[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 30.5.2005

COM (2005) 206 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU

o evropskih politikah, ki zadevajo mlade o obravnavi skrbi mladih v Evropi –izvajanje Evropskega pakta za mlade in spodbujanje dejavnega državljanstva

Sporočilo Figla v sodelovanju s Špidlom

1. UVOD

Usoda Evrope je vse bolj odvisna od tega, ali je sposobna ustvariti otrokom in mladim prijazne družbe. Ko je Evropski svet spomladi 2005[1] sprejel Evropski pakt za mlade kot del revidirane Lizbonske strategije, ki se osredotoča na rast in delovna mesta, je s tem priznal, da so za zanesljivo vrnitev k trajnostni rasti v Evropi bistveni dejavniki vključevanje mladih v družbo in delovno okolje ter boljša uporaba njihovega potenciala.

Pobuda opozarja na pomen mladih na ključnih področjih Lizbonskega partnerstva za rast in delovna mesta, zlasti preko evropskih strategij zaposlovanja in socialnega vključevanja ter delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje leta 2010 ter na teh področjih med pobudami zahteva usklajenost.

Sprejetje Pakta sovpada z zaključkom prvega cikla izvajanja Bele knjige o novi spodbudi za mlade Evropejce iz leta 2001[2], ki jo vsebuje tudi resolucija Sveta iz junija 2002[3]. Bela knjiga je določila okvir evropskega sodelovanja na področju mladih, z namenom krepitve dejavnega državljanstva mladih, in sicer z odprto metodo koordinacije (OMC), in vključevanja dimenzije mladih v druge politike.

Evropa danes bolj kot kdajkoli poprej potrebuje stalne zavezanosti mladih, ki bi pomagale graditi vključujočo Evropo. Prav tako je uspeh te pobude odvisen od vključenosti vseh zadevnih strani, najbolj in na prvem mestu od organizacij mladih, pa tudi od regionalnih in lokalnih oblasti ter socialnih partnerjev.

Vsebina

- navaja, kako se Pakt lahko izvaja,

- določa prednostne naloge odprte metode koordinacije mladih (Youth OMC),

- usmeri dimenzijo mladih v druge politike,

- poda seznam pomembnih evropskih programov in

- preuči, kako mlade bolj vključiti v politični proces.

2. Mladi v Lizbonskem partnerstvu za rast in delovna mesta

2.1. Vsebina

V predlogu Evropskega pakta za mlade so voditelji držav ali vlad Francije, Nemčije, Španije in Švedske opredelili štiri glavne izzive:

- ranljivost mladih,

- nujen razvoj solidarnosti med generacijami v starajoči se družbi,

- nujno izšolanje mladih skozi njihovo izobraževanje in usposabljanje,

- potreba po večji usklajenosti na političnih področjih, ki zadevajo mlade.

Ta preiskava sovpada s preiskavo v Beli knjigi. Pod pritiskom ekonomskih in socialno-kulturnih dejavnikov se narava mladih spreminja. Danes v življenju mladih nastopijo spremembe kasneje kot v prejšnjih generacijah in sosledja dogodkov niso več tako linearna kot včasih.

Ob pripravi vmesnega pregleda Lizbonske strategije je Evropski svet upošteval pomembnost demografskih dejavnikov pri oblikovanju evropske prihodnosti.

Kot je navedeno v Zeleni knjigi Komisije o soočanju z demografskimi spremembami[4], sta upad števila rojstev in podaljševanje pričakovane življenjske dobe v velikostno in starostno sestavo prebivalcev Evrope vnesla dramatične spremembe. Število mladih v starosti 15-24 let bo med 2005 in 2050 upadlo za četrtino, iz 12,6 na 9,7 %, starostna skupina 65 let in več pa se bo povečala iz 16,4 na 29,9 %[5]. Zelena knjiga opozarja na posledice in vplive teh sprememb na Evropo, s posebnim poudarkom na mlade. Tudi nova socialna agenda 2005–2010[6] upošteva pomembnost medgeneracijskega pristopa.

Za mlade je prehod na trg dela težak, z več kot dvojno stopnjo nezaposlenosti mladih v primerjavi z evropskim povprečjem (17,9 % za mlade pod 25 let, v primerjavi s 7,7 % za starostno skupino nad 25 let)[7]. Mladi so še posebej izpostavljeni revščini (19 % mladih, ki imajo 16-24 let, v primerjavi z 12 % tistih, ki so v starostni skupini 25-64 let)[8].

Mladi lahko pomembno prispevajo k trajnostnemu razvoju in uresničevanju lizbonskih ciljev glede povečanja zaposlovanja in rasti, saj predstavljajo bodočo delovno silo in vir prepotrebnih zmožnosti na področjih raziskav, inovacij in podjetništva. Te cilje je mogoče doseči samo, če so mladi primerno izšolani, imajo primerno znanje, sposobnosti in zmožnosti, ki jih pridobijo skozi visoko kakovostno izobraževanje in usposabljanje. Še vedno pa ciljev ne bo možno doseči, če se ne odstranijo prepreke, kot sta rast revščine in socialna izključenost. Treba je tudi razrešiti neenakost spolov; možnost nezaposlenosti in revščine je za mlade ženske večja kot za mlade moške, ker več moških prej prekine proces šolanja.

2.2. Evropski pakt za mlade

Ob upoštevanju navedenega in v skladu s strateškimi cilji Komisije za 2005–2009[9] je Evropski svet zaključil, da bi morali mladi prejemati ugodnosti različnih politik in ukrepov, popolnoma vključenih v revidirano Lizbonsko strategijo, in ki jih je sprejel Pakt, ki obsega tri sklope (glej Prilogo 1):

- zaposlovanje, vključevanje in socialni napredek,

- izobraževanje, usposabljanje in mobilnost,

- usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.

Primerne ukrepe na teh področjih je treba pripraviti zlasti v Evropski strategiji zaposlovanja, Strategiji socialnega vključevanja in v programu dela Izobraževanje in usposabljanje 2010. Vključitev mladih v Lizbonsko partnerstvo za rast in delovna mesta ne bo potrebovala nobenih novih struktur. S krepitvijo ukrepov za mlade bo Pakt pripomogel k čimvečjemu učinku Lizbonske strategije.

Države članice bodo ob predstavitvi nacionalnih programov reforme Lizbonske strategije jeseni 2005 (Priloga 2) sprejele integrirane smernice za rast in delovna mesta (ki združujejo smernice za gospodarstvo in zaposlovanje), ki jih je Komisija predlagala aprila 2005[10].

Spremljanje izvajanja Pakta bo vključeno v mehanizme poročanja, ki jih je določila Lizbonska strategija. Letno poročilo Komisije o napredku Lizbonske strategije se bo oprlo na poročila, ki jih bodo vsako jesen poslale države članice o napredku, doseženem pri izvajanju programov nacionalnih reform. Ustrezne ustanove Sveta bodo pregledale poročilo, o katerem se bo razpravljalo na spomladanskem Evropskem svetu.

Na ravni Skupnosti je Komisija razglasila Lizbonski program Skupnosti, ki ima za cilj prednostne naloge vmesnega lizbonskega pregleda, ki jih je določil Svet spomladi 2005.

Naslednji deli izpostavljajo vidike integriranih smernic in bodočega lizbonskega programa Skupnosti, ki sta pomembna za Pakt.

2.2.1. Ukrepi za zaposlovanje, vključevanje in socialni napredek mladih

Predlagane smernice zaposlovanja 2005–2008, ki so sedaj del integriranih smernic, so v jedru evropske strategije zaposlovanja in igrajo glavno usklajevalno vlogo v politikah zaposlovanja držav članic. Osredotočajo se na prispevek politik zaposlovanja za ustvarjanje več in boljših delovnih mest, s tem da določajo naslednje tri najpomembnejše prednostne naloge:

- pritegniti in obdržati več ljudi v delovnem razmerju in posodobiti sisteme socialne zaščite,

- povečati sposobnost prilagajanja delavcev in podjetij ter prožnost trgov dela,

- povečati vlaganje v človeški kapital s pomočjo boljšega izobraževanja in spretnosti.

Za mlade so pomembne zlasti naslednje smernice:

- sprejemanje koncepta dela, osnovanega na ciklu življenja (ki med drugim vključuje ponovna prizadevanja za izgradnjo poti do zaposlovanja za mlade, zmanjšanje brezposelnosti ter ukrepe za odstranitev razlik med spoloma na področju zaposlovanja, brezposelnosti in višine plač),

- zagotovitev trgov dela, ki vključujejo iskalce zaposlitve in zapostavljene,

- boljše posredovanje potreb trga dela,

- razširitev in izboljšanje vlaganja v človeški kapital,

- prilagajanje sistemov izobraževanja in usposabljanja glede na zahteve po novih zmožnostih.

Države članice prejemajo finančno podporo za izvajanje ustreznih ukrepov preko evropskih strukturnih skladov, zlasti preko Evropskega socialnega sklada. Države članice se tudi spodbuja, naj uporabljajo sredstva, ki jih nudi Evropska investicijska banka.

Medsebojni učni program o zaposlovanju, ki med državami članicami spodbuja izmenjavo dobrih praks, se v letu 2005 osredotoča na zaposlovanje mladih. Tudi Komisija bo nadaljevala s svojimi prizadevanji za zagotovitev polnega prenosa in izvajanja zakonodaje ES o prepovedi diskriminacije na področju zaposlovanja na podlagi starosti[11].

Strategija socialnega vključevanja bo vključevala tudi dimenzijo mladih, kot je bilo napovedano v Sporočilu Komisije o socialni agendi[12], in bo upoštevala Resolucijo Sveta o socialnem vključevanju mladih[13]. Zaradi tega bodo najverjetneje najpomembnejše naloge izboljšanje položaja najbolj ranljivih mladih, odprava revščine otrok in pobude za preprečevanje neuspešnega izobraževanja. Študija o socialnem vključevanju močno zapostavljenih mladih se bo osredotočila na vključevanje na trg dela, samostojnost in dejavno udeležbo v družbi.

Komisija pozdravlja in spodbuja zaveze socialnih partnerjev, da prispevajo k tej pobudi s skupnimi ukrepi v okviru socialnega dialoga[14].

Ukrepi na področju zaposlovanja in socialnega vključevanja

( Države članice sprejemajo ukrepe za spodbujanje zaposlovanja mladih, na primer:

- zmanjševanje nezaposlenosti mladih,

- ustvarjanje poti do delovnih mest,

- razvijanje osebnih akcijskih načrtov s pomočjo, vodenjem in usposabljanjem pri iskanju zaposlitve.

( Komisija & države članice dajejo v programu vzajemnega učenja o zaposlovanju v letu 2005 prednost mladim.

( S Strategijo socialnega vključevanja Komisija & države članice izboljšujejo položaj najbolj ranljivih mladih.

( Komisija bo v letu 2005 sprožila raziskavo o socialnem vključevanju močno družbeno zapostavljenih mladih.

2.2.2. Ukrepi za izobraževanje, usposabljanje in mobilnost

Predlagane integrirane smernice poudarjajo potrebo po tem, da se Evropa razširi in izboljša vlaganje v človeški kapital ter da prilagodi sisteme izobraževanja in usposabljanja glede na zahteve po novih zmožnostih. Med drugim so prednostne naloge: zmanjšati število tistih, ki prezgodaj prekinejo proces šolanja; razširiti dostop do poklicnega, srednjega in visokega izobraževanja, kar vključuje tudi vajeništvo in usposabljanje za podjetništvo; določiti skupne okvirje, ki bodo ustvarili bolj transparentne kvalifikacijske sisteme, in ovrednotiti neformalno in priložnostno učenje.

Vse to so prednostne naloge delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010, ki bo pripomogel k izvajanju vidikov izobraževanja in usposabljanja Lizbonskega partnerstva za rast in delovna mesta in ki se bo vpisal v nov cikel upravljanja Lizbonske strategije. Smernice poudarjajo pomembnost uporabe dogovorjenih evropskih orodij in referenc za podporo reform nacionalnih sistemov izobraževanj in usposabljanj.

V programu dela za leto 2010 bodo učne dejavnosti, skupno organizirane leta 2005, zajemale področja, pomembna za mlade.

- doseči referenčno mejo pri tistih, ki prezgodaj prekinejo šolanje, ter pri stopnji dosežene izobrazbe in pismenosti;

- na nacionalni ravni uvesti okvir ključnih sposobnosti;

- doseči referenčno mejo pri povečanju števila diplomantov iz matematike, znanosti in tehnologije ter na tem področju zlasti zmanjšati neravnovesje med spoloma in upoštevati povezavo med osnovno- in srednješolskim izobraževanjem.

Predlog Komisije v letu 2005 za priporočilo Sveta in Evropskega parlamenta o ključnih sposobnostih bo poudaril pomembnost teh sposobnosti za mlade, ki imajo manj možnosti.

Komisija bo leta 2006 predlagala načrt za evropski okvir kvalifikacij s ciljem, določiti skupno referenco za sisteme in okvirje ugotavljanja usposobljenosti v Evropi. Povezan in podprt bo s kreditnim transferjem in programi zagotavljanja kakovosti ter s skupnimi evropskimi načeli za identifikacijo in ovrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja ter z Europassom (enotna mapa dokumentov, ki bodo posamezniku omogočali celovito predstavitev okvirne preglednosti kvalifikacij in kompetenc).

Za priznanje dela mladih bo izdelano posebno orodje z namenom, da se „Youthpass“ vključi v Europass. Poskusna doba se začne leta 2006.

Drugi ključni element delovnega programa je večja uporaba tujih jezikov: ta je po eni strani bistvena za čim večjo udeležbo mladih Evropejcev v družbi, temelječi na znanju, ter za evropsko in mednarodno mobilnost, po drugi strani pa je posledica naštetega.

Glede na to, da se gospodarska dejavnost vse bolj usmerja k znanstvenim in tehnološkim postopkom na visoki ravni, je dostop do izobrazbe na področju znanosti in informacijskih tehnologij za mlade še posebej pomemben.

Komisija bo leta 2005 sprejela Sporočilo o izobraževanju in učenju o podjetništvu, s poudarkom na zvezi med podjetniškimi spretnostmi in osnovnimi praktičnimi spretnostmi za mlade. Akcijski načrt za podjetništvo Komisije med mladimi spodbuja „razvoj podjetniške kulture“.

Ukrepi na področju izobraževanja in usposabljanja

( Države članice za mlade sprejmejo npr. naslednje ukrepe:

- zmanjšati število tistih, ki prezgodaj prekinejo proces šolanja,

- izboljšati možnosti za poklicno izobraževanje, vključno z vajeništvom in usposabljanjem za podjetništvo,

- ustvariti okoliščine za večjo preglednost in priznanje kvalifikacij in usposobljenosti ter za ovrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja.

( Države članice uvedejo sklep Europass

( Komisija leta 2005 sprejme Sporočilo o izobraževanju za podjetništvo

( Komisija leta 2006 predlaga evropski okvir kvalifikacij

( Komisija leta 2006 sprejme Priporočilo o ključnih sposobnostih

( Komisija & države članice od leta 2006 razvijajo „Youthpass“

Predlagane integrirane smernice pozivajo države članice, naj omogočijo več preglednosti in informiranosti o možnostih za delovna mesta in usposabljanje, da postane mobilnost lažja, kar predstavlja del modernizacije služb zaposlovanja. Evropsko leto mobilnosti delavcev, ki bo leta 2006, bo vsebovalo posebne pobude za mlade, ki vstopajo na trg dela. Od leta 2007 bo izvajanje akcijskega načrta Komisije in držav članic na področju sposobnosti in mobilnosti za obdobje 2002–2005 bolj osredotočeno na izboljšanje možnosti za mlade na trgu dela, in sicer s pomočjo povečane mobilnosti. Kjer je potrebno, naj države članice okrepijo svoje strategije za odpravo ovir za mobilnost, kot je ugotovljeno v Poročilu Komisije[15] o izvajanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o mobilnosti študentov, udeležencev usposabljanja, prostovoljcev, učiteljev in vodij usposabljanja v Skupnosti [16].

Za večjo spodbudo mobilnosti mladih znotraj Evrope je Komisija predlagala okrepljene programe, katerih ciljna publika so mladi, študenti in prostovoljci z novimi oblikami prostovoljnih dejavnosti, za širši in lažji dostop do Evropske prostovoljne službe (EVS). Informacijska portala EURES (evropski portal o poklicni mobilnosti) in PLOTEUS (portal za učne možnosti v Evropi) bosta bolj upoštevala potrebe mladih, raziskava Komisije pa bo pripravila priporočila za razširitev kartice mobilnosti za mlade v Evropi. Komisija bo spodbujala izmenjavo dobrih praks v mobilnosti, na primer francosko pobudo „Jobs d’été“, ki bi se po ocenitvi začetnih rezultatov lahko razširila po vsej Evropi.

Ukrepi za spodbujanje mobilnosti

( Države članice so povabljene, da omogočijo večjo preglednost in obveščanje o možnostih študija in dela v tujini, z namenom, da to postane lažje izvedljivo.

( Evropsko leto mobilnosti delavcev leta 2006 bo vsebovalo posebne ukrepe za mlade

( Komisija bo za izboljšavo možnosti za mlade, da bi študirali in delali v tujini, razvila orodja, kot sta EURES in PLOTEUS

( Komisija bo leta 2005 pripravila priporočila o kartici mobilnosti za mlade v Evropi

( Leta 2006 bo Komisija preučila razširitev pobude „Jobs d’été“

( Leta 2007 bodo Komisija & države članice uvedle nove oblike EVS

( Od leta 2007 se v akcijskem načrtu za sposobnosti in mobilnost izvajajo ukrepi za izboljšanje geografske in poklicne mobilnosti mladih

2.2.3. Ukrepi za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja

Integrirane smernice vabijo države članice, naj sprejmejo ukrepe za dosego boljše usklajenosti med poklicnim in družinskim življenjem. Večje ravnovesje med družino in delom lahko pomaga tudi pri reševanju težav, povezanih z demografskim staranjem, zlasti pa z izzivom nizke rodnosti. To vključuje določbe o ustanovah za varstvo otrok in drugih odvisnih oseb. S posebno pozornostjo se bo obravnaval razvoj inovativnih, družini naklonjenih ureditev dela. Usklajenost med poklicnim in družinskim življenjem je ključnega pomena za enakost med spoloma za mlade ženske in moške.

V nadaljevanju Zelene knjige o demografskih spremembah v Evropi je Komisija sprožila posvetovanje za določitev politik, ki jih je treba oblikovati ali okrepiti na evropski in nacionalni ravni.

Ukrepi za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja

( Države članice priskrbijo bolj dostopne in cenovno sprejemljive ustanove za varstvo otrok in drugih odvisnih oseb

( Države članice s podporo Komisije razvijejo nove oblike organizacije dela, npr. prilagodljiv delovni čas, delo na daljavo, materinski, starševski dopust ipd.

( Komisija leta 2005 organizira posvetovanje o učinkih demografskih sprememb in možnih odzivih na področjih politike

3. DEJAVNO DRžAVLJANSTVO MLADIH

OMC se osredotoča na odprto metodo koordinacije (OMC) dejavnega državljanstva mladih. Bela knjiga o mladih je upoštevala vse večjo odtujenost med mladimi in javnimi zadevami. Za večjo udeleženost, informiranost, prostovoljne dejavnosti in poznavanje izzivov mladih je Svet leta 2003 in 2004 sprejel 14 skupnih ciljev (glej Prilogo 3)[17].

Komisija je v svojem Sporočilu oktobra 2004[18] pozitivno ocenila dejavnosti, izvedene na evropski ravni, ob čemer je za izvedbo skupnih ciljev poudarila potrebo po ustreznih ukrepih na nacionalni ravni.

Do konca leta 2005 morajo države članice poslati poročilo o skupnih ciljih na področju udeleženosti in informiranosti. Poročila o prostovoljnih dejavnostih in boljšem poznavanju področja mladih bodo sledila leta 2006. V vsakem primeru bo Komisija Svetu predložila poročilo o napredku.

Za oblikovanje zdrave družbe ostajajo ključnega pomena sodelovanje in informiranost mladih, prostovoljne dejavnosti ter večje razumevanje in poznavanje mladih. Glede na to, da je Svet skupne cilje odobril pred kratkim, so jih države članice šele začele izvajati, zato morajo biti zdaj osrednja točka ukrepov držav članic v okviru odprte metode koordinacije mladih (OMC). Komisija je mnenja, da je treba te obstoječe prednostne naloge ohraniti in utrditi.

Kar zadeva sodelovanje, se je treba osredotočiti na večjo udeležbo na lokalni ravni, v okviru predstavniške demokracije, in bolj podpreti učenje, kako sodelovati. Okrepiti je treba tudi dostop do informacij, preskrbo kakovostnejših podatkov in povečati sodelovanje mladih pri pripravi in razširjanju podatkov.

Pomemben ostaja tudi politični cilj krepitve prostovoljnega dela mladih v EU kot načina sodelovanja in osebnostnega razvoja. Prispevek prostovoljcev v družbi ostaja zelo pomemben, kot se je izkazalo v primeru nedavnih naravnih nesreč, in pri dolgoročni rehabilitaciji prizadetih področij.

Rezultat Pakta in njegovega izvajanja v okviru cikla upravljanja Lizbonske strategije in skozi lizbonske mehanizme bi morala biti večje razumevanje in poznavanje mladih na ciljnih področjih, kar izrecno pomeni zaposlovanje mladih, vključevanje mladih v družbo, podjetništvo mladih, mobilnost mladih in priznanje dela mladih. Večja uporaba rezultatov raziskav s teh področij bi pripomogla k oblikovanju politik na podlagi teh dokazov.

Ukrepi za krepitev dejavnega državljanstva mladih

( Komisija potrdi prednostne naloge dejavnega državljanstva mladih (sodelovanje, obveščenost, prostovoljne dejavnosti)

( Boljše poznavanje področjih zaposlovanja mladih, vključenosti mladih v družbo, podjetništva, mobilnosti in priznanja dela mladih, kar izhaja iz vključenosti Pakta v cikel upravljanja Lizbonske strategije

4. Vključitev dimenzije mladih v druge politike

Izzivi, povezani z mladimi, so pomembni za večino politik na evropski ravni, zato Komisija priporoča osredotočenje na področja politik Evropskega pakta za mlade.

Ostale politike, pomembne za mlade, zajemajo naslednje:

Komisija bo nadaljevala s svojimi ukrepi proti rasizmu in ksenofobiji na ravni mladih. Kampanja na ravni EU „Za raznolikost. Proti diskriminaciji.“[19] je od leta 2005 razširjena tudi na mlade in spodbuja aktivno udeležbo mladih in večjo osveščenost zakonodaje in politik ES o boju proti diskriminaciji.

Komisija bo preučila tudi zdravstveno stanje mladih, na primer na področjih prehrane in debelosti, uživanja alkohola in drog, ter strategije za spodbujanje zdravja. Evropska pobuda o zdravju otrok in mladih se načrtuje za leto 2006.

V okviru šestega okvirnega programa za raziskave se bo začela specifična raziskava o mladih: o nagnjenjih, življenjskih slogih in načinih udeležbe mladih Evropejcev. V okviru sedmega okvirnega programa za raziskave se bo raziskava mladih lahko osredotočila na vplive, ki jih prinaša sodelovanje mladih v predstavniški demokraciji in prostovoljnih dejavnostih.

Komisija bo sprožila javno posvetovanje o možnih ukrepih, ki bi jih Unija lahko sprejela na področju športa v zvezi z vzgojnimi in socialnimi vrednotami v športu in na področju življenjskega sloga mladih.

Ukrepi, ki izpostavljajo mlade v okviru drugih politik

( Od leta 2005 Komisija spodbuja vključenost mladih v kampanjo „Za raznolikost. Proti diskriminaciji“

( Komisija bo leta 2006 sprožila evropsko pobudo za spodbujanje zdravja otrok in mladih

( Komisija bo leta 2005 sprožila javno posvetovanje o športu, z namenom okrepitve vzgojnih in socialnih vrednot športa za mlade

5. Politični programi podpore

Politične ukrepe, ki zadevajo mlade, naj bi spremljali programi, ki podpirajo projekte, ki mlade spodbujajo, naj postanejo dejavni, vključeni državljani, in ki so usmerjeni k temu, da pomagajo razvijati njihove zmožnosti. Taki projekti naj bi se razvijali na lokalni, nacionalni in evropski ravni.

Veliko evropskih programov spodbuja take projekte (glej Prilogo 4):

- Evropski socialni sklad,

- Evropski sklad za regionalni razvoj,

- Sklad za razvoj podeželja,

- Mladi in Dejavni mladi (Youth in Youth in Action),

- Celostni program vseživljenjskega učenja,

- Državljani za Evropo,

- Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost,

- Program Marie Curie,

- Pobuda za znanstveno izobraževanje v Evropi.

6. Vključenost mladih

Bela knjiga o mladih določa metodo posvetovanja z mladimi, s ciljem podpore sodelovanja mladih in njihovih organizacij.

Evropski svet je poudaril, da je uspeh Pakta odvisen od vključenosti vseh zadevnih strani, najbolj in na prvem mestu od organizacij mladih, pa tudi od regionalnih in lokalnih oblasti ter socialnih partnerjev. Z mladimi in njihovimi organizacijami se posvetuje o razvoju ukrepov za to pobudo v okviru nacionalnih programov reforme Lizbonske strategije ter o nadaljnjem izvajanju. Vsaka država članica se sama odloči, kako bo vključila mlade, zato se je med drugim treba posvetovati z nacionalnimi sveti mladih.

Komisija načrtuje tudi organizacijo posvetovanj z mladimi in z Evropskim mladinskim forumom o mladinski politiki. Najbolj intenzivno posvetovanje bo leta 2005 na Youth „Etats généraux“. V pripravah bo Komisija organizirala široko dostopno posvetovanje mladih preko medmrežja in bo države članice pozvala, naj vodijo razprave na nacionalni ravni. Komisija namerava nadaljevati Etats généraux z letnim srečanjem mladih in komisarjev.

Neposreden dialog z mladimi sicer ne nadomešča socialnega dialoga, je pa pomembno dopolnilo. Povezuje se z drugimi pobudami Komisije za posvetovanja, katerih cilj je predvsem to, da bi civilna družba lizbonske cilje prevzela za svoje.

Ukrepi za posvetovanja z mladimi

( Jeseni 2005 se bodo države članice posvetovale z mladimi o ukrepih v zvezi s Paktom

( Komisija bo leta 2005 organizirala posvetovanja z mladimi po medmrežju

( Komisija bo leta 2005 vodila Youth „Etats généraux“ in to pobudo nadaljevala z letnimi srečanji z mladimi

7. Zaključki

Sprejetje Evropskega pakta za mlade je dopolnil razvoj dejavnega državljanstva mladih z odprto metodo koordinacije na področju mladih, s tem da je vključil skrbi mladih v politike, ki podpirajo Lizbonsko partnerstvo za rast in delovna mesta. Evropska unija lahko prvič na celosten način obravnava vprašanja, ki zadevajo mlade. Za poenostavitev te obravnave je zaželeno naslednje:

- Države članice naj bi na nacionalni ravni v posvetovanju z mladimi razvile ukrepe za Pakt v okviru nacionalnih programov reforme Lizbonske strategije.

- Na evropski ravni bo Komisija v skladu z bodočim programom Lizbonske strategije Skupnosti sprejela ukrepe na področjih, določenih v tem sporočilu.

- Komisija meni, da bi morale biti prednostne naloge OMC na področju mladih potrjene in utrjene.

- Komisija bo nadaljevala z vključevanjem dimenzije mladih v druga pomembna politična področja.

- Komisija poudarja pomembnost programov, ki omogočajo vseživljenjsko izobraževanje, podjetništvo in državljanstvo mladih v okviru finančnih perspektiv.

- Za izvajanje vseh ukrepov, ki jih je predstavila Komisija, sta bistveni posvetovanje in vključenost mladih in mladinskih organizacij.

Komisija poziva Svet, naj odobri te zaključke. Sporočilo bo predložila Evropskemu parlamentu, Ekonomskemu in socialnemu odboru in Odboru regij.

ANNEXES

Communication from the Commission to the Council

on European policies concerning youth

Addressing the concerns of young people in Europe – implementing the European Youth Pact and promoting active citizenship

Annex 1

The European Youth Pact

Annex 2

Extracts from the Commission proposal for integrated guidelines 2005-2008 reflecting European Council action lines for the European Youth Pact

Annex 3

Common objectives in the framework of the open method of coordination in the youth field

Annex 4

Community programmes relevant to youth policy

ANNEX 1

European Youth Pact

(Annex 1 of Presidency Conclusions of the European Council, Brussels, 22 and 23.3.2005 (7619/05))

Against the background of Europe's ageing population, the European Council sees a need for young Europeans to benefit from a set of policies and measures forming a fully integrated part of the Lisbon Strategy. The Youth Pact aims to improve the education, training, mobility, vocational integration and social inclusion of young Europeans, while facilitating the reconciliation of working life and family life. The Pact should ensure the overall consistency of initiatives in these areas and provide the starting point for strong, ongoing mobilisation on behalf of young people. Its success depends on the involvement of all parties concerned, first and foremost national, regional and local youth organisations as well as the European Youth Forum, regional and local authorities and the social partners.

The European Council calls on the Union and Member States, each within the limits of its own powers and in particular under the European employment strategy and under the social inclusion strategy, to draw upon the following lines of action:

Employment, integration and social advancement

- specifically monitoring policies for the sustained integration of young people into the labour market, in the context of the mutual learning programme on employment;

- endeavouring to increase employment of young people;

- giving priority under national social inclusion policy to improving the situation of the most vulnerable young people, particularly those in poverty, and to initiatives to prevent educational failure;

- inviting employers and businesses to display social responsibility in the area of vocational integration of young people;

- encouraging young people to develop entrepreneurship and promoting the emergence of young entrepreneurs.

Education, training and mobility

- ensuring that knowledge matches the needs of a knowledge-based economy and, to this end, encouraging the development of a common set of core skills; in this context, concentrating primarily on the problem of drop-outs from the school system;

- expanding the scope for students to undertake a period of study in another Member State;

- encouraging mobility of young people by removing obstacles for trainees, volunteers and workers and for their families; for researchers, stepping up ongoing initiatives under the Marie Curie programme;

- developing, between Member States, closer cooperation on transparency and comparability of occupational qualifications and recognition of non-formal and informal education.

Reconciliation of working life and family life

- promoting the reconciliation of working life and family life by sharing the responsibility between partners, particularly by expanding the child care network and developing innovative forms of work organisation;

- considering child-friendly policies, in the light of discussions on the Commission Green Paper on demographic change.

ANNEX 2

Extracts from the Commission proposal for integrated guidelines 2005-2008 reflecting European Council action lines for the European Youth Pact

(From Commission Communication on the Integrated Guidelines for Growth and Jobs(2005-2008), COM(2005) 141, 12.4.2005)

Microeconomic reforms

Guideline - Promote a more entrepreneurial culture & create a supportive environment for SMEs

- Member States should reinforce entrepreneurship education and training

Guideline – Increase and improve investment in R&D

- Member States should further develop the mix of measures to foster business R&D through, amongst others, ensuring a sufficient supply of qualified researchers by attracting more students into scientific, technical and engineering disciplines and enhancing the career development and the transnational and intersectoral mobility of researchers

Employment guidelines

1 Attract and retain more people in employment and modernise social protection systems

Guideline – Promote a lifecycle approach to work

- Renewed endeavour to build employment pathways for young people

- Reduce youth employment

- Eliminate gender gaps in employment, unemployment and pay

- Better reconciliation between work and private life

- Provision of childcare facilities

Guideline - Ensure inclusive labour markets for job-seekers and disadvantaged people

- Early identification of needs

- Job search assistance, guidance and training as part of personalised action plans

- Provision of social services necessary to support labour market inclusion of disadvantaged people

Guideline - Improve matching of labour market needs through

- Modernisation and strengthening of labour market institutions, notably of employment services

- Greater transparency of employment and training opportunities at national and European level to facilitate mobility across Europe

2. Improve adaptability of workers and enterprises and the flexibility of labour markets

Guideline – Ensure employment-friendly wage and other labour cost developments

- Reviewing the structure and level of non-wage labour costs and their impact on employment, especially for the low-paid and those entering for the first time the labour market

3. Increase investment in human capital through better education and skills

Guideline - Expand and improve investment in human capital

- Significantly reduce the number of pupils leaving school early

- Increased access to initial vocational, secondary and higher education including apprenticeships and entrepreneurship training

Guideline - Adapt education and training systems in response to new competence requirements

- Better identification of occupational needs and key competences, and anticipation of future skill requirements

- Broadening the supply of education and training tools

- Developing frameworks to support the transparency of qualifications, their effective recognition and the validation of non-formal and informal learning

- Ensuring the attractiveness, openness and high quality standards of education and training systems

ANNEX 3

14 OBJECTIVES FOR YOUTH COMMITMENT

(From Council Resolutions of 25.11.2003 and 15.11.2004)

Participation[20]

To develop participation by young people, by introducing and supporting action to encourage them to exercise their citizenship actively and by enhancing their effective participation in democratic life:

1. Increase the participation by young people in the civic life of their community

2. Increase participation by young people in the system of representative democracy

3. Greater support for various forms of learning to participate

Information[21]

To develop information for young people, by improving access for young people to information in order to increase their participation in public life and facilitate the realisation of their potential as active, responsible citizens:

4. Improve access for young people to information services

5. Increase provision of quality information

6. Increase participation by young people in youth information, for example, in the preparation and dissemination of information

Voluntary activities of young people[22]

With a view to enhancing active citizenship and solidarity of young people, voluntary activities should be developed, facilitated, promoted and recognised at all levels:

7. Encourage the development of voluntary activities of young people with the aim of enhancing awareness of the existing possibilities, enlarging their scope and improving their quality

8. Make it easier for young people to carry out voluntary activities by removing existing obstacles

9. Promote voluntary activities with a view to reinforcing young people’s solidarity and engagement as responsible citizens

10. Recognise voluntary activities of young people with a view to acknowledging the value of their personal skills thus acquired and their engagement for society and the role that voluntary activities play in terms of facilitating the transition from education to work and adult life

Greater understanding and knowledge of youth[23]

For timely, efficient and sustainable policy making, it is important to encourage the development of a coherent, relevant and qualitative knowledge area in the youth field in Europe and to anticipate future needs, through exchange, dialogue and networks:

11. Identify – including at local and regional level – existing knowledge in priority areas of the youth field namely, participation, information and voluntary activities and implement measures to supplement, update and facilitate access to it

12. In a second stage identify – including at local and regional level – existing knowledge in further priority areas of interest to the youth field such as autonomy, non-formal learning, the fight against discrimination, education & training, employment, entrepreneurship, creativity, transition from education to employment, social inclusion and health, and implement measures to supplement, update and facilitate access to it

13. Ensure quality, comparability and relevance of knowledge in the youth field by using appropriate methods and tools

14. Facilitate and promote exchange, dialogue and networks to ensure visibility of knowledge in the youth field and anticipate future needs.

ANNEX 4

COMMUNITY PROGRAMMES RELEVANT TO YOUTH POLICY

- The European Social Fund supports projects targeting young people, in the areas of employment, training and social inclusion.

- The community programmes financed by the European Regional Development Fund cover fields of development in which projects intended for young people can be supported, for example, education and training, university research, entrepreneurship, health, culture, urban regeneration.

- Under the Rural Development Regulation (EC) N° 1257/1999 young farmers can benefit from several measures: support for the initial setting-up of their business, increased aid rates for further investments in their agricultural holdings and the acquisition of the necessary skills and know-how through the training measure. These tools are also included in the proposal for a Council regulation on rural development for the next programming period (COM (2004) 490 final).

- The Youth and proposed Youth in Action programme will contribute both to the Pact, in particular regarding mobility, non-formal learning and youth entrepreneurship, and to the active citizenship of young people.

- The Integrated Lifelong Learning Programme has set ambitious new targets for participation in European education and training programmes (Comenius, Erasmus, Leonardo da Vinci), and thus is a major instrument for implementing the Pact.

- The Citizens in Europe programme will give citizens, including young people, the opportunity to interact and experience cultural diversity, forging a European identity, and improving mutual understanding.

- The Competitiveness and Innovation Framework Programme will promote youth entrepreneurship.

- The Marie Curie Programme and the underlying integrated policy to make European more attractive to researchers support initiatives for training, mobility and career development of researchers, including at the early stage of their careers, and encourage interest among young people in science and technology as well as in a career in research.

- The European Science Education Initiative seeks to stimulate young people’s interest in science at the primary and secondary level by helping teachers to access and use best practice, science demonstrations and learning objects.

- The Commission supports activities specifically aimed at the inclusion of disadvantaged groups – including young people with a handicap, different ethnic groups, young women, and young people from disadvantaged or outlying and remote regions – in the processes that lead to careers in science.

- The revised Sustainable Development Strategy will pay attention to education for sustainable development.

[1] Priloga 1 Zaključkov predsedstva Evropskega sveta, Bruselj, 22.-23.3.2005 (7619/05).

[2] COM(2001) 681.

[3] UL C 168, 13.7.2002.

[4] COM(2005) 94.

[5] Demografska projekcija, Eurostat 2004 , varianta osnove.

[6] COM(2005) 33.

[7] COM(2005) 94.

[8] Prav tam.

[9] COM(2005) 12.

[10] COM(2005) 141.

[11] Direktiva 2000/78/ES, 27.11.2004, UL L 303, 2.12.2000.

[12] COM(2005) 33.

[13] Resolucija Sveta 9601/04, 28.5.2004.

[14] Prispevek ETUC, CEEP, UNICE/UEAPME, 22.03.2005.

[15] COM(2004) 21.

[16] UL L 215, 9.8.2001.

[17] UL V 295, 05.12.2003.

Resolucija Sveta 13996/04 in 13997/04, 15.11.2004.

[18] COM(2004) 694.

[19] Petletna vseevropska informacijska kampanja, ki jo je podpiral Akcijski program Komisije za boj proti diskriminaciji. www.stop-discrimination.info

[20] Council Resolution of 25.11.2003 on common objectives for participation by and information for young people (OJ C 295, 5.12.2003).

[21] Ditto.

[22] Council Resolution of 15.11.2004 on common objectives for voluntary activities for young people (13996/04 JEUN 89).

[23] Council Resolution of 15.11.2004 on common objectives for a greater understanding and knowledge of youth (13997/04 JEUN 90).