrebnega. Komisija bo še naprej objavljala odgovore, prejete na vprašanja v okviru njenih posvetovanj, praktične povzetke in povratne informacije.

2.2. Ocene učinka

Ocene učinka bodo spremljale vse nove predloge Komisije. V njih bodo proučena vsa vprašanja in določena najprimernejša rešitev. Osredotočale se bodo na stroške in koristi v širši gospodarski, socialni in okoljski razsežnosti ter po potrebi na učinek na finančno stabilnost, pravilno delovanje trgov in varstvo potrošnikov.

Kadar koli bo mogoče, se bo o metodologijah ocen učinka pred njihovo objavo razpravljalo z ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Komisija bo prav tako od primera do primera ocenila, če so tudi za tehnične izvedbene ukrepe (raven 2) potrebne ocene učinka.

Komisija poleg tega pričakuje, da bosta Evropski parlament in Svet spoštovala svoje zaveze za izboljšanje kakovosti zakonodaje Skupnosti in ob predložitvi bistvenih sprememb k predlogom Komisije opravila ocene učinka[7]. Do zdaj se to še ni zgodilo in to je šibki člen v verigi boljše ureditve[8].

2.3. Izvajanje in uveljavljanje

Na žalost je stopnja prenosa prava Skupnosti v državah članicah v dogovorjenih rokih nizka[9]. Države članice morajo pokazati resnično zavezanost ter zagotoviti pravilno in pravočasno izvajanje. Mehanizmi uveljavljanja se morajo okrepiti in medsebojno povezati med državami članicami. Ta skupna odgovornost je velik izziv za EU-25 – pripravljajo pa se še nadaljnje širitve.

Komisija bo intenzivno sodelovala z državami članicami, da se bo spremljal napredek, zagotovilo natančno izvajanje in izognilo regulativnim dodatkom oziroma „olepšavam“ („goldplating“). Komisija bo redno posodabljala svojo spletno shemo prenosa FSAP in vstavila povezave do lastnih izvedbenih besedil držav članic. Splošno stanje prenosa bo vključeno tudi v letno poročilo o napredku na področju finančnih storitev[10].

Delavnice o prenosu, na katerih bodo sodelovale države članice in evropski zakonodajalci, bodo še naprej zagotavljale kraj za doseganje soglasja o izvajanju posameznih določb zakonodaje ES in za vnaprejšnje reševanje morebitnih težav. Komisija bo objavila povzetke zapisnikov z delavnic o prenosu in po potrebi dodatne smernice za razlago.

Ti praktični ukrepi bodo olajšali učinkovito spremljanje. V primeru neustreznega izvajanja bo Komisija hitro sprožila postopek za ugotavljanje kršitev. Zainteresirane strani so poudarile svojo potrebo po ustreznih rokih za prenos. Komisija se s tem strinja. Vendar bi moral z razvojem ukrepov na ravni 2 prenos na zakonodajni in tehnični izvedbeni ravni (ravni 1 in 2) potekati vzporedno, kadar je le mogoče.

2.4. Naknadno vrednotenje

Temeljno vprašanje je, ali pravila dejansko dosežejo svoj cilj. Komisija bo vsako leto spremljala splošno stanje finančnega povezovanja v svojem poročilu o spremljanju finančnega povezovanja[11]. Prispevek Medinstitucionalne skupine za spremljanje[12] bo ovrednotenje Lamfalussyjevega procesa v vseh sektorjih finančnih storitev[13].

Naknadno vrednotenje FSAP in vseh novih zakonodajnih ukrepov bo v naslednjih petih letih za Komisijo med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami. Komisija si bo prizadevala končati popolno gospodarsko in pravno oceno vseh ukrepov iz FSAP[14] do leta 2009. V letu 2007–2008 se bo začela s tem povezana študija[15]. Ključni ukrepi bodo ovrednoteni okoli štiri leta po izteku roka za izvajanje vsakega ukrepa.

Če bosta sčasoma skrbna ocena in analiza razkrili, da posamezna pravna besedila ne delujejo, bodo ta besedila spremenjena ali razveljavljena v okviru zakonodajnega postopka[16].

2.5. Poenostavitev, kodifikacija in pojasnitev

Pravila Skupnosti in nacionalna izvedbena pravila o finančnih storitvah morajo delovati kot en usklajen pravni sklop. Čeprav si je Komisija prizadevala, da bi ohranila zakonodajo FSAP čim bolj enostavno in usklajeno, je to mogoče še izboljšati. Zato bo pregledala njeno usklajenost po sektorjih in med sektorji, in sicer bo proučila ustrezno zakonodajo za zagotovitev usklajene terminologije in učinka. Preiskava pravne usklajenosti bo morala vključevati proučitev pristopov držav članic za boljše razumevanje uporabe prava Skupnosti v praksi in za zagotovitev, da se dejansko doseže stopnja pravne usklajenosti, ki jo trgi potrebujejo. Izhodišče za to delo je seveda pravo Skupnosti, vendar s takojšnjo usmeritvijo pozornosti na njegov prenos in uporabo na nacionalni ravni.

Delo Komisije, ki bo potekalo kot večletna pobuda, se bo začelo s temi praktičnimi koraki:

- Enostaven dostop do prava Skupnosti bo zagotovljen z združitvijo ustreznih instrumentov Skupnosti na internetu[17] v obliki, ustrezni za strokovnjake in državljane na splošno;

- Prvi pregled usklajenosti po sektorjih bo opravljen na področju vrednostnih papirjev . Ustanovila se bo skupina udeležencev na trgu vrednostnih papirjev in tržnih strokovnjakov, da bo pomagala Komisiji pri analizi glavnih težav. S tem povezano delo že poteka v okviru skupine Komisije za pravno varnost, ki se ukvarja s čezmejnimi pravicami in prenosi vrednostnih papirjev;

- Trenutna raznovrstnost in količina informacij, ki jih je treba zagotoviti uporabniku, lahko zmedeta uporabnike in ponudnike storitev. V letu 2008 bo opravljena obsežna študija, da se pregledajo morebitne nedoslednosti in primernost zahtev po informacijah v obstoječih pravilih ES ;

- Ta negotovost je zlasti pereča na področju kolektivnih naložb . Na tem področju se sektorska in medsektorska pravila uporabljajo hkrati z ostankom lokalnih pravil o oglaševanju. Povratne informacije iz tega sektorja kažejo na to, da take razmere ovirajo učinkovito čezmejno trženje investicijskih skladov. Prav tako povzročajo negotovost glede tega, ali je ustanovitelj ali distributer sklada odgovoren pri trženju ali opravljanju storitev za vlagatelje. Da bi se pojasnile nekatere od teh zadev, bo Komisija v letu 2006 izdala sporočilo/priporočilo v zvezi s tem. To delo bo lahko služilo kot izhodišče za podobno delo na drugih področjih;

- V okviru projekta Solventnost II na področju zavarovalništva trenutno poteka obsežna kodifikacija . Brez ponovnih pogajanj o obstoječem pravnem redu se bo šestnajst obstoječih direktiv o zavarovanju združilo v novo enotno direktivo ES o zavarovanju. To bi lahko bil zgled za podobne pobude kodifikacije na drugih področjih finančnih storitev;

- Poleg tega bo Komisija, kadar se ugotovi, da se pravo Skupnosti nepravilno izvaja, ustrezno ukrepala, kar vključuje uporabo postopka za ugotavljanje kršitev , za zagotovitev dosledne in učinkovite regulativne ureditve po vsej EU.

2.6. Uporabniki finančnih storitev: njihov prispevek, izobraževanje in reševanje sporov

Zelo pomembno vlogo ima forum uporabnikov finančnih storitev, imenovan FIN-USE, saj posreduje vidik uporabnikov o razvoju politike ES na tem področju[18]. Poleg tega bo Komisija zagotovila sorazmerno zastopanost uporabnikov v vseh prihodnjih svetovalnih skupinah.

Ker se javni sektor postopoma umika iz financiranja nekaterih vidikov socialnih sistemov, sta potrebna povečana ozaveščenost in neposredno vključevanje državljanov v finančne zadeve. Za okrepitev povpraševanja in spodbuditev dobrih investicijskih odločitev, npr. za pokojnine, je bistvenega pomena, da se povečata preglednost in primerljivost ter da se uporabnikom pomaga razumeti finančne proizvode. Čeprav so za izobraževanje uporabnikov odgovorne zlasti države članice, lahko Komisija ne le spodbuja vseevropsko izmenjavo mnenj o finančnem izobraževanju, usposobljenosti uporabnikov in najboljši praksi, temveč tudi olajšuje skupne projekte. Tako načrtuje, da bo v začetku leta 2007 organizirala konferenco v zvezi s tem.

Prav tako namerava Komisija za razširjanje ozaveščenosti o razvoju finančnih storitev med uporabniki objavljati redno glasilo, ki bo poudarjalo najpomembnejše vidike njenega tekočega dela v zvezi z uporabniki/potrošniki. Poleg tega se načrtuje ustanovitev stalne skupine predstavnikov potrošnikov iz vse Evrope, znotraj katere se bodo obravnavala vprašanja v zvezi s finančnimi storitvami, ki so še zlasti pomembna za potrošnike. Ohranili se bodo tudi redni stiki z mrežo UNI-EUROPA, ki zastopa zaposlene v sektorju finančnih storitev.

Pomembno vlogo ima mreža FIN-NET[19], saj omogoča uporabnikom in potrošnikom enostaven dostop do postopkov izvensodnega reševanja pritožb v čezmejnih zadevah[20]. Komisija je začela pregled vloge mreže FIN-NET, da bi nadalje izboljšala njeno učinkovitost. Komisija bo prav tako proučila nacionalne sisteme za reševanje sporov na področju finančnih storitev, da bi odkrila morebitne vrzeli.

2.7. Nadaljnja krepitev medsebojnega vpliva z drugimi področji politik

Čim boljša izraba sinergij med politiko finančnih storitev in drugimi področji politik je ključnega pomena. V naslednjih petih letih se bo nadalje okrepilo tesno sodelovanje z drugimi področji politik, zlasti s konkurenčno politiko (sektorske raziskave[21]), potrošniško politiko (varstvo potrošnikov, pogodbeno pravo[22]) in davčno politiko.

Nedavna raziskava Komisije o ovirah za čezmejno združevanje[23] v Evropi je pokazala, da sta razlikovanje in negotovost v davčnih pravilih, zlasti DDV, povezan s prestrukturiranjem[24], pomembni oviri za povezovanje finančnih storitev. Komisija namerava po obširnem posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi predstaviti zakonodajni predlog za prilagoditev pravil o DDV v finančnih storitvah na razvoj enotnega finančnega trga[25]. Raziskava je prav tako poudarila potrebo po ukrepanju na drugih področjih politik, ki bi jih Komisija lahko obravnavala[26].

3. ZAGOTAVLJANJE USTREZNIH REGULATIVNIH IN NADZORNIH STRUKTUR ES

3.1. Za učinkovito delovanje Lamfalussyjevega procesa

Povezovanje finančnih trgov EU poteka vse hitreje. Čeprav bo nekaj maloprodajnega poslovanja še naprej lokalnega, si podjetja vedno bolj prizadevajo doseči ekonomije obsega na vseevropski ravni, kljub temu, da pogosto ohranijo fizično prisotnost na lokalni ravni, in sicer s centralizacijo funkcij obvladovanja tveganja in zalednih služb, čezmejnimi združitvami ter uporabo interneta. Regulativne in nadzorne strukture v ES se morajo zato prilagoditi – in regulativni stroški zmanjšati, kadar je le mogoče. Jedro regulativnega in nadzornega pristopa ES v finančnih storitvah zdaj temelji na Lamfalussyjevem procesu, ki poteka na štirih ravneh[27]. Ta proces ima široko podporo in se je izkazal za uspešnega. Odločanje in ureditev nadzora sta zdaj veliko učinkovitejša in prilagodljivejša.

Osrednja politika Komisije je nadaljevati ta proces in ga v naslednjih petih letih razviti tako, da se izkoristijo vse njegove zmogljivosti. Ključna področja regulativne politike so:

1. Razprava o reformi komitologije je še zlasti pomembna;

2. Izboljšanje odgovornosti in preglednosti celotnega procesa, tudi za Evropski parlament in Svet, ob upoštevanju opredeljenih razmejitev med institucijami ter dejstva, da odbori nacionalnih nadzornih organov delujejo kot svetovalni organi za Komisijo;

3. Razvoj medsektorskega regulativnega sodelovanja pri vedno večjem številu medsektorskih finančnih vprašanj;

4. Zagotavljanje, da se na vseh štirih ravneh Lamfalussyjevega procesa upoštevajo načela boljše ureditve, in s tem zagotavljanje dobrega oblikovanja pravil ter doslednega izvajanja in uveljavljanja. Ne glede na dobro delo, ki ga opravljajo odbori na ravni 3, in ob priznavanju omejenih sredstev, ki so jim na voljo, Komisija meni, da bi bilo lahko koristno, če bi njihove nasvete, ki lahko bistveno povečajo regulativne stroške, v smislu njihovega učinka in sorazmernosti dodatno pregledala skupina gospodarskih strokovnjakov;

5. Sodelovanje z večjimi partnerji v prizadevanjih za zbliževanje standardov na svetovni ravni, kadar je izvedljivo.

3.2. Izzivi na področju nadzora

Treba je okrepiti obveznosti sodelovanja in izmenjave informacij med nadzornimi organi. Zagotoviti je treba sodelovanje v kriznih razmerah.

Nekaj izzivov za naslednjih pet let je:

Potreba po pojasnitvi in čim ustreznejši delitvi odgovornosti med matično državo in državo gostiteljico zaradi vedno hitrejšega povezovanja ter po obvladovanju možnih učinkov prelivanja (3.2.1); Potreba po proučitvi prenosa nalog in odgovornosti ob zagotavljanju, da imajo nadzorni organi potrebne informacije in si med seboj zaupajo (3.2.2); Potreba po izboljšanju učinkovitosti nadzora z izogibanjem podvajanja zahtev po poročanju in informacijah (3.2.3); Potreba po doslednejšem in hitrejšem sodelovanju ter po razvoju resnične vseevropske nadzorne kulture (3.2.4). |

6. 3.2.1 Jasnejše vloge in odgovornosti nadzornih organov matične države in države gostiteljice

Načelo delitve odgovornosti med matično državo in državo gostiteljico, ki ga podpira vzajemno priznavanje, ter združen nadzor sta jedro nadzornega sistema ES. Učinkovito je treba obvladovati možne učinke prelivanja – npr. če gre v stečaj skupina, ki deluje na vseevropski ravni, ali sistemsko pomembna institucija, ki deluje v eni državi članici, odgovornost za nadzor skupine pa imajo organi v drugi državi članici[28].

O vsakršnem razvoju struktur nadzora varnega in skrbnega poslovanja v EU, ki bi se oddaljil od sedanje ureditve, se zastavljajo težavna vprašanja politične in finančne odgovornosti, zlasti takrat, ko bi bila lahko potrebna podpora iz javne blagajne. Komisija zato zagovarja pristop postopnega razvoja, ki bi reševal prikazane težave ter vzdrževal ustrezno ravnovesje med učinkovitejšo in združeno ureditvijo nadzora ter zagotavljanjem finančne stabilnosti po vsej EU.

Za varstvo potrošnikov so pomembni tudi sistemi zajamčenih vlog. Potrebno je nadaljnje delo, da se zagotovi učinkovito čezmejno delovanje obstoječe ureditve ter njena združljivost z drugimi ureditvami, kot so določbe o centralnih bankah, ki refinancirajo posojila poslovnim bankam, in ureditev odgovornosti za financiranje finančnih kriz. Komisija bo proučila ključna med seboj povezana vprašanja in v letu 2006 predložila sporočilo v zvezi s tem.

3.2.2 Proučitev prenosa nalog in odgovornosti med nadzornimi organi

Bančna zakonodaja nadzornim organom že daje možnost prenosa celotne odgovornosti za nadzor hčerinske družbe na nadzorni organ matične družbe. Vendar do zdaj ta možnost še ni bila uporabljena. Zakonodaja o vrednostnih papirjih, kot je tista o zlorabi trga in prospektih, na podoben način omogoča prenos nekaterih funkcij med zakonodajalci. Vendar se lahko naredi še več, da si bodo učinkoviteje izmenjavali informacije in opravljali svoje naloge[29].

Za hitro in učinkovito reševanje enostavnih vsakodnevnih čezmejnih sporov med nadzornimi organi bi se lahko uporabili mehanizmi mediacije. To bi okrepilo zbliževanje nadzornih praks[30].

3.2.3 Nekaj praktičnih korakov za izboljšanje učinkovitosti nadzora

Zaradi večkratnih zahtev po poročanju imajo čezmejne skupine nepotrebne stroške. To poročanje je treba nadomestiti z racionaliziranim skupnim poročanjem brez nacionalnih „dodatkov“. Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), Direktiva o trgih finančnih instrumentov ter razvoj novih pravil varnega in skrbnega poslovanja v bančništvu in zavarovalništvu ponujajo enkratno priložnost za racionalizacijo oblik poročanja.

Po mnenju Komisije je prišel čas, da si prizadeva za resnično skupne zahteve po podatkih in poročanju ter – po potrebi – skupnih zbirkah podatkov o nadzoru. Odbori na ravni 3 bi morali zdaj začeti resno delati za pripravo poenostavljenih obrazcev za podatke in poročanje na podlagi dejanske izmenjave informacij med nacionalnimi nadzornimi organi. Komisija pričakuje te pomembne pridobitve pri učinkovitosti do leta 2008. Od leta 2009 bi bilo treba vsem bankam, zavarovalnicam in pomembnejšim investicijskim družbam v EU omogočiti, da izpolnijo zahteve po poročanju s pošiljanjem enega samega popolnega sklopa dokumentacije o poročanju pristojnemu nadzornemu organu na združeni ravni.

3.2.4 Razvoj vseevropske nadzorne kulture

Za oblikovanje skupnih praks odločanja in uveljavljanja – zlasti za večdržavne ali medsektorske skupine – bi bilo treba v naslednjih petih letih prizadevno razvijati skupne inšpekcijske preglede, medsebojne preglede[31] ter praktične ukrepe, kot so izmenjave osebja, skupna usposabljanja za nadzorne organe, izmenjava informacij ter strokovnega znanja in izkušenj.

4. TEKOČE IN PRIHODNE ZAKONODAJNE DEJAVNOSTI (2005–2010)

4.1. Tekoči projekti

4.1.1. Bančno poslovanje s prebivalstvom

Tri pomembnejše pobude na področju poslovanja s prebivalstvom že potekajo:

- Na področju hipotekarnega kredita bo v letu 2006 objavljena bela knjiga, v kateri bodo napovedane vse pobude, potrebne in ekonomsko upravičene za povezovanje trga hipotekarnega kredita v EU;

- O potrošniških kreditih je bil 10. oktobra 2005 objavljen spremenjeni predlog direktive, katere cilj je vzpostaviti pristen notranji trg za potrošniške kredite in izboljšati varstvo potrošnikov[32];

- Predlog direktive o plačilnih storitvah bo povečal konkurenco in razjasnil pravila o pravicah in obveznostih uporabnikov in ponudnikov. Ta pobuda bo olajšala in podprla prizadevanja tega sektorja, da do leta 2010 ustvari enotno evropsko plačilno območje (Single European Payment Area – SEPA). Do leta 2007 bo Komisija proučila, kateri nadaljnji ukrepi bi bili lahko potrebni za zagotovitev, da se to plačilno območje uspešno pravočasno vzpostavi.

4.1.2. Solventnost II

Namen projekta Solventnost II je prenova pravne ureditve ES in nadzora na področju zavarovalništva. Za zavarovalnice se bodo uvedli izračuni zahtev glede solventnosti, v katerih bodo upoštevana tveganja. Izračun zavarovalnih obveznosti (tehnične rezervacije) bo bolj usklajen, hkrati pa bo pospešil zbliževanje nadzornih praks.

Ta projekt, ki ima široko podporo, je tesno povezan z mednarodnim razvojem na področjih računovodstva, nadzora in aktuarske vede ter bo upošteval znaten razvoj na bančnem področju v okviru Basla II.

Komisija načrtuje, da bo predložila svoj predlog v obliki enotnega besedila sredi leta 2007; ta struktura bo potem dopolnjena z ukrepi na ravni 2, sprejetimi v postopku komitologije.

4.1.3. Ocena kvalificiranih deležev

Nadzorni organi lahko preprečijo možne naložbe, združitve in prevzeme v finančnih sektorjih. Potrebni so večja jasnost, preglednost in razkritje o tem, kako nadzorni organi ocenijo kvalificirane deleže. Komisija in odbora nadzornikov (Odbor evropskih bančnih nadzornikov, Committee of European Banking Supervisors – CEBS, in Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, Committee of European Insurance and Occupational Pensions Supervisors – CEIOPS) so že začeli pregledovati člen 16 Bančne direktive in člen 15 Direktive o zavarovanju ter opredeljevati skupna merila varnega in skrbnega poslovanja. Za bančništvo bo predlog po pričakovanjih pripravljen sredi leta 2006; za zavarovalništvo bo to delo po pričakovanjih opravljeno v okviru projekta Solventnost II.

4.1.4. Obračun in poravnava

Infrastrukture za čezmejni obračun in poravnavo so veliko dražje kot na nacionalni ravni, njihova stopnja varnosti in učinkovitosti pa je nižja. Razlogi za visoke stroške čezmejnih transakcij so tehnične, pravne in davčne ovire[33]. Poleg tega ni regulativnega okvira na ravni EU.

Komisija je v sporočilu iz leta 2004 izrazila mnenje, da bi bila za učinkovit, varen in poceni sektor čezmejnega obračuna in poravnave lahko potrebna okvirna direktiva. Da bi preverila to možnost, Komisija izvaja zelo temeljito posvetovanje in oceno učinka. Po koncu tega procesa in ob upoštevanju morebitnega novega razvoja na trgu se bo Komisija v letu 2006 odločila, kako bo ravnala v prihodnje in ali bo predstavila formalen predlog.

4.2. Trenutna razmišljanja

4.2.1. Odstranitev neupravičenih ovir za čezmejno združevanje

Komisija je opredelila in proučila možne ovire za čezmejne naložbe in ekonomsko racionalizacijo znotraj Evrope[34]. Prav tako je raziskala spoštovanje pravic iz Pogodbe glede prostega pretoka kapitala[35]. Odstranitev ali vsaj zmanjšanje neupravičenih ovir bo okrepilo konkurenčnost finančnih sektorjev in gospodarstva na splošno – ter tako spodbudilo rast in odpiranje novih delovnih mest. Nadaljnje ukrepanje se bo po pričakovanjih začelo v letu 2006 (glej tudi 4.1.3).

4.2.2. Direktiva o e-denarju

Trenutno poteka vrednotenje Direktive o e-denarju, pri čemer se kažejo znaki, da ni zagotovila zadostne pravne varnosti in da je zavirala razvoj trga. Poročilo bo objavljeno spomladi leta 2006, skupaj z ustreznimi priporočili glede politike.

4.2.3. Sistemi jamstev za zavarovanja

Komisija se bo v letu 2006 odločila, ali bo predlagala zakonodajo na tem področju.

4.2.4. Haaška konvencija o vrednostnih papirjih

Pravna ocena, ki jo je zahteval Svet o nekaterih vidikih Haaške konvencije o vrednostnih papirjih[36], bo Svetu pomagala pri odločitvi, ali naj sprejme trenutni predlog Komisije za podpis te konvencije.

4.2.5. Neobvezni instrumenti

Posvetovanja so pokazala zelo razširjen dvom v izvedljivost in koristnost neobveznih instrumentov („26. ureditve“) na področju finančnih storitev. Zagovorniki takih neobveznih instrumentov morajo podrobneje razložiti svoje zamisli ter pravno in praktično izvedljivost in prednosti teh instrumentov. Komisija ne zavrača te možnosti[37], vendar ni prepričana, da lahko neobvezni instrumenti bistveno koristijo udeležencem na trgu.

4.3. Področja, za katera na tej stopnji ni načrtov za novo zakonodajo

Glavna področja, za katera ni načrtov za novo zakonodajo so: bonitetne agencije ; finančni analitiki ; ukrepi na ravni 2 za Direktivo o ponudbah za prevzem v zvezi z zahtevami v dokumentu o ponudbi; in kapitalske zahteve za regulirane trge . Komisija meni, da obstoječi predpisi (ali tisti, ki se že pripravljajo, kot na primer ukrepi na ravni 2 za Direktivo o trgih finančnih instrumentov) zaenkrat zadostujejo ter da so države članice v boljšem položaju in samoregulacija udeležencev na trgu primernejša za določitev najustreznejših dodatnih odzivov na razvoj trga.

4.4. Prihodnje pobude

Komisija je opredelila dve področji, na katerih lahko skrbno ciljno naravnane pobude na podlagi dejstev koristijo gospodarstvu EU: investicijski skladi in maloprodajne finančne storitve. Delo na teh področjih bo potekalo po načelu od spodaj navzgor na podlagi obsežnih posvetovanj in v skladu s trgom ter ob upoštevanju medsebojnega vpliva med obstoječo zakonodajo in novimi pobudami.

4.4.1. Investicijski skladi

Zakonodajno okolje EU bi moralo sektorju investicijskih skladov, ki trenutno upravlja več kot 5 trilijonov EUR sredstev, omogočiti, da razvije trdno oblikovane in dobro upravljane kolektivne naložbe, ki bodo ustvarile največje možne donose v skladu s finančnimi zmogljivostmi posameznih vlagateljev in njihovo dovzetnostjo za tveganje, hkrati pa jim zagotoviti vse informacije, ki jih potrebujejo, da ocenijo zadevna tveganja in stroške.

Zagotavljanje doslednega izvajanja prava o KNPVP je že zelo napredovalo; med drugim v zvezi z doseganjem nemotenega delovanja potnega lista KNPVP; jasnejšim razumevanjem investicijskih limitov; in doslednejšim prenosom obstoječe zakonodaje o KNPVP.

Zelena knjiga Komisije iz julija 2005 o izboljšavi okvira za investicijske sklade ocenjuje obstoječi okvir za KNPVP[38] na podlagi trenutnega razvoja sektorja investicijskih skladov.

Odzivi na Zeleno knjigo[39] in tekoče delo bodo Komisiji zagotovili elemente, ki jih potrebuje, da zavzame trdno stališče na podlagi dejstev o vsebini in obliki morebitnih nadaljnjih ukrepov. Stališče Komisije bo predstavljeno v beli knjigi, ki bo objavljena do druge polovice leta 2006.

4.4.2. Maloprodajne finančne storitve: bančni računi in kreditni posredniki

Za odpiranje razdrobljenih trgov maloprodajnih finančnih storitev je potrebno nadaljnje ukrepanje. Pristop Komisije bo ciljno naravnan in bo temeljil na posvetovanjih, ki bodo vključevala vse udeležence na trgu na vsaki stopnji njenega odločanja. Komisija se je odločila, da sta do nadaljnje obravnave upravičeni naslednji področji:

Dostop do bančnega računa je vstopna točka do finančnih storitev in trgov za večino potrošnikov ter je vedno pomembnejši za državljane, saj jim omogoča udeležbo na trgu in v družbi; njegov pomen je še večji v okviru uporabe elektronskega plačevanja znotraj enotnega plačilnega območja. Treba je odstraniti nepotrebne ovire, povezane z vsemi vrstami bančnih računov (tekočimi in hranilnimi računi ter računi vrednostnih papirjev)[40], povečati izbiro za potrošnike in izboljšati konkurenco med ponudniki storitev.

Komisija bo ustanovila strokovno skupino, ki jo bodo sestavljali predstavniki sektorja in predstavniki uporabnikov, in sicer za odkrivanje obstoječih težav, povezanih z mobilnostjo uporabnikov (npr. pri čezmejnem odpiranju računov, tudi preko interneta, stroških zaprtja in nakazilih med bankami), ter za proučitev koristnosti neobveznega standardnega bančnega računa. Rezultati dela strokovne skupine bi morali biti na voljo v začetku leta 2007. Komisija bo pri odločanju za pobude proučila poslovni vidik in se pri tem oprla na tekoče sektorske raziskave na področju konkurence[41]. Brez poseganja v izid zakonodajnega postopka o Direktivi o potrošniških kreditih Komisija meni, da so potrebne nadaljnje raziskave na področju kreditnih posrednikov . Komisija bo začela študijo, katere rezultati bodo na voljo leta 2008, da bo zbrala informacije o nacionalnih pravilih, ki se uporabljajo za to področje, in odkrila morebitne težave, ki bi jih povzročala razhajajoča se ali prekrivajoča se pravila. Pri tem se bodo upoštevale izkušnje, pridobljene pri obstoječi zakonodaji o posredovanju zavarovanj in vrednostnih papirjev.

5. ZUNANJA RAZSEŽNOST

Vedno bolj so standardi in najboljše prakse določeni in opredeljeni na svetovni ravni, npr. računovodske in revizijske zahteve ter zahteve glede bančnega kapitala. Glede na velikost trga EU in izkušenj Evrope z združevanjem upravičene zahteve po usklajenih pravilih z razhajajočimi se potrebami različnih trgov/kultur/udeležencev v praksi mora imeti EU vodilno vlogo pri določanju standardov na svetovni ravni.

EU ima najbolj odprt finančni trg na svetu, kar je vedno pomembnejša pozitivna lastnost. Uvedba eura, ki jo je podprl prost pretok kapitala, določa standarde odprtosti in preglednosti na svetovni ravni. Druge države bi morale slediti temu zgledu. EU je popolnoma predana velikopoteznemu odpiranju svetovnih trgov finančnih storitev. Ta predanost se poudarja pri pogajanjih v okviru GATS v krogu pogajanj STO iz Dohe in pri drugih trgovinskih pogajanj.

Pristop Komisije do regulativnih dialogov – izmenjava informacij, odkrivanje možnih regulativnih težav v začetnih fazah in iskanje vsestransko sprejemljivih rešitev – ima veliko podpore. Komisija bo zato še bolj poglobila uspešen dialog med EU in ZDA o finančnih trgih, s katerim je bilo rešenih veliko težav – ter o tem podrobno obveščala države članice, Evropski parlament, zasebni sektor in druge ustrezne zainteresirane strani.

Poleg tega namerava Komisija razširiti dialog in sodelovanje pri finančnih zadevah z drugimi državami, kot so Japonska, Kitajska, Rusija in Indija, ter tako čim bolj izražati prednostne naloge v sektorju.

Prav tako mora biti ES močno zastopana v mednarodnih organih, v katerih mora nastopiti enotno v boju proti goljufijam v podjetjih in trgovinskim goljufijam, pranju denarja, financiranju terorizma, davčni utaji, korupciji ter drugim zlorabam. Sodelovanje in izmenjava informacij morata biti učinkovita, tudi pri offshore finančnih središčih. Evropsko sodelovanje na mednarodnih forumih, kot so Baselski odbor, Mednarodno združenje nadzornikov za zavarovanja (International Association of Insurance Supervisors – IAIS), Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (International Organisation of Securities Commissions – IOSCO) in Mednarodni inštitut za unifikacijo zasebnega prava (International Institute for the Unification of Private Law – UNIDROIT), se mora okrepiti pred sestanki, da se opredelijo natančna evropska pogajalska izhodišča. Poleg tega mora Komisija sodelovati tudi v forumu za finančno stabilnost, iz katerega je trenutno neupravičeno izključena.

6. PROCES SPREMLJANJA

Komisija bo vsako leto objavila podrobno poročilo o napredku in razvoju na področjih, predstavljenih v tej beli knjigi.

Annex I: Concrete tasks or activities contained in White Paper Financial Services |

What | Who | When |

BETTER REGULATION – CONSULTATION AND IMPACT ASSESSMENTS (2.1 / 2.2) |

Transparent consultation procedures | European Commission | ongoing |

Ex ante evaluations (impact assessments) in preparation of all new proposals | European Commission | ongoing |

Ex ante evaluations (impact assessments) in preparation of significant level-2 measures | European Commission | ongoing |

Ex ante evaluations (impact assessments) in preparation of substantive amendments to European Commission proposals | European Parliament and Council | ongoing |

IMPLEMENTATION AND ENFORCEMENT (2.3) |

Improve timely and accurate transposition and enforcement of EC Directives | Member States | ongoing |

Update transposition matrix of FSAP measures (web-site) | European Commission | ongoing |

Complete transposition matrix with hyper-links to national transposing legislation | European Commission | 10/2005 until 02/2006 |

Convene and run transposition workshops | European Commission | ongoing |

Publication summary notes of transposition workshops and interpretative guidance for transposition | European Commission | ongoing |

Launch infringement procedures in case of faulty transposition and incorrect enforcement | European Commission | ongoing |

Set adequate (aligned) transposition time for level-1 and level-2 measures | European Commission, European Parliament and Council | ongoing |

EX-POST EVALUATION (2.4) |

Publication of Financial Integration Monitor Report | European Commission | annually |

Assistance to the Inter-Institutional Monitoring Group | European Commission | 2005-2007 |

External study on impact of FSAP (measuring empirical and economic effects) | European Commission | 2007-2008 |

Workshop with economic experts (as input for full evaluation of FSAP measures) | European Commission | autumn 2006 |

Ex-post evaluations of all new legislative measures | European Commission | 4 years after transposition |

SIMPLIFICATION, CODIFICATION AND CLARIFICATION (2.5) |

Setting up and running an Advisory Committee to assist the European Commission in the Economic and legal evaluation of securities legislation | European Commission | 2005 and beyond |

Running of Legal Certainty Group in the area of Clearing and Settlement, consisting of practitioners and market experts: support work of the network and ensure secretariat | European Commission | 2005 and beyond |

Consistency check on information requirements and marketing and distribution requirements in financial services legislation: launch of external study | European Commission | 2008 |

Communication/Recommendation on marketing of investment funds | European Commission | 2006 |

Solvency II – codification of Insurance Directives + technical work on modernising solvency requirements | European Commission | ongoing; proposal 2007 |

USERS OF FINANCIAL SERVICES: INPUT, EDUCATIONS AND REDRESS (2.6) |

FIN-USE: support work of the group and ensure secretariat | European Commission | Ongoing 6/7 meetings per year |

Conference to discuss financial education and consumer literacy | European Commission | Early 2007 |

Periodic newsletter pointing to ongoing work/initiatives of relevance for consumers/users/SME’s | European Commission | 2006 and beyond; twice a year |

Establishment and running of Financial Services Consumer Group (representatives from all MS) | European Commission | 2006; 2/3 meetings per year |

Continuation of regular contacts with UNI-EUROPA (Trade Unions – financial services employees) | European Commission | Ongoing; twice a year |

FIN-NET: support work of the network and ensure secretariat | European Commission | Ongoing; 2 meetings per year |

FIN-NET: Task Force with a view to maximise FIN-NET’s efficiency | European Commission | Ongoing; 2-3 meetings |

Dolceta project: web-based tool for educational institutions, governments to use for financial training | European Commission | Ongoing |

Investigation of redress systems in the area of financial service in place in Member States | European Commission | 2006 |

FURTHER REINFORCING THE INTERACTION WITH OTHER POLICY AREAS (2.7) |

Reinforcing interaction with other policy areas, e.g. competition, consumer policy and taxation. | European Commission | ongoing |

Fiscal Compliance Experts’ group in area of Clearing and Settlement: support work of the group and ensure secretariat | European Commission | ongoing |

ENSURING THE RIGHT EC REGULATORY AND SUPERVISORY STRUCTURES – MAKING THE LAMFALUSSY PROCESS WORK (3.1) |

Aim at permanent inter-institutional stability to maintain the Lamfalussy arrangements | Council, European Parliament and European Commission | Ongoing |

Improve the accountability and transparency applied in the Lamfalussy process | Supervisory Committees: CEBS, CEIOPS, CESR, while informing the European Commission | Ongoing |

Develop cross-sectoral regulatory cooperation | Regulatory Committees: EBC, EIOPS, ESC | Ongoing |

Consultation + ex ante evaluations (impact assessments) in preparation of draft advice to the European Commission | Supervisory Committees: CEBS, CEIOPS, CESR | 2006 and beyond |

SUPERVISORY CHALLENGES (3.2) |

Assessment of roles and responsibilities of home/host supervisors | European Commission in co-op with respective Supervisory Committees: CEBS, CEIOPS, CESR | Ongoing |

Study on liquidity management in banks and Member States’ prudential requirements | European Commission | 2006 |

Communication on Deposit Guarantee Schemes (including impact assessment) | European Commission | mid-2006 |

Explore delegation of tasks and responsibilities between supervisors | Supervisory Committees: CEBS, CEIOPS, CESR | Ongoing |

Conference on Supervisory Convergence in the banking sector | European Commission in co-op with CEBS and banking industry | 2007 |

Mediation mechanisms at supervisory level | Supervisory Committees: CEBS, CEIOPS, CESR; in co-op with the European Commission | Ongoing |

Improving efficiency of supervision by common data and reporting templates | Supervisory Committees: CEBS, CEIOPS, CESR | By 2008 |

Deliver common decision-making and enforcement practices (joint inspections, peer reviews, staff exchanges, joint training, exchange of information/expertise) | Supervisory Committees: CEBS, CEIOPS, CESR | By 2010 |

FUTURE INITIATIVES – ONGOING PROJECTS (4.1) |

White Paper on mortgage credit | European Commission | End 2006 |

Concrete actions in mortgage credit (follow-up White Paper) | European Commission | 2007and beyond |

Modified proposal for a Consumer Credit Directive | European Commission | 2005 |

Proposal for a Payments Directive | European Commission | End 2005 |

Examination if further measures are necessary to ensure a Single European Payments Area | European Commission | By 2007 |

Proposal for a Solvency II Directive | European Commission | Mid-2007 |

Revision of Art. 16 Banking Directive | European Commission | proposal by mid-2006 |

Revision of Art. 15 Insurance Directive | European Commission | In parallel to revision Art. 16 BD; in context of Solvency II work |

(possible) initiatives on Clearing and Settlement | European Commission | 2006 |

REFLECTIONS UNDERWAY (4.2) |

(possible) follow up actions after ECOFIN discussions on x-border consolidation | European Commission | 2006 and beyond |

Report on the functioning of the E-money Directive | European Commission | spring 2006 |

(possibly) Insurance Guarantee schemes | European Commission | A decision will be taken 1st half 2006 |

Legal assessment on the Hague Securities Convention | European Commission | Ongoing |

Optional instruments ("26th regime"): ongoing work on CFR and impact assessment on optional instruments | European Commission | 2005 and beyond |

Optional instruments ("26th regime"): possible forum group, once more groundwork has been done, based on a specific product | European Commission | Possibly in 2006 |

FUTURE INITIATIVES (4.4) |

White Paper on investment funds | European Commission | autumn 2006 |

Regulation to clarify the definitions of eligible assets for UCITS | European Commission | 2006and beyond |

Communication on marketing of UCITS | European Commission | 2006 and beyond |

Other concrete actions in investment funds (follow-up White Paper) | European Commission | 2007 and beyond |

Expert group on Bank Accounts | European Commission | early 2007 |

External study, assessing whether EU-level action on bank accounts is advisable | European Commission | end 2007 |

Studying access to banking services throughout the EU | European Commission | 2006 and beyond |

Work on Credit Intermediaries, building on evaluations of insurance and securities intermediation: study | European Commission | 2008 |

THE EXTERNAL DIMENSION (V) |

Strive for an ambitious opening of global financial services markets in the WTO | European Commission | ongoing |

Further deepening the Financial Markets Regulatory Dialogue with the US | European Commission | ongoing |

Widen dialogues and cooperation with other countries, including Japan, China, Russia and India | European Commission | ongoing |

Improve representation and manage co-ordination of EU-positions in international bodies | European Commission | ongoing |

MONITORING PROGRESS (VI) |

Publication of annual Progress Report to monitor progress and main developments in financial services | European Commission | December 2005 + every year |

-o-

[1] Zelena knjiga o politiki finančnih storitev (2005–2010), objavljena 3. maja 2005. Ta zelena knjiga ostaja veljaven referenčni dokument za odločitve, sprejete v zvezi s to politiko. Glej:

http://europa.eu.int/comm/internal_market/finances/docs/actionplan/index/green_sl.pdf. Med javnim posvetovanjem do 1. avgusta 2005 je bilo prejetih več kot 150 prispevkov. Dokument s povratnimi informacijami je bil objavljen istočasno s to belo knjigo.

[2] Glej: http://europa.eu.int/comm/internal_market/finances/docs/actionplan/infosession/results_en.pdf.

[3] Poročilo, predloženo v obravnavo ministrom EU za finančne zadeve 2. junija 2004, z oznako omejeno.

[4] Glej: http://www.europarl.eu.int/meetdocs/2004_2009/documents/PR/553/553131/55311sl.pdf.

[5] „Skupni ukrepi za rast in zaposlovanje: Lizbonski program Skupnosti“ (COM(2005) 330 konč.) z dne 20. julija 2005. Glej: http://europa.eu.int/growthandjobs/pdf/COM2005_330_sl.pdf in "Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta: Naslednji koraki v izvajanju prenovljene lizbonske strategije“ (SEC(2005) 622/2) z dne 29. aprila 2005. Glej:

http://europa.eu.int/growthandjobs/pdf/SEC2005_622_en.pdf.

[6] Čeprav opredelitev prednostnih nalog na področju tveganega kapitala ne spada na področje te bele knjige, bo izrednega pomena in jasna prednostna naloga za Komisijo v naslednjih petih letih.

[7] Glej Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje (UL C 321, 31.12.2003, str. 1) in sklepe Sveta za konkurenčnost o boljši ureditvi (9501/05).

[8] Do zdaj je Komisija poskrbela za skoraj 80 ocen učinka, Parlament in Sveta pa le za eno. Za lastne zakonodajne pobude držav članic na področju notranjih ali sodnih zadev ni bila opravljena nobena ocena učinka.

[9] Glej: http://europa.eu.int/comm/internal_market/en/finances/actionplan.

[10] Naslednje poročilo o napredku je predvideno za januar 2006.

[11] Glej: http://europa.eu.int/comm/internal_market/finances/cross-sector/index_en.htm#monitor.

[12] Glej: http://europa.eu.int/comm/internal_market/finances/cross-sector/index_en.htm#interinstitutional.

[13] Lamfalussyjev proces se uporablja v bančnem sektorju, sektorju zavarovanj in poklicnih pokojnin, sektorju vrednostnih papirjev ter sektorju KNPVP; horizontalna vprašanja, kot so upravljanje družb, revidiranje in računovodstvo, načeloma niso vključena v Lamfalussyjev proces, razen če se pobude na teh področjih izrecno nanašajo na področja finančnih storitev.

[14] Razen ukrepov, ki se jim rok za izvajanje izteče po letu 2005.

[15] Komisija namerava jeseni 2006 v pripravah na to delo organizirati delavnico z gospodarskimi strokovnjaki.

[16] V posvetovanju o Zeleni knjigi niso bili opredeljeni nobeni akti, ki bi jih bilo resnično treba takoj umakniti.

[17] S povezavami do nacionalne izvedbene zakonodaje. Glej oddelek 2.3.

[18] Glej: http://europa.eu.int/comm/internal_market/finservices-retail/finuse_en.htm.

[19] Glej: http://europa.eu.int/comm/internal_market/finservices-retail/finnet/index_en.htm

[20] Pri čemer število zadev narašča (leta 2001: 335; leta 2002: 601; in leta 2003: 796).

[21] Komisija je 13. junija 2005 odločila, da sproži raziskave v sektorju finančnih storitev, in sicer na področjih bančnega poslovanja s prebivalstvom in poslovnega zavarovanja. S temi raziskavami se bo ugotavljalo, če konkurenca (zlasti čezmejna konkurenca) v teh sektorjih popolnoma deluje.

[22] Komisija razvija skupni referenčni okvir kot sredstvo za izboljšanje usklajenosti evropskega pogodbenega prava.

[23] Glej: http://europa.eu.int/comm/internal_market/finances/docs/cross-sector/mergers/cross-border-consolidation_en.pdf.

[24] Glej: http://europa.eu.int/comm/internal_market/finances/docs/cross-sector/mergers/survey-results_en.pdf: pod B.1.2 Davčne ovire.

[25] Sporočilo „Prispevek obdavčevanja in carinskih politik k Lizbonski strategiji“.

[26] Na področju investicijskih skladov je obravnavanje združitev skladov kot „obdavčljivih dogodkov“ največja ovira pri racionalizaciji prenatrpanega evropskega področja skladov.

[27] Glej: http://europa.eu.int/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/02/195&format=HTML&aged=1&language=EN&guiLanguage=en.

[28] Komisija bo začela študijo o upravljanju likvidnosti v bankah in o zahtevah držav članic glede skrbnosti in varnosti.

[29] V leti 2007 bo organizirana konferenca o konvergenci pri nadzoru v bančnem sektorju.

[30] Te prakse morajo biti prostovoljne in temeljiti na skupnem načelu obveznosti sodelovanja. Pri tem se morajo spoštovati zahteve glede zaupnosti in meje evropskega institucionalnega okvira.

[31] Ti bi bili lahko na voljo javnosti.

[32] Glej: http://europa.eu.int/comm/consumers/cons_int/fina_serv/cons_directive/2ndproposal_sl.pdf.

[33] Tako imenovane Giovanninijeve ovire. Komisija bo nadaljevala svoje delo za odpravo teh ovir, ki preprečujejo čezmejni obračun in poravnavo, in sicer s pomočjo različnih skupin (CESAME, FISCO).

[34] Glej: http://europa.eu.int/comm/internal_market/finances/cross-sector/index_en.htm#obstacles in oddelek 2.7.

[35] Glej: http://www.cc.cec/sg_vista/cgi-bin/repository/getdoc/COMM_NATIVE_C_2005_4080_1_SL_ACTE.doc .

[36] Večstranska pogodba o koliziji zakonov pri vrednostnih papirjev, ki jih hrani posrednik.

[37] V Sporočilu iz oktobra 2004 z naslovom „Evropsko pogodbeno pravo in sprememba pravnega reda Skupnosti“, je Komisija napovedala, da se bo lotila ocene učinka neobveznih instrumentov.

[38] Glej: http://europa.eu.int/comm/internal_market/securities/ucits/index_en.htm.

[39] Odzivi bodo objavljeni jeseni leta 2006.

[40] Poleg vidikov, ki so že obravnavani v pobudi o plačilih.

[41] Glej oddelek 2.7.