[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 31.3.2005

KOM(2005) 120 končno

SPOROČILO KOMISIJE

Prestrukturiranje in zaposlovanjePredvidevanje in spremljanje prestrukturiranja za razvoj delovnih mest: vloga Evropske unije

SPOROČILO KOMISIJE

Prestrukturiranje in zaposlovanje Predvidevanje in spremljanje prestrukturiranja za razvoj delovnih mest: vloga Evropske unije

Komisija je predlagala oživitev Lizbonske strategije, osredotočene na večjo in trajnostno rast ter ustvarjanje številčnejših in boljših delovnih mest. Uresničevanje teh ciljev temelji na sprostitvi vseh nacionalnih sredstev in sredstev Skupnosti v treh razsežnostih strategije prek okrepljenega partnerstva med Unijo in državami članicami ter socialnimi partnerji, civilno družbo in vsemi zadevnimi udeleženci.

Blaginja in dobro počutje državljanov sta odvisni od hitrega prilagajanja gospodarskih udeležencev in delavcev na korenite socialno-ekonomske spremembe, ki se kažejo z nastajanjem in razvojem novih gospodarskih dejavnosti ter krčenjem ali celo izginjanjem obstoječih dejavnosti in z njimi povezanih delovnih mest.

Hkrati prestrukturiranje podjetij vključuje stroške, ki so pogosto previsoki, ne le za zadevne delavce, ampak tudi za lokalno ali regionalno gospodarstvo. Ohranjanje socialne kohezije, ki je posebna značilnost evropskega socialnega modela, zahteva vzpostavitev spremljevalnih politik, katerih cilj je čim večje zmanjšanje socialnih stroškov in spodbujanje raziskovanja alternativnih virov delovnih mest in prihodkov.

V teh okoliščinah je bistveno zagotoviti dobro upravljanje prestrukturiranja, ki spoštuje dvojno gospodarsko in družbeno zahtevo. Bistveno je, da se podjetja prilagajajo na spremembe: s hitro prilagoditvijo je mogoče ohranjanje in razvijanje konkurenčnosti podjetij. Želja po ohranjanju zaposljivosti delavcev in olajšanju njihovega prehoda na drugo enako kakovostno delovno mesto ima prav tako gospodarski vpliv, ker to povečuje vrednost enega od glavnih konkurenčnih adutov Evropske unije: kakovost delovne sile, ki je jamstvo za prihodnjo rast. Razen tega mora biti prestrukturiranje vključeno v dolgoročno vizijo razvoja in usmeritve evropskega gospodarstva, da bi lahko bile spremembe učinkovito sredstvo za krepitev konkurenčnosti.

Predvidevanje in spremljanje teh dejanj se zato popolnoma vključujeta v Lizbonsko strategijo in izhajata iz skupne odgovornosti javnih organov, podjetij in socialnih partnerjev.

Socialni program, ki ga je Komisija sprejela 9. februarja 2005 hkrati s Sporočilom o reviziji strategije trajnostnega razvoja, tako predvideva, da bo Komisija razvila strategijo o upravljanju prestrukturiranja, osredotočeno na boljše sodelovanje med ustreznimi evropskimi politikami, večji vpliv socialnih partnerjev, večje vzajemno sodelovanje med politiko in finančnimi mehanizmi ter prilagajanje pravnih okvirov in okvirov sporazumov.

Pojav prestrukturiranja ni nov. Unija že dolgo časa razvija politiko in instrumente na tem področju. V preteklosti je imela bistveno vlogo pri prestrukturiranju jeklarstva ter, pred kratkim, ladjedelništva in tekstila.

Ti ukrepi ne zadevajo le sektorjev v težavah. V zadnjih letih so bile ustanovljene sektorske skupine na visoki ravni za opredelitev strateških načrtov v več sektorjih.

Razen tega prispeva evropska politika s horizontalnega vidika k cilju predvidevanja in spremljanja prestrukturiranja: direktive na področju obveščanja delavcev in posvetovanja z njimi, evropski socialni dialog, politike zaposlovanja, finančni instrumenti pomoči, industrijska in podjetniška politika, politika razvoja podeželja itd.

To sporočilo določa ukrepe, ki naj bi se razvili ali okrepili z različnimi sredstvi, ki jih Unija lahko uporabi v zvezi s tem, s horizontalnega in sektorskega vidika.

Pri izvajanju teh ukrepov je treba čim bolj omejiti stroške podjetij, hkrati pa zagotoviti boljše predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja.

V skladu s sporočilom o Lizbonski strategiji imajo evropski socialni partnerji na medstrokovni ali sektorski ravni posebno vlogo pri izvajanju različnih političnih usmeritev, izraženih v nadaljevanju. Zato so povabljeni, da odgovorijo na poziv iz točke 2.4 tega sporočila, ki hkrati predstavlja drugo fazo posvetovanj o prestrukturiranju podjetij in evropskih svetov delavcev v skladu s členom 138(3) Pogodbe.

SEDANJI IZZIVI

Analiza pojava

Prestrukturiranje podjetij se pogosto obravnava kot predvsem negativen pojav, najpogosteje se poudarjajo takojšnji učinki na delovna mesta in delovne pogoje. Kljub temu pa je prestrukturiranje pogosto nujno potrebno za preživetje in razvoj podjetij. Zato je treba spremljati te spremembe na način, ki bo zagotovil, da so njegovi vplivi na delovna mesta in delovne pogoje čim bolj kratkoročni in omejeni.

Pojav prestrukturiranja se na ravni podjetij kaže v trajnem preoblikovanju proizvodne osnove pod vplivom več dejavnikov.

Razvoj evropskega enotnega trga in mednarodno odpiranje gospodarstva predstavlja novo priložnost na ravni gospodarske dinamike in konkurenčnost podjetij ter ustvarjanje kakovostnih delovnih mest. Na splošno konkurenca na notranjem trgu EU spodbuja blaginjo in trajna delovna mesta, ker je glavni dejavnik inovacij, ustvarjanja novih proizvodov in storitev ter gospodarske prenove.

Tehnološke inovacije prav tako povzročajo prestrukturiranje. Na eni strani so zaradi širitve novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij mednarodne izmenjave in usklajevanje proizvodnje hitrejše in cenejše, hkrati pa širitev ustvarja nova sredstva, ki spodbujajo nastanek bolj ustvarjalnih in kakovostnejših delovnih mest. Na drugi strani pa razvoj novih proizvodnih postopkov in metod povzroča približevanje k kakovostnim delovnim mestom, ki zahtevajo ustrezno drugačno usposabljanje in izobraževanje. Ekološke inovacije prav tako ustvarjajo nove možnosti za delovna mesta in izboljšujejo našo socialno blaginjo.

Razvoj regulativnega okvira (uvajanje novih uredb ali deregulacija) povzroča spremembe na proizvodnem trgu in trgu dela.

Kot posledica na primer novih potreb starejšega prebivalstva, večje občutljivosti na okoljske izzive ali razvoja zemljepisne razčlenitve svetovnega povpraševanja prihaja do večje spremembe povpraševanja potrošnikov.

Preoblikovanje proizvodne osnove povzroča stalna prilagajanja:

Količinski vidiki: prilagajanje se kaže v novi porazdelitvi delavcev v proizvodnih dejavnostih in storitvah. Dejansko Evropa še naprej ustvarja nova delovna mesta: 30 milijonov neto delovnih mest med letoma 1977 in 2002 s povečanjem za več kot 44 milijonov na področju storitev in zmanjšanjem za vsaj 7 milijonov na področju industrije ter 7,5 milijona na področju kmetijstva. Vsako leto nastane in propade 10 % evropskih podjetij. Ocenjuje se, da vsak dan v vsaki državi članici povprečno nastane in propade 5 000 do 15 000 delovnih mest. Kakovostni vidiki: Evropa je v določenih sektorjih usmerjena h kakovostnejšim in produktivnejšim delovnim mestom. Zaposlovanje v storitvenem sektorju se je v zadnjih 20 letih povečalo, v letu 2003 sta bili v tem sektorju zaposleni 2 osebi od 3; zaposlovanje v storitvenem sektorju v podjetjih se je v zadnjih petih letih povečalo za 25 %. Med letoma 1998 in 2003 se je v Evropi (EU-15) povečalo število treh kategorij delavcev (nizkokvalificiranih za +2,2 %, srednjekvalificiranih za +14,2 % in visokokvalificiranih za +25,1 %). Vseeno se je odstotek nizkokvalificiranih delavcev v skupnem zmanjšal. |

Prehod delavcev iz enega sektorja v drugega ni samodejen. Izginjanje nekaterih delovnih mest, še zlasti nevarnih, napornih ali škodljivih, se lahko obravnava kot nekaj pozitivnega, če so ta delovna mesta nadomeščena z novimi. Vendar novih delovnih mest ne dobijo vedno osebe, ki so bile odpuščene, saj kraj in zahtevana usposobljenost v obeh primerih nista vedno enaka.

Te spremembe prizadenejo najbolj ranljive prebivalce, zlasti nizkokvalificirane delavce. Sposobnost Evropske unije, da ohranja ponudbo ustreznih delovnih mest za te delavce, je odločilna za socialno kohezijo.

Razen tega imajo lahko, razen tega trajnega postopka, pretresi, povezani s tehnološkimi prodori, razvoji na področju trgovine, političnimi odločitvami, velik vpliv na določeno industrijo in/ali nekatere regije na področju uničenja človeškega kapitala in zmanjšanja možne rasti. Te negativne posledice se lahko zmanjšajo, če pristojni državni organi sprejmejo ustrezne ukrepe in obstaja učinkovito usklajevanje med zadevnimi udeleženci.

Potreba po spremljanju učinkov poglobitve notranjega trga in odpiranja trgovine

Odpiranje gospodarstva je na splošno koristno za rast in zaposlovanje, vendar je hkrati tudi sinonim za preoblikovanje, ki je drago za zadevna podjetja in delavce. Manj kvalificirani in bolj ranljivi delavci so prizadeti prvi, ker je posledica odpiranja neka vrsta skrite prerazporeditve, ki jo je treba popraviti. To ni potrebno le zaradi socialne pravice , ampak tudi zaradi političnih razlogov , glede na nesorazmernost med stroški – ki so omejeni na skupni ravni, vendar so vidni, oprijemljivi in nakopičeni – ter koristmi odpiranja, ki so tudi na visoki ravni razpršene in težko opazne: ta nesorazmernost neposredno povzroča zavračanje odpiranja. Končno gre za gospodarsko zahtevo , ker lahko usmerjena politika predvidevanja zmanjša stroške, povezane s spremembami, in olajša prehajanja.

Empirične študije na splošno kažejo, da je obseg teh stroškov, čeprav ga je težko oceniti, zelo omejen v primerjavi s koristmi, ki se lahko pričakujejo od odpiranja, v več primerih gre za razmerje ena proti dvajset. Vseeno je lahko njihov vpliv zaradi več razlogov veliko večji:

– stroški odprtja so na splošno zgoščeni v nekaterih sektorjih ali regijah;

– med naravo stroškov in koristmi, ki so posledica odpiranja, ni neposrednega povračila škode;

– stroški in koristi odpiranja se pokažejo šele po nekem obdobju;

– stroški in koristi se ne pojavljajo na istem mestu.

Povezava med odpiranjem gospodarstva in spremljanjem njegovih učinkov je še zlasti izrazita v Združenih državah, ki so mednarodna trgovinska pogajanja in izvajanje spremljevalnih ukrepov učinkov odpiranja vedno obravnavale kot dve strani iste politike mednarodnega združevanja. Reformni zakon Trade Adjustment Assistance Reform Act iz leta 2002 je več kot podvojil finančna sredstva, dodeljena temu programu (1,4 milijarde USD za leto 2004), od katerih imajo koristi prizadeta podjetja in njihovi delavci, ki so prizadeti zaradi posledic odpiranja.

Logično je, da EU prevzame stroške politike, ki jo izvaja. To bo še bolj nujno v prihodnjih letih, ker bo prihodnje obdobje še zlasti zaznamovano zaradi izvajanja trgovinskih sporazumov (konec tekstilnih kvot, sporazum o prosti trgovini med EU in Čilom) ter pogajanj o novih sporazumih (pogajanja v Dohi, sporazum o prosti trgovini med EU in Mercosurjem, sporazum o prosti trgovini med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu). To je smisel ukrepov o posredovanju Skupnosti v primeru krize iz člena 2.1.3 tega sporočila.

Evropa vsak dan ustvarja delovna mesta, vendar pa je treba za zagotavljanje, da lahko novi člani in osebe, prizadete zaradi prestrukturiranja, uživajo ugodnosti, izboljšati delovanje trga dela, krepiti dejavno politiko zaposlovanja, predvidevati spremembe in zagotoviti mehanizme, ki olajšajo prehod na drugo delovno mesto. Zato obstaja potreba po krepitvi partnerstva med vsemi udeleženci, z osredotočanjem na določanje možnih primerjalnih prednosti, in po oceni sprememb, ki jih lahko pričakuje posamezen sektor na trgu in poklic ter zato tudi področje delovnih mest – da lahko zadevni udeleženci učinkoviteje predvidevajo prihodnji razvoj čim bližje možnemu ogroženemu ozemlju in prebivalcem. Ista vrsta primerjalnih prednosti se lahko poišče na nekaterih področjih, na primer v malih in srednje velikih mestih, z nižjo stopnjo prenatrpanosti, in privlačnih podeželskih območjih, kjer so mogoči boljši življenjski in delovni pogoji z nižjimi stroški.

Predvidevanje in obvladovanje sprememb v skupno korist

Zgornja analiza kaže, da Evropa ni soočena z gospodarskim in družbenim nazadovanjem, ampak z nerešenim izzivom, in sicer s predvidevanjem in obvladovanjem sprememb.

Treba je upoštevati velik vpliv tega pojava v nekaterih evropskih državah, ki so še vedno v prehodu, in so soočene s temeljitim gospodarskim in družbenim preoblikovanjem, za katerega je potrebna posebna podpora prek izvajanja kohezijske politike. Prestrukturiranje vpliva na celotno Unijo. Politika in instrumenti Skupnosti morajo upoštevati raznolikost vplivov, ki so odvisni od regij, in se odzvati na način, ki je prilagojen celotnem evropskem ozemlju.

Odzivi na ravni Skupnosti – vloga Evropske unije

Ti odzivi spadajo v splošnejši okvir strategije rasti in zaposlovanja, ki jo je predlagala Komisija 2. februarja 2005 in ki predstavlja ozadje politike, namenjene izkoriščanju vseh razpoložljivih možnosti in preprečevanju, da bi se prestrukturiranje spremenilo v človeško in družbeno krizo.

Jasno je, da večina dejanskih odzivov na sedanje izzive poteka na ravni znotraj Evrope. Zato ima Evropska unija na voljo uporabne mehanizme za predvidevanje in spremljanje sprememb. Dejansko ima pomembno vlogo na treh področjih:

- prek horizontalne politike, ki jo vodi, usklajuje ali spodbuja, prispeva k ustvarjanju dolgoročnega gospodarskega in tehnološkega razvoja ter olajšanju predvidevanja sprememb;

- prek uporabe ustrezne zmogljivosti za opredelitev sektorskega razvoja in instrumentov za posredovanje v primeru nepričakovanih dogodkov, osredotočenih na nekatere sektorje ali regije, spodbuja Evropska unija učinkovito usklajevanje med vsemi interesnimi skupinami;

- priznavanje vloge, ki jo imajo lahko socialni partnerji pri predvidevanju in obvladovanju sprememb, jim daje možnost, da postanejo udeleženci.

Uveljavljanje horizontalne politike Skupnosti

krepitev njihovega usklajevanja reforma evropske strategije zaposlovanja reforma finančnih instrumentov in vloga strukturnih skladov, tudi v primeru krize industrijska politika politika konkurence zunanja politika izboljšanje merilnih instrumentov |

Krepitev usklajevanja politike Skupnosti

- Potrebno je večje zbliževanje in sodelovanje med različnimi vrstami politike, ukrepi in notranjimi cilji.

To zahteva tesno usklajevanje znotraj Komisije, ki se bo razvilo z vzpostavitvijo notranje delovne sile, ki združuje zadevne službe Komisije, ter z rednim dialogom z Evropskim parlamentom in Svetom.

Reforma evropske strategije zaposlovanja (ESZ)

Komisija predlaga na podlagi predloga o oživitvi Lizbonske strategije revizijo ESZ v letu 2005. Okvir politike zaposlovanja bo osredotočen na tri prednostne naloge, ki so vse pomembne za predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja: privabljanje in ohranjanje večjega števila oseb na trgu dela, izboljšanje zmogljivosti prilagajanja delavcev in podjetij ter večje naložbe v človeški kapital.

V skladu s to preusmeritvijo bo ESZ bolj spodbujala nacionalno politiko, ki prispeva k predvidevanju in spremljanju prestrukturiranja.

Reforma finančnih instrumentov Skupnosti za boljše predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja.

V predlogu o finančnem načrtu za obdobje 2007–2013 je Komisija predlagala, da bi se morali strukturni skladi bolj osredotočiti na cilje Lizbonske strategije, prek strateških smernic Skupnosti, ki so podlaga za nacionalne strategije. Evropski strukturni sklad že financira ukrepe za predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja. Osnutek nove uredbe ESS potrjuje to vlogo, zlasti z:

- izboljšanjem sposobnosti prilagajanja delavcev in podjetij „na področju sektorskega prestrukturiranja in prestrukturiranja podjetij“;

- podpiranjem naložb v človeški kapital in vseživljenjsko učenje; ESS lahko v zvezi s tem pomaga pri razvoju sistemov kakovostnega usposabljanja, ki bi bilo prilagojeno potrebam na lokalni ravni in bi temeljilo na širokem partnerstvu;

- vzpostavitev partnerstev in povezav za zaposlovanje ter inovacije na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; nova uredba bo na primer spodbujala razvoj sistemov in orodij za predvidevanje gospodarskih in družbenih sprememb;

- krepitev institucionalne zmogljivosti in učinkovitosti udeležencev, na primer z usposabljanjem „upravnikov sprememb“;

- krepitev sodelovanja in partnerstev med udeleženci strokovnega usposabljanja in regionalnega razvoja.

Evropski sklad za regionalni razvoj bo imel pomembno vlogo pri razvoju novih dejavnosti zaradi naložb v raziskave in razvoj, širjenja inovacij in vzpostavitve infrastruktur za trajnostno upravljanje s sredstvi.

V zvezi z razvojem podeželja bo prispevek podeželskih območij k tem ciljem drugačen kot prispevek, ki se pričakuje od mestnih območij: v območjih z nizko gostoto prebivalstva se konkurenčnost pogosteje doseže z gospodarstvi razširjanja dejavnosti, posodobitvijo tradicionalnih obrti in tehnologij, zagotavljanjem inovativnih storitev, izkoriščanjem javnih dobrin, ki jih ponuja okolje itd.

Ključni finančni instrumenti, ki jih bodo imele države članice na voljo na tem področju, bodo izvirali iz Kmetijskega sklada za razvoj podeželja. V zvezi s tem mora sektorska (kmetijstvo, industrija, storitve) in ozemeljska politika (regionalna, podeželska, mestna, lokalna) delovati na dopolnilen in povezan način, da se poveča njihov vpliv na rast in zaposlovanje.

Drugi programi bodo prav tako prispevali k boljšemu predvidevanju in vključevanju gospodarskih sprememb. Cilj okvirnega raziskovalnega programa je krepitev znanstvenih in tehnoloških temeljev Unije, da se spodbuja odličnost in ustvarjalnost evropskih raziskav ter krepi mednarodna konkurenčnost njenih gospodarstev.

Programi izobraževanja in usposabljanja imajo ključno vlogo pri pospeševanju vzpostavitve konkurenčnega in dinamičnega gospodarstva, ki temelji na znanju in spodbuja mobilnost. Ta vidik bo okrepljen tudi s sprejetjem novega celostnega programa o vseživljenjskem učenju za obdobje 2007–2013.

Sposobnost Skupnosti, da posreduje v primeru krize

Kljub naporom za izboljšanje predvidevanja sprememb se lahko zgodijo nepredvideni dogodki ali dogodki z resnimi regionalnimi ali sektorskimi posledicami (prim. zgornjo točko 1.1.), za katere je potrebna javna intervencija za olajšanje potrebnega prehoda.

V zvezi s tem se je pokazala učinkovitost regionalne politike. Zato je Komisija v okviru finančnega načrta 2007–2013 predlagala vzpostavitev varnostnih rezerv za nepredvidene dogodke v strukturnih skladih (1 % zneska za „konvergenco“ in 3 % zneska za „konkurenčnost“ na leto na državo članico), ki se bodo prav tako uporabile za ta namen, v tesnem sodelovanju z regionalnimi organi in socialnimi partnerji. Predlagala je tudi ustanovitev sklada za prilagajanje rasti z letnim proračunom 1 milijarda EUR na leto.

Industrijska in podjetniška politika

a) Spremljanje sporočila iz aprila 2004

Komisija bo še naprej izvajala prenovljeno industrijsko politiko, ki jo je predlagala aprila 2004. To bo zlasti vključevalo izboljšanje regulativnega okvira, ki velja za podjetja, s podpiranjem njihovih naporov v korist inovacij in konkurenčnosti ter z zagotavljanjem bolj usklajenega ukrepanja, zlasti na sektorski ravni.

b) Okrepljeno sektorsko in regionalno spremljanje

Boljše predvidevanje sprememb je odvisno od boljšega poznavanja sektorjev, njihovih pogledov ter mehanizmov za spodbujanje rasti in zaposlovanja. V zadnjih letih je Komisija ustanovila skupine na visoki ravni, neuradne začasne organe, ki združujejo vse interesne skupine, da se primerjajo stališča o težavah in priložnostih posameznega sektorja ter doseže skupna vizija.

Razen tega se v nekaterih sektorjih dogajajo hitre in korenite spremembe, ki lahko imajo v nekaterih primerih velik vpliv na nekatere regije, ki nimajo na voljo dovolj raznolikih delovnih mest in usposobljene delovne sile. Ob upoštevanju teh izkušenj in tveganj namerava Komisija zagotoviti podrobnejše spremljanje sektorjev, v katerih so verjetne velike kratkoročne spremembe. Osredotočila se bo na analizo razvoja konkurenčnosti, okoljske priložnosti in nevarnosti, posledice na regionalni ravni in ukrepe, ki bi se verjetno sprejeli na ravni Skupnosti za predvidevanje in spremljanje sprememb. V zvezi z vprašanji zaposlovanja in usposabljanja bo povabila odbore za evropski sektorski socialni dialog.

Ta določba bo določena v sporočilu, ki se pripravlja o sektorski razsežnosti industrijske politike. V letu 2005 bo Komisija osredotočila prizadevanja na razvoj tekstilnih in ladjedelniških sektorjev ter na avtomobilski sektor.

c) Drugi ukrepi

Komisija je predlagala tudi začetek skupnih družbenokoristnih tehnoloških pobud za financiranje programov za razvoj proizvodov ali storitev, katerih cilj je ustvarjanje konkurenčne prednosti ter novih trgov in delovnih mest.

Tehnološka izhodišča bodo zagotovila forum, v katerem bodo vse zainteresirane tretje stranke lahko opredelile potrebe na podlagi sedanjega stanja raziskav in tehnološkega razvoja.

Razen tega je nujno čim bolj izkoristiti zaposlitvene možnosti, ki so posledica sedanjih teženj. Akcijski načrt za ekološke tehnologije je tu strateški sestavni del.

Politika konkurence

Na splošno dosledno upoštevanje pravil konkurence, vključno z nadzorom državne pomoči, pomembno prispeva k dolgoročni rasti in zaposlovanju ter pomaga doseči boljše izdelke in storitve, ki hkrati kažejo posebne evropske vrednote, zlasti spoštovanje okolja, in sprejemljive delovne pogoje.

Na področju državne pomoči obravnava Komisija reformo politike nadzora državne pomoči, zlasti v zvezi s prispevanjem k izvajanju Lizbonske strategije s preusmerjanjem državnih pomoči na kategorije, ki največ prispevajo k rasti in zaposlovanju.

V zvezi z nadzorom koncentracij podjetij pospešuje nova uredba o združitvi industrijsko prestrukturiranje in se odziva na izzive globalizacije gospodarstva, hkrati pa zagotavlja, da se tiste združitve, ki škodijo konkurenci, preprečijo ali spremenijo.

Predstavniki zaposlenih lahko v času preiskav Komisiji predložijo mnenja o posameznih konkurenčnih primerih:

- predstavniki zaposlenih že imajo v skladu z Uredbo o združitvi in podobno v skladu s postopki za boj proti monopolom pravico do zaslišanja kot tretje osebe; lahko predložijo pisne pripombe, sodelujejo pri ustnih zaslišanjih in zahtevajo sestanek;

- predstavniki zaposlenih lahko v skladu s pravili in postopki o državni pomoči kot tretje stranke Komisiji predložijo podatke, ki jih ta lahko upošteva, potem ko te podatke predloži zadevni državi članici, da izrazi svoje pripombe; Komisija se lahko sestane tudi s predstavniki zaposlenih, da spozna njihovo stališče o posameznem primeru.

Zunanja politika

Socialni program predvideva, prek zunanjih ukrepov, spodbujanje zaposlovanja, socialne politike in dostojnih delovnih pogojev za vse. To se bo kazalo zlasti s spodbujanjem temeljnih socialnih pravic, razvojem socialnega dialoga, socialne odgovornosti podjetij in pokritjem socialne zaščite ter spodbujanjem proaktivnega obvladovanja sprememb na svetovni ravni. Ti cilji se bodo spremljali v okviru izmenjav med EU in njenimi partnerji ter mednarodnimi organizacijami (ILO, OECD, OZN in organizacijami, ki sodelujejo pri gospodarskem upravljanju – FMI, Svetovna banka in STO).

V zvezi s področjem trgovine si bo Komisija še naprej prizadevala za zagotavljanje, da bo krog pogajanj iz Dohe dejavnik razvoja. Prizadevala si bo tudi za krepitev varovanja intelektualne lastnine in boj proti ponarejanju. Končno bo še naprej sprejemala potrebne ukrepe, predvidene v sporazumih STO, za boj proti negativnim učinkom ravnanj, ki kršijo osnovna načela tržnega gospodarstva (nezakonit damping in subvencije).

Krepitev instrumentov za merjenje prestrukturiranja

Evropski center za spremljanje sprememb iz Dublina bo pozvan, da razvije orodja za količinsko in kakovostno analizo ter spremljanje prestrukturiranja v zvezi z zagotovitvijo trdnejših temeljev za javne razprave o prestrukturiranju in premestitvah.

Krepitev partnerstva za spremembe

krepitev sektorskega socialnega dialoga socialna odgovornost podjetij ustanovitev foruma „Prestrukturiranje“ |

- Razen poziva iz spodnje točke 2.4 imajo socialni partnerji odločilno vlogo zlasti na dveh področjih:

- evropski odbori za sektorski socialni dialog morajo sami razviti načine za predvidevanje strukturnih sprememb, zlasti na podlagi zaključkov pogajanj iz spodnje točke 2.4 ter delovanja na področju sektorskega in regionalnega spremljanja;

- glede na njihovo poznavanje sektorjev lahko imajo vlogo obveščanja in opozarjanja javnih organov na vseh ravneh. Če se socialni partnerji odločijo, da bodo opozorili Komisijo na zaskrbljujoče spremembe, se lahko Komisija odloči, da bo sprožila okrepljeno sektorsko in regionalno spremljanje v skladu z določbami, opredeljenimi v zgornjih točkah 2.1.3 in 2.1.4.

Komisija bo kmalu predstavila sporočilo o socialni odgovornosti podjetij , osredotočeno zlasti na pozitivne pobude, ki jih sprejemajo podjetja skupaj z interesnimi skupinami v primeru prestrukturiranja. Dokazi kažejo, da so podjetja, ki so sposobna izpeljati prestrukturiranje na socialno odgovoren način, pogosto podjetja z boljšo evidenco na področju tržne konkurenčnosti in prilagodljivosti.

Komisija bo leta 2005 ustanovila forum „Prestrukturiranje“ . Na podlagi že doseženega dela obstoječih organizacij bo naloga foruma redno spremljanje sprememb na tem področju in zagotavljanje ustrezne sestave različnih pobud, kar vključuje sodelovanje Komisije, drugih evropskih ustanov ter socialnih partnerjev in predstavnikov znanstvene skupnosti.

Prilagajanje okvirov zakonodaje in sporazumov

posodabljanje in poenostavitev zakonodaje Zelena knjiga o razvoju delovnega prava spodbujanje mobilnosti delavcev |

- Tu je zlasti treba poudariti posodobitev in poenostavitev zakonodaje, kar je predvideno v lizbonskem akcijskemu programu.

Komisija bo v okviru Zelene knjige o razvoju delovnega prava analizirala sedanji razvoj novih modelov organizacije dela ter vlogo delovnega prava pri soočanju s temi izzivi in ustvarjanju okolja, ki bi olajšal prehod na trg dela.

Za spodbujanje mobilnosti znotraj Skupnosti bo Komisija predstavila predlog direktive o izboljšanju prenosa pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja .

Druga faza posvetovanj z evropskimi socialnimi partnerji o prestrukturiranju podjetij in evropskih svetov delavcev

To drugo fazo posvetovanj sestavlja poziv socialnim partnerjem, naj bolj dejavno sodelujejo pri načinih predvidevanja in upravljanja prestrukturiranja. Dejansko so to ključni udeleženci za učinkovito ukrepanje na področju prestrukturiranja.

To drugo stopnjo posvetovanja mora sestavljati zlasti povabilo socialnim partnerjem, da nadaljujejo delo, ki že poteka, s spodbujanjem sprejetja smernic najboljše prakse o prestrukturiranju in evropskih svetov delavcev.

Komisija je socialne partnerje že januarja 2002 obvestila o vprašanjih prestrukturiranja in jih zaprosila, da po vsej Evropi določijo in razvijejo dobro prakso na področju prestrukturiranja. Socialni partnerji so, posledično, določili referenčne smernice za obvladovanje sprememb. Bistvo te nove stopnje je zagotavljanje izvajanja teh smernic in njihovega nadaljnjega razvoja ter zlasti spodbujanje sprejetja teh smernic.

Razen tega je Komisija aprila 2004 sprožila prvo fazo posvetovanj o reviziji direktive o evropskih svetih delavcev. Evropski sveti delavcev imajo bistveno vlogo pri predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja. Socialni partnerji so v zvezi s tem spet opravili pregled na evropski ravni, da so vzpostavili načela ali smernice, ki temeljijo na oceni obstoječih svetov.

Glede na to delo in prispevke Komisija meni, da obstaja potreba po krepitvi evropskega socialnega dialoga o teh dveh tesno povezanih vprašanjih, v okviru partnerstva za rast in zaposlovanje, ki je bistvo prenovljene Lizbonske strategije. Komisija zato spodbuja evropske socialne partnerje pri krepitvi sedanjega dela in začetku pogajanj za dosego sporazuma med njimi o potrebnih načinih in sredstvih za:

- izvajanje mehanizmov uporabe in spremljanja že določenih smernic na področju prestrukturiranja ter razpravljanje o njihovem razvoju;

- spodbujanje sprejetja najboljše prakse, opredeljene v obstoječih smernicah o prestrukturiranju, kjer je primerno; spodbujanje najboljše prakse pri delovanju evropskih svetov delavcev za izboljšanje učinkovitosti, zlasti v zvezi z njihovo vlogo povzročiteljev sprememb;

- razvoj skupnega pristopa k drugim točkam v tem sporočilu, ki jih zadevajo, zlasti usposabljanju, mobilnosti, sektorski razsežnosti in predvidevanju.

Komisija bo nadaljevala delo socialnih partnerjev na tem področju in preverila dosežen napredek, merjen od zdaj do tristranskega socialnega vrha leta 2006.

SKLEP

Komisija trdno verjame, da prestrukturiranje ne sme biti sopomenka za socialno nazadovanje in izgubo ekonomske vsebine. Nasprotno, prestrukturiranje lahko gospodarski in družbeni napredek podpre. Pogoj je, da se to ustrezno predvideva, da podjetja hitro in učinkovito obvladajo te spremembe in da javno ukrepanje pomaga zagotoviti, da so spremembe opravljene v ustreznih pogojih.

S politiko, katere cilj je preprečevanje sprememb in zamrznitev gospodarskih struktur, se težave le preložijo, negativni učinki pa se poslabšajo. Ta politika upočasnjuje inovacije in vodi v prenehanje konkurenčnosti v evropskih podjetjih. Po drugi strani pa ima politika, ki zmanjšuje zaposljivost delavcev, resne posledice na možno rast in socialno kohezijo.

Odziv na ravni Skupnosti se mora zato osredotočiti na štiri zahteve:

- zahteva po skladnosti med različno politiko, da rast in zagotavljanje prestrukturiranja ne bi uničila človeškega kapitala;

- dolgoročna zahteva, ki vključuje različno politiko Skupnosti. Gospodarski in družbeni udeleženci morajo biti sposobni predvidevati, če želijo ukrepati;

- potreba po sodelovanju vseh zadevnih udeležencev, zlasti socialnih partnerjev;

- upoštevanje ozemeljske razsežnosti, ker je predvidevanje sprememb najbolj učinkovito na lokalni ravni. S tega stališča morata regionalna in kohezijska politika Evropske unije imeti vlogo pobudnika.

Priloga

Predlagani ukrepi

- Pregled evropske strategije zaposlovanja, osredotočen na tri prednostne naloge: povečanje stopnje zaposlenosti, povečanje prilagodljivosti delavcev in podjetij, večje vlaganje v človeški kapital;

- reforma finančnih instrumentov, zlasti da bi se okrepil prispevek kohezijske politike, ESS in evropskih programov vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja v Lizbonski strategiji;

- ustanovitev skladov za prilagajanje rasti (1 milijarda EUR) in rezerv za nepredvidene dogodke v okviru kohezijske politike (1 % zneska za „konvergenco“ in 3 % zneska za „konkurenčnost“) za soočenje z nepredvidenimi krizami;

- spodbujanje temeljnih socialnih norm, dostojnih delovnih pogojev in socialnega dialoga v zunanji politiki;

- krepitev spremljanja prestrukturiranja s strani Evropskega centra za spremljanje prestrukturiranja;

- okrepljeno sektorsko in regionalno spremljanje sektorjev, v katerih se bodo verjetno zgodile velike spremembe njihove konkurenčnosti;

- večja vključenost odborov za sektorski socialni dialog pri vprašanjih prestrukturiranja;

- ustanovitev delovne skupine za prestrukturiranje znotraj Komisije;

- ustanovitev foruma „Prestrukturiranje“;

- uvedba Zelene knjige o razvoju delovnega prava;

- olajšanje mobilnosti delavcev znotraj Skupnosti;

- začetek druge faze posvetovanj s socialnimi partnerji o prestrukturiranju in evropskih svetih delavcev, zlasti za spodbujanje sprejetja smernic najboljših praks o prestrukturiranju in evropskih svetih delavcev.