8.9.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 221/71 |
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o Predlogu uredbe Sveta o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov
COM(2004) 699 final ref. 2004/0242 (CNS)
(2005/C 221/15)
Svet je dne 10. novembra 2004 sklenil, da se bo v skladu s členom 262 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom posvetoval o predlogu uredbe Sveta o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov
Strokovna skupina za zunanje odnose, ki je bila odgovorna za pripravo dela Odbora v tej zadevi, je svoje mnenje sprejela dne 12. januarja 2005. Poročevalec je bil g. Pezzini.
Evropski socialno-ekonomski odbor je mnenje sprejel na svojem 414. plenarnem zasedanju 9. in 10. februarja 2005 (seja z dne 9. februarja) z 132 glasovi za, 1 glasom proti in 3 vzdržanimi glasovi.
1. Uvod
1.1 |
Uredba Sveta (ES) št. 2501/2001 z dne 10. decembra 2001 (1) o uporabi večletne sheme splošnih tarifnih preferencialov preneha veljati 31. decembra 2005. Julija 2004 je Komisija sprejela smernice (2) o vlogi splošnih tarifnih preferencialov za naslednjih deset let, od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2015. Zdaj je objavila svoje predloge (3) za izvajanje uredbe. |
1.1.1 |
Smernice (4) za obdobje 1994-2005 in njihovi izvedbeni predpisi so leta 1994 uvedli veliko pomembnih sprememb, kakor je spreminjaje tarif glede na občutljivost izdelka, gradacija in posebne spodbujevalne sheme. Leta 2001 je bil za nedoločen čas uveden poseben režim za najmanj razvite države, „Vse, razen orožja“ (EBA). Izkušnje kažejo, da se je nekaj teh ukrepov v praksi obneslo in da bi jih morali ohraniti, medtem ko se pri drugih zdi, da bi jih bilo treba prilagoditi glede na pridobljene izkušnje. |
1.1.2 |
Skupnost od leta 1971 v okviru svojega splošnega sistema preferencialov državam v razvoju podeljuje trgovinske preferenciale. Trgovinska politika ima ključno vlogo v odnosih EU s preostalim svetom. Shema splošnih tarifnih preferencialov je del te politike in mora biti skladna in združljiva s cilji razvojne politike. Zato mora biti skladna z zahtevami STO in zlasti s klavzulo o omogočanju GATT iz leta 1979. Združljiva mora biti tudi z Razvojno agendo iz Dohe. Ključna prednostna naloga je pomagati državam v razvoju, da uživajo ugodnosti globalizacije, zlasti s povezovanjem trgovine in trajnostnega razvoja. V tem smislu se razume, da trajnostni razvoj vključuje veliko vidikov, kakor so spoštovanje temeljnih človekovih in delovnopravnih pravic, odgovorno vodenje države in varstvo okolja. Poleg tega je skupna odgovornost vseh držav boj proti prepovedanim drogam. |
1.2 |
Komisija je opravila obsežna posvetovanja o svojih smernicah za naslednje desetletno obdobje po njihovi prvi objavi. Vendar so bile presoje vplivov zaradi zahtevane specializirane statistike izdelane interno. Komisija bo izdelala presojo vplivov na najbolj obrobne regije EU po uveljavitvi uredbe. |
1.3 |
Ni predvideno, da bi spremembe, predlagane v osnutku predloga, občutno spremenile letno izgubo carinskega prihodka v primerjavi z zdajšnjim položajem. |
2. Predlogi Komisije
2.1 |
Predlogi poenostavljajo sedanji sistem z zmanjšanjem števila režimov s petih na tri; to je omogočila vpeljava enotnega spodbujevalnega režima, s katerim se nadomesti tri sedanje posebne spodbude za zaščito delovnopravnih pravic, varstvo okolja ter boj proti proizvodnji prepovedanih drog in trgovanju z njimi. Tako predlagana shema sestoji iz:
|
2.2 |
Dodatni ukrep za poenostavitev bi bil umik držav, ki uživajo preferencialni dostop na trg Skupnosti pod pogoji dvostranskih, regionalnih ali prostotrgovinskih sporazumov, s seznama upravičenk. Skupnost bi z vključevanjem ugodnosti za izdelke, za katere je že do zdaj veljal splošni tarifni preferencial, v ustrezne prostotrgovinske sporazume zagotovila, da se zaradi tega ukrepa nobeni državi ne bi poslabšal položaj. |
2.3 |
Preferenciali bi se še naprej razlikovali glede na občutljivost izdelka. Izdelki, ki so opredeljeni kot neobčutljivi, z izjemo kmetijskih komponent, bi bili še naprej oproščeni dajatev skupne carinske tarife (SCT). Sedanje pavšalno znižanje za 3,5 odstotne točke za občutljive izdelke bi se ohranilo. |
2.4 |
Splošni režim bi bil odprt za vse države, razen za tiste, ki jih je Svetovna banka tri leta zapored uvrstila med države z visokim dohodkom in pri katerih je pet največjih sektorjev izvoza v Skupnost, za katerega velja splošni tarifni preferencial, predstavljalo manj kot 75 % njihovega skupnega izvoza v Skupnost, za katerega velja splošni tarifni preferencial. Vse takšne države, ki zdaj uživajo ugodnosti sistema splošnega tarifnega preferenciala, bi se izločile iz sheme z začetkom veljavnosti predlagane uredbe. Države upravičenke, ki tudi uživajo ugodnosti po trgovinskem sporazumu s Skupnostjo, ki pokriva najmanj vse ugodnosti, ki jih tej državi omogoča sedanja shema, bi se tudi umakne s seznama držav upravičenk. |
2.5 |
Posebni spodbujevalni režim za trajnostni razvoj je namenjen tistim državam v razvoju, ki so v najslabšem položaju. Državam v razvoju, ki so ratificirale in učinkovito izvajajo vseh šestnajst temeljnih konvencij o človekovih in delovnopravnih pravicah, navedenih v Dodatku 1, in vsaj sedem konvencij o odgovornem upravljanju države in varstvu okolja, določenih v Dodatku 2, bi se nemudoma odobrile dodatne preference (po predložitvi prošnje). Hkrati se od držav upravičenk zahteva, naj se zavežejo k ratifikaciji in učinkovitemu izvajanju tistih mednarodnih konvencij, ki jih še niso ratificirale. Rok za dokončanje teh postopkov bi bil 31. december 2008. |
2.5.1 |
Izbrane konvencije vsebujejo mehanizme, ki jih ustrezne mednarodne organizacije lahko uporabljajo pri rednem ocenjevanju učinkovitosti njihovega izvajanja. Komisija bo pred odločitvijo, katere države prosilke bodo lahko uživale ugodnosti posebnih spodbujevalnih režimov, upoštevala te ocene. Komisija bi na podlagi prošenj držav v razvoju izdelala seznam upravičenk po tem režimu. |
2.5.2 |
Prošnje držav, ki bi rade uživale ugodnosti posebnega spodbujevalnega režima, bi morale biti predložene v treh mesecih po dnevu objave uredbe. |
2.5.3 |
Poleg tega se dodatno zahteva, da morajo biti države prosilke ranljive. Opredelitev ranljive države za ta namen je, da je Svetovna banka ni smela uvrstiti med države z visokim dohodkom ali da njen izvoz v Skupnost, za katerega velja splošni tarifni preferencial, ne sme presegati 1 % vsega izvoza v Skupnost, za katerega velja splošni tarifni preferencial. |
2.6 |
Predlogi vključujejo ukrepe za zmanjšanje vpliva na državo upravičenko, kadar jo Združeni narodi umaknejo s seznama najmanj razvitih držav. To bi se uresničilo v obliki prehodnega obdobja za postopen umik navedene države iz režima EBA. Zdaj zadevna država samodejno trpi neposredno izgubo vseh prednosti splošnega tarifnega preferenciala, ki jih je uživala kot najmanj razvita država. Novi mehanizem pa za to predvideva prehodno obdobje. |
2.7 |
Gradacijski mehanizem se ohrani, a je spremenjen, tako da ga je laže izvajati. Zdaj bi se uporabljal za skupine izdelkov iz držav, ki so konkurenčne na trgu Skupnosti in ne potrebujejo več splošnega tarifnega preferenciala za povečevanje svojega izvoza, vendar bi sedanja merila (delež preferencialnega uvoza, indeks razvoja, indeks usmerjenosti v izvoz) nadomestilo enotno neposredno merilo: delež trga Skupnosti, izražen kot delež preferencialnega uvoza. Skupine izdelkov so opredeljene s sklicevanjem na „sektorje“ kombinirane nomenklature. Ker bi gradirale samo države, ki so konkurenčne za vse izdelke v poglavju, majhne države upravičenke ne bi gradirale samo na podlagi nekaj konkurenčnih izdelkov v sektorju. |
2.7.1 |
Gradacija bi se uporabljala za vse države upravičenke za izdelke v sektorju, kjer povprečje uvoza Skupnosti iz te države za izdelke, vključene v zadevni sektor, presega 15 % uvoza Skupnosti enakih izdelkov iz vseh držav v treh zaporednih letih. Za določene tekstilne izdelke se ta prag zniža na 12,5 %. |
2.8 |
Če bi stopnja znižanja dajatve ad volarem v skladu z določbami uredbe znašala 1 % ali manj, bi se ta dajatev popolnoma odpravila. Podobno bi se dajatev popolnoma odpravila, če bi posamezna posebna dajatev znašala 2 evra ali manj. |
2.9 |
Predlogi vključujejo določbe za začasen umik preferencialnih režimov za vse ali določene izdelke države v posebnih okoliščinah. Pri tem ne gre za pomemben odmik od statusa quo. Komisija navaja, da so te določbe še vedno predvidene za uporabo v izjemnih okoliščinah. |
2.9.1 |
Kadar se uvozi izdelek s poreklom iz države prejemnice pod pogoji, ki povzročajo, ali grozijo, da bodo povzročili, resne težave proizvajalcu podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov v Skupnosti, se lahko na prošnjo države članice ali na pobudo Komisije lahko kadar koli spet uvede običajne dajatve SCT. |
2.10 |
Komisiji bi pri izvajanju uredbe pomagal odbor za splošne preferenciale, ki je sestavljen iz predstavnikov držav članic in mu predseduje Komisija. Odbor bi dobival poročila Komisije o delovanju sistema in bi lahko preiskal vsako zadevo v zvezi s tem, pri čemer bi se zlasti ukvarjal z odločanjem o zadevah, kot so upravičenost države prosilke do dostopa do posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj, začasen odvzem ugodnosti, ponovna uvedba dajatev SCT ob morebitnih težavah proizvajalca Skupnosti in ustanovitev prehodnih obdobij za ukinitev ugodnosti EBA za države, umaknjene s seznama najmanj razvitih držav Združenih narodov. |
3. Splošne pripombe
3.1 |
Splošni tarifni preferencial je pomemben element zunanjetrgovinske politike EU z daljnosežnimi posledicami; precej vpliva na dogajanje v državah v razvoju, vpliva na proračun EU, odnose s trgovinskimi partnerji EU v organizacijah, kakršna je STO, in ima pomembne posledice za evropsko industrijo, zlasti za proizvodne panoge. To je ena redkih zadev, ki se jih na evropski ravni upravlja bolj na zvezen kot na nezvezen način; izključne pristojnosti na tem področju ima Komisija. Globalizacija je povečala pomen splošnega tarifnega preferenciala; EU uporablja ta režim, da bi pomagala državam v razvoju uživati ugodnosti, ki jih prinaša globalizacijski proces. Obenem omogoča EU, da spodbuja trajnostni razvoj s podeljevanjem preferencialnih pogojev za dostop na evropski trg državam, ki upoštevajo temeljna načela človekovih pravic. |
3.2 |
Ko je Komisija objavila smernice (5), ki so temelj teh predlogov, je EESO izdal mnenje (6), v katerem je podrobno obravnaval pereča vprašanja. V navedenem mnenju je ugotovil, da je prvi cilj poenostavitev sistema. Zato pozdravlja ukrepe iz predlogov Komisije, ki so usmerjeni v poenostavitev strukture. Zlasti meni, da bo dosego tega cilja omogočilo predvsem zmanjšanje števila režimov s petih na tri. |
3.3 |
EESO je tudi zahteval, naj se število sodelujočih držav zmanjša (7), in je med drugim predlagal izključitev držav, ki trenutno uživajo prednostni dostop do Skupnosti pod pogoji prostotrgovinskih sporazumov, z zaščitnim ukrepom, da je treba vse preferenciale, do katerih so bile upravičene v okviru sedanjega sistema splošnih tarifnih preferencialov, zajeti v ustrezne dvostranske sporazume. Z zadovoljstvom opaža, da je bilo to priporočilo sprejeto. |
3.4 |
EESO je izrazil zaskrbljenost (7), ker se večina pomoči Skupnosti nameni najbogatejšim državam upravičenkam, na pa tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Toplo pozdravlja dejstvo, da je Komisija obravnavala to vprašanje, vendar se sprašuje, ali predlogi dovolj globoko posegajo na to področje. |
3.5 |
EESO je priporočil (7), da je gradacijski mehanizem treba ohraniti, vendar mora postati bolj preprost in pregleden. Odbor odobrava predloge Komisije na tem področju in meni, da se z njimi precej približuje zadanima ciljema. Zlasti zamenjava več meril z enotnim, jasnim merilom bi morala poenostaviti proces in povečati njegovo preglednost. |
3.6 |
EESO je zahteval (7), da je treba izkoristiti priložnost za uskladitev, poenotenje in racionalizacijo pravil in postopkov sistema splošnih tarifnih preferencialov. Meni, da so zdajšnji predlogi velik korak k uresničitvi tega ideala. |
3.7 |
EESO je zahteval (7) objavo podrobne presoje vplivov skupaj s predlogi Komisije. Razočaran je, da se to ni zgodilo, in bi rad poudaril, da naknadna presoja vplivov na najbolj obrobne regije Skupnosti nima smisla, razen če ni namenjena prilagoditvi sistema glede na to presojo, kar pa ne zadosti zahtevi, da naj se uredbe po sprejetju ne bi spreminjale. Ozračje negotovosti ovira zadovoljivo delovanje sistema splošnih tarifnih preferencialov. |
3.8 |
EESO odobrava koncept vključitve spoštovanja človekovih pravic, zaščite delovnopravnih pravic, varstva okolja, odgovornega vodenja države ter omejevanja proizvodnje drog in trgovanja z njimi v opredelitev „trajnostnega razvoja“. |
3.9 |
EESO je poudaril (7), da so zdajšnji posebni spodbujevalni režimi popolnoma neučinkoviti pri doseganju glavnih ciljev. Samo dve državi sta bili upravičeni do posebnega spodbujevalnega režima za zaščito delovnopravnih pravic in nobena do posebne spodbude za varstvo okolja; pri tem pa je dvanajst držav uživalo ugodnosti posebnega režima za boj proti proizvodnji nedovoljenih drog in trgovanju z njimi, a brez opaznega učinka na pojavnost teh dejavnosti. |
3.9.1 |
EESO meni, da novi predlogi sicer vnašajo v proces dobrodošel ukrep poenostavitve, a ni verjetno, da bo njihov učinek kaj večji. Obseg spodbude se ni povečal in neupravičeno je domnevati, da bodo novi režimi kaj bolj spodbujali države upravičenke k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja in njihovemu izvajanju. Zaradi zahteve po sprejetju sedemindvajsetih mednarodnih konvencij bodo mogoče raje upoštevale lastne ureditve in se odrekle ugodnostim, ki jih prinaša ponudba. |
3.9.2 |
Glede na težavnost zagotavljanja smiselne spodbude zaradi stalnega upadanja tariff, bi lahko razmislili o povezavi upoštevanja teh konvencij in zagotavljanja razvojne pomoči. |
3.10 |
Kot opaža EESO, vse konvencije, v skladu s katerimi morajo ravnati države prosilke, vključujejo mehanizme, da „ustrezne mednarodne organizacije“ lahko redno vrednotijo učinkovitost njihovega izvajanja. EESO podpira vlogo socialnih partnerjev pri tem vrednotenju. |
3.11 |
EESO opaža, da se pogoji za začasen odvzem ugodnosti ne razlikujejo veliko od tistih v obstoječem režimu. Glede na to, da se jih je uporabilo samo pri eni državi (Mjanmar), ki je primer skrajnega neupoštevanja mednarodnih konvencij, je njihova učinkovitost pri spodbujanju trajnostnega razvoja vprašljiva. Sankcija, ki se uporabi tako zelo redko, nima velikega odvračalnega učinka. EESO bi raje videl širšo uporabo tega mehanizma, da bi se tako okrepil posebni spodbujevalni režim za trajnostni razvoj, za katerega se boji, da se bo sčasoma izkazal za neuporabnega. |
3.12 |
EESO se sprašuje, ali bi nov sistem bolj učinkovito odvračal od goljufij kot njegov predhodnik. Prednost bi dal bolj proaktivnemu pristopu k temu vprašanju. Odbor bi bil zlasti vesel oblikovanja mehanizmov za tesnejše sodelovanje med agencijami v EU in državah upravičenkah. Težko se je izogniti sklepu, da je Komisija na tem področju sprejela politiko „hiti počasi“. |
3.13 |
EESO pozdravlja dejstvo, da je Komisija pred oblikovanjem teh predlogov opravila obsežna posvetovanja v EU in državah upravičenkah. |
3.14 |
EESO opaža, da bi Komisiji pri uresničevanju sistema splošnih tarifnih preferencialov še naprej pomagal Odbor splošnih preferencialov, pri čemer bi deloval v okviru postopka „Regulativnega odbora“. |
4. Posebne pripombe
4.1 |
EESO opaža se bodo iz splošnega režima izključile samo države, ki jih je Svetovna banka uvrstila med države z visokim dohodkom in ki nimajo dovolj raznolikega izvoza. Meni, da bo število držav, ki ustrezajo tem merilom, omejeno. Predlaga (7), da bi nove smernice med drugim izključile države, ki imajo programe za izdelavo jedrskega orožja in ki so davčne oaze. Obžaluje, da bo veliko teh držav navidezno še lahko upravičenih do vključitve na seznam upravičenk. |
4.2 |
Eno od meril za vključitev v posebni spodbujevalni režim za trajnostni razvoj je opredelitev „ranljiva država“. Člen 9(2) opredeljuje, da je to država, ki ni bila izključena iz splošnega režima pod pogoji iz odstavka 4.1 zgoraj ali katere izvoz v Skupnost, za katerega velja splošni tarifni preferencial, predstavlja manj kot 1 % vsega uvoza v Skupnost, za katerega velja splošni tarifni preferencial. EESO meni, da je treba ta člen preoblikovati in zamenjati besedo „ali“ z „in“; sicer bo imel člen učinek, ki prav gotovo ni bil predviden. |
4.3 |
EESO poudarja (7), da sta po zdajšnjem sistemu gradacija in posodabljanje preveč časovno oddaljena. Zato pozdravlja dejstvo, da bi se gradacija odslej zgodila v letu, ki sledi tretjemu zaporednemu letu, kar je referenčno obdobje za katero koli državo ali sektor. |
4.4 |
EESO podpira predlog Evropske komisije za ohranitev regionalne kumulacije v smislu Uredbe (EGS) št. 2454/93, kadar je proizvod, ki se uporablja v nadaljnji proizvodnji v državi iz regionalne skupine, po poreklu iz druge države v okviru te skupine, ki ne uživa ugodnosti režimov za končni izdelek, če obe državi uživata ugodnosti regionalne kumulacije za navedeno skupino. Poudaril bi, da so te določbe v preteklosti omogočale precej goljufij. |
4.5 |
EESO ponavlja svoje mnenje (7), da je treba preferencialna pravila o poreklu blaga poenostaviti in jih uskladiti z zdajšnjimi pravili o poreklu blaga za nepreferencialen uvoz ter tako ustrezno zmanjšati obremenjenost uvoznikov v EU z zahtevo po skladnosti. |
4.6 |
EESO ponovno zahteva (8) dialog med EU in najmanj razvitimi državami, da bi na določenih področjih izboljšali izvajanje predpisov za posebne ureditve v korist najmanj razvitim državam, zlasti s prilagajanjem prehodnega obdobja. |
4.7 |
EESO pozdravlja predlog za odpravo dajatev, kadar zaradi preferencialne obravnave dajatev ad volarem znaša 1,0 % ali manj ali kadar posebna dajatev znaša 2 evra ali manj. Meni, da je to občuten poenostavitveni ukrep. |
4.8 |
EESO opaža, da je začasen odvzem ugodnosti omejen na obdobje treh mesecev, kar je mogoče enkrat ponoviti. Komisija lahko to obdobje podaljša v skladu s členoma 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, kar je že storila pri Mjanmaru. EESO bi dal prednost določbi, kjer bi se začasen odvzem ugodnosti, ko se ga enkrat uporabi, ohranil, dokler ne bi država kršiteljica odstranila vzroka za umik in odpravila kršitev mednarodnih konvencij, ki je povzročila umik. |
4.9 |
Po mnenju EESO je zahteva, da morajo države ali območja, ki želijo izkoristiti ugodnosti posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj, predložiti prošnjo v treh mesecih po začetku veljavnosti uredbe, nekoliko prehuda in najbrž v nasprotju z lastnimi cilji, saj omejuje možnost izkoriščanja te ugodnosti. V tem roku bo najbrž še kar precej držav, ki niso izpolnile meril in se jim ne zdi smiselno pošiljati prošnje. Takšne države po izteku trimesečnega roka tako ne bi imele motiva za ratifikacijo in izvajanje mednarodnih sporazumov, naštetih v dodatkih 1 in 2. EESO se zdi bolje pustiti odprta vrata za poznejše sprejetje teh držav, če bodo takrat izpolnjevala merila za vključitev. |
4.10 |
EESO je poudaril (7), da je sistem splošnih tarifnih preferencialov en element trgovinske politike EU in da mora biti kot tak skladen z drugimi elementi navedene politike. Za dosego skladne trgovinske politike je nujno vključiti v proces še druge generalne direktorate Komisije. Zlasti je treba vzdrževati tesno, stalno in učinkovito sodelovanje med generalnima direktoratoma za trgovino in podjetništvo. |
4.11 |
EESO meni, da je v primeru občutnih motenj na trgu izdelkov, ki jih obravnava priloga I Pogodbe, zaželeno, da se zaščitna klavzula lahko uporabi tudi na željo države članice ali na pobudo Komisije in da se ob tem zagotovi posvetovanje z zadevnim upravnim odborom. |
4.12 |
V splošni sistem preferencialov (GSP) je treba v skladu s predlogom Komisije vključiti posebno ureditev za najmanj razvite države (LDC), t. i. pobudo „Vse, razen orožja“ (EBA), in prevzeti ureditve — tudi za sladkor — v skladu z Uredbo 416/2001. Upravičena je zaskrbljenost najmanj razvitih držav, da jim bosta reforma ureditve EU za sladkor z bistvenim znižanjem cen in za 1. julij 2009 predvideno popolno odprtje trga EU za te države prinesla več škode kot koristi. Odbor v tem pogledu opozarja na svoje mnenje o predlagani reformi skupne ureditve trga/sladkor z dne 15. decembra 2004, v katerem je Komisijo pozval, da v skladu z izrecno željo najmanj razvitih držav sklene pogajanja o preferenčnih uvoznih kvotah za sladkor od leta 2009, skupaj z rednimi kontrolami, pri katerih se bo upoštevala povezava med reformo evropskega trga sladkorja in razvojnimi cilji najmanj razvitih držav (LDC). EESO se izreka za prepoved trikotne trgovine (SWAP). |
4.13 |
Na splošno EESO verjame, da je treba določbe o uporabi člena 12(2) za zadevne izdelke natančneje opredeliti v okviru ustreznih skupnih tržnih organizacij. |
5. Sklepi
5.1 |
EESO je zahteval, da je treba obstoječi sistem poenostaviti in ga narediti bolj preglednega ter da je treba izkoristiti to priložnost za uskladitev, poenotenje in racionalizacijo vseh pravil in postopkov splošnega tarifnega preferenciala. Meni, da bi predlagana shema v tem pogledu prinesla bistveno izboljšanje in v tem obsegu predloge Komisije odobrava. |
5.2 |
EESO odobrava zmanjšanje števila držav prejemnic, a se boji, da to ne bo dovolj veliko. |
5.2.1 |
EESO meni, da bi splošni tarifni prefenciali morali biti pridržani najmanj razvitim državam in državam, ki potrebujejo posebno pomoč, da se zagotovi, da bodo te države od novega režima imele največjo korist. Zato pa je potrebno za določene tekstilne izdelke in oblačila prag znižati na 10 odstotkov. |
5.3 |
EESO meni, da bo imel nov posebni spodbujevalni režim za trajnostni razvoj le malo večji vpliv na države prejemnice kakor njegov predhodnik. |
5.4 |
EESO skrbi, da obstoječi sistem vprašanja goljufij ne rešuje učinkovito, in meni, da bi se za to dalo narediti kaj več. |
5.5 |
EESO je razočaran, da podrobne presoje vplivov niso bile objavljene ali, v nekaj primerih, jasno izvedene. |
V Bruslju, 9. februarja 2005
Predsednica
Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Anne-Marie SIGMUND
(2) COM(2004) 461 final
(3) COM(2004) 699 final
(4) COM(1994) 212 final
(5) Op. cit.
(6) Mnenje CESE z dne 25.02.2004 – UL C 110 z dne 30.04.2004.
(7) Ibid
(8) CESE 1646/2004 – Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izpopolnitvi modela trajnostnega kmetijstva za Evropo z reformo SKP – predlog reforme za sladkorni sektor (COM(2004) 499 final).
DODATEK I
Temeljne konvencije ZN/MOD o človekovih in delovnopravnih pravicah
1. |
Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah |
2. |
Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah |
3. |
Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije |
4. |
Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk |
5. |
Konvencija proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju |
6. |
Konvencija o otrokovih pravicah |
7. |
Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida |
8. |
Minimalna starost za sklenitev delovnega razmerja (št. 138) |
9. |
Prepoved najhujših oblik dela otrok in takojšnje ukrepanje za njihovo odpravo (št. 182) |
10. |
Konvencija o odpravi prisilnega dela (št. 105) |
11. |
Konvencija o prisilnem ali obveznem delu (št. 29) |
12. |
Konvencija o enakem nagrajevanju moške in ženske delovne sile za delo enake vrednosti (št. 100) |
13. |
Konvencija o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih (št. 111) |
14. |
Konvencija o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic (št. 87) |
15. |
Konvencija o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja (št. 98) |
16. |
Mednarodna konvencija o zatiranju in preprečevanju zločina apartheida |
DODATEK II
Konvencije o okolju in načelih upravljanja
17. |
Montrealski protokol o snoveh, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč |
18. |
Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja |
19. |
Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih |
20. |
Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami |
21. |
Konvencija o biološki raznovrstnosti |
22. |
Kartagenski protokol biološke varnosti |
23. |
Kjotski protokol h konvenciji ZN o spremembi podnebja |
24. |
Enotna konvencija ZN o mamilih (1961) |
25. |
Konvencija ZN o psihotropnih substancah (1971) |
26. |
Konvencija ZN proti prepovedani trgovini z mamili in psihotropnimi substancami (1988) |
27. |
Konvencija ZN proti korupciji. |