23.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 74/44

1.1

Spričo demografskih sprememb ter možnosti in tveganj glede kakovosti življenja naraščajočega števila starejših ljudi v Evropi Odbor predlaga sledeče:

—

gospodarsko in finančno politiko (4.1)

—

delom in zaposlovanjem (4.2)

—

vsakdanjem starejših oseb (4.3)

—

socialno-prostorskim okoljem (4.4)

—

vseživljenjskim učenjem (4.5)

—

ohranjanjem zdravja in zdravstveno nego (4.6)

—

novimi tehnologijami (4.7)

—

obdelavo, povezovanjem in dopolnjevanjem obstoječega znanja (4.8).

—

„odprte metode usklajevanja“ za določanje enotnega postopka razvrščanja indikatorjev za kakovost življenja starejših ljudi v evropskih državah, ki bo omogočala izmenjavo izkušenj, primerjave znotraj Evrope in vzajemno učenje, spodbujala dialog med predstavniki organizirane civilne družbe in pristojnimi generalnimi direkcijami Komisije in sporazumevanje o vrednostnih predstavah z ozirom na starajočo se družbo.

—

oblikovanje skupne opazovalne službe (European Observatory) za ustanovitev Evropske agencije za vprašanja staranja in podatkovne baze za ustvarjanje, povezovanje in posredovanje znanja za izboljšanje odprte metode usklajevanja in za izvajanje sklepov, pomembnih v praksi in politiki.

—

ustanovitev interesne skupine „statistične informacije o demografiji“ v EESO;

—

Delavnice in konference za širitev vedenja o demografskih spremembah in nujnosti preventivnih in spremljajočih ukrepov, povečanje osveščenosti, čim širše seznanjanje z izidi raziskav in pospeševanje izmenjave med „starimi“ in „novimi“ državami članicami,

—

za politične ukrepe, tako da se bi ohranila in po potrebi povečala kakovost življenja današnjih in bodočih starejših generacij

—

za krepitev gospodarskega razvoja in konkurenčnosti Evrope glede na potenciale, ki jih prinašajo demografske spremembe.

2.1

Demografske spremembe strukture prebivalstva predstavljajo velik zgodovinski uspeh in hkrati aktualen izziv današnjega časa. Nikoli poprej niso celotne generacije tako upravičeno kot danes upale in pričakovale, da bodo doživele življenjsko obdobje starosti, ki bo trajalo veliko let. Na novo nastalo življenjsko obdobje ponuja raznovrstne pozitivne razvojne možnosti, posamezniku in družbi pa tudi zastavlja čisto nove naloge. V večini evropskih držav starejše prebivalstvo razpolaga z zadostnimi dohodki in potrebnimi fizičnimi in spoznavnimi zmožnostmi za samostojno in zadovoljivo izoblikovanje pridobljenih let. Pri tem se pojavljajo nove možnosti za gospodarski in družbeni razvoj. Z naraščajočo starostjo pa se povečuje tudi tveganje pojemajočih fizičnih, čutnih in miselnih sposobnosti in s tem funkcionalnih omejitev. Poleg tega obstajajo v družbi skupine, ki nimajo zadostnih materialnih, socialnih in osebnih virov za dostojanstveno staranje. Slednje velja zlasti za veliko število starejših, samskih žensk. Glede na to obstajajo tudi velike razlike med evropskimi državami. Poleg tega je zaradi zamika starostne strukture v vseh državah potrebna prerazdelitev obstoječih sredstev in prilagoditev sistemov zdravstvenega in socialnega varstva. Staranje prebivalstva je tema – pa čeprav z nekoliko različnim časovnim potekom – vseh držav Evropske Unije. V svojem poročilu o dejavnosti Evropskega ekonomsko-socialnega odbora je predsednik zapisal sledeče (stran 69):

2.2

„Odbor je nadalje opozoril na zaskrbljujoč predvideni razvoj prebivalstva, ki učinkuje predvsem na zaposlovanje, zdravstvo in upokojitev.“

2.3

Ta razvoj je izhodišče za predloženo iniciativno poročilo o potrebah po raziskovanju na področju „demografskih sprememb - kakovosti življenja v starosti in tehnološke potrebe“, s katerim se predlaga prevzem vodilne akcije na to temo v 7. okvirnem programu raziskovanja. Vsebuje dva ločena, vendar med seboj tesno prepletena vidika. Prvi obsega demografske spremembe kot take, ki jih po eni strani povzročata zmanjšanje stopnje rojstev in z njim povezane spremenjene strukture družin, po drugi strani pa povišanje pričakovane življenjske dobe prebivalstva, Drugi vidik pa zajema staranje in starost kot samostojno življenjsko obdobje s svojim visokim potencialom za socialne, organizacijske, tehnološke in gospodarske inovacije, pa tudi tveganja. Pri obeh vidikih obstajajo potrebe po raziskovanju, tako glede posledic za celotno družbo in ustrezne potrebe po politični obravnavi (makro raven), kot tudi glede posledic in ustreznih potreb po ukrepanju za zagotovitev kakovosti življenja starejših državljank in državljanov, kjer je treba vedno upoštevati različne dolžine življenja glede na spol (mikro raven).

3.1

Zaradi zgodovinske novodobnosti demografskih sprememb in z njimi povezanih sprememb strukture prebivalstva in socialne strukture nastopa povečana potreba po znanju, da bi lahko ocenili posledice za razvoj celotne družbe in ustvarili utemeljene podlage za pravočasno politično načrtovanje, odločanje in ravnanje na nacionalni in evropski ravni. Stališča Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in sporočila Komisije o politiki zaposlovanja (1), socialni integraciji (2), zdravstvenemu varstvu, vseživljensko učenje (3) itd. prav tako kažejo v to smer.

3.2

Takšna baza znanja je hkrati tudi predpogoj za socialne, kulturne, organizacijske, gospodarske in tehnološke inovacije, ki po eni strani ohranjajo kakovost življenja vseh ljudi, po drugi pa lahko pripomorejo k razbremenitvi zdravstvenih in socialnih sistemov. Zlasti zaradi hitro naraščajočega števila starejših ljudi in – delno s tem pogojenim – hkratnim obstojem več starejših generacij nastajajo potrebe po popolnoma novih storitvah in poklicih.

3.3

Projekti, ki jih je peti okvirni program raziskovanja spodbujal v vodilni akciji „staranje prebivalstva“ (Key Action 6) s tematskim programom „kakovost življenja in upravljanje z živimi viri“, so že zagotovili vrsto pomembnih posamičnih rezultatov na to temo. Generalna direkcija za raziskovanje je pred kratkim objavila srednjeročno oceno ugotovitev in izkušenj v glede te vodilne akcije („key action“). K povečanju kakovosti življenja starejših ljudi in invalidnih oseb lahko prav tako prispeva prenos projektnih rezultatov programa telematike. Vendar se celostna podoba, ki je bila zastopana konec 1990-ih let, ni splošno uveljavila.

3.4

V 6. okvirnem programu raziskovanj se pospeševanje raziskav o staranju prebivalstva ter individualnih in družbenih posledicah tega procesa nadaljuje le na nekaterih redkih podrejenih področjih težišča „Life Sciences, genomics and biotechnology for health“ (1. prednostna naloga), „Information society technologies“ (2. prednostna naloga), „Citizens and governance in a knowledge-based society“ (7. prednostna naloga) ter „FTE kot politična podpora in načrtovanje v pričakovanju bodočih znanstvenih in tehnoloških potreb“ (8. prednostna naloga), kot tudi ERA-NET.

3.4.1

Pomembna politična spoznanja lahko pričakujemo predvsem pri projektih o demografskem predvidevanju in zdravstvenih stroških in izdatkih z ozirom na vidik staranja, ki trenutno potekajo pod 8. prednostno nalogo. Poseben strateški cilj programa IST je pospeševanje integracije starejših ljudi in invalidov v informacijsko družbo. Tudi na tem področju obstaja že vrsta koristnih rezultatov ter obetajočih projektov z velikimi konzorciji in udeležbo industrije. Kljub temu so še naprej potrebna velika prizadevanja za zapolnitev vrzeli. Vendar pa „staranje prebivalstva“ ni več označeno kot lastno težišče med tematskimi prednostnimi nalogami.

3.5

Pričakovati je, da bodo medicinsko-biološko usmerjeni projekti, ki jih pospešujeta 5. in 6.okvirni program raziskovanj, prinesla velike znanstvene napredke z ozirom na fiziološke in biološke procese staranja, na premagovanje bolezni ter krepitev in ohranjanje zdravja.

3.6

Nedvomno so vprašanja s teh področij zelo pomembna. Vendar ne morejo rešiti problemov, s katerimi se soočajo starejši ljudje in ne bodo niti v bližnji prihodnosti prispevala k izpolnjevanju družbenih nalog, ki zaradi rastočega števila starejših ljudi in predvsem rastočega števila ljudi visoke starosti čakajo evropske družbe kot celoto. Zaradi sorazmerno nizkega števila rojstev se je delež mladih (pod 20 let) v celotnem prebivalstvu EU med leti 1960 in 2001 zmanjšal iz 32 % na 23 %, medtem ko se je delež starejših ljudi (starejši od 60 let) v istem obdobju povečal iz 16 % na 22 %. Količnik starosti, to pomeni odstotek prebivalstva, starega 60 let in več v razmerju do prebivalstva od 20 do 60 let, je v tem času narasel iz 29,5 % na 38,9 %. V naslednjih letih se bo delež starejših ljudi zaradi primanjkljaja rojstev v zadnjih treh desetletjih še povečal in v letu 2020 predstavljal 27 % prebivalstva. To pomeni, da bo več kot četrtina vseh evropskih državljanov in državljank starih 60 let ali več. (4) Posebej močno bo naraslo število ljudi visoke starosti (glej tudi 4.5.1). Spričo razsežnosti in trenutno še ne predvidljivih posledic, ki jih bo imelo staranje prebivalstva na najrazličnejših družbenih področjih, je treba občutno razširiti perspektivo raziskovanj. Tako kot staranje samo ni zgolj biološki proces, temveč obsega veliko različnih vidikov v procesu, ki traja veliko let, tako mora tudi raziskovalno delo o starosti in staranju potekati ob dolgoročni multi- in interdisciplinarni zasnovi. Cilj raziskovanj ne more biti le izboljšanje zdravja in podaljšanje življenjske dobe. Nasprotno, raziskovanje mora tudi prispevati k izboljšanju kakovosti življenja v pridobljenih letih.

3.7

Zato bi bilo treba v 7. okvirni program raziskovanj zajeti vodilno akcijo za izzive demografskih sprememb, ki bi dosedanje, bolj medicinsko-biološko usmerjeno raziskovanje, dopolnilo s perspektivo, usmerjeno v socialno in vedenjsko znanost, kulturo, socialno ekonomijo in v preventivo v toku življenja. Taka celostna raziskovalna zasnova mora vsebovati tako raziskovanje osnov kot tudi raziskave in razvoj, usmerjene v uporabo. (5) Poleg tega bi bilo treba vključiti reprezentativne evropske organizacije starejših ljudi, kot priporočata 2. svetovni načrt staranja, ki je bil sprejet v okviru Drugega svetovnega shoda k vprašanju starosti aprila 2002 v Madridu, in strategija, ki jo je na ministrski konferenci v Berlinu septembra 2002 sprejela UNECE. Spričo dolgih in kompleksnih procesov političnega odločanja je takšno pospeševanje raziskovanja nujno potrebno. V nadaljevanju podrobneje obravnavamo to potrebo po raziskovanju na nekaj področjih.

4.1.1

Prvi osrednji vidik, ki v 6. OPR ni dovolj upoštevan, je socialno-ekonomska perspektiva učinkov demografskih sprememb, ki bo po raziskavah DG for Economic and Financial Affairs pomembna. Zato je potrebna solidna znanstvena osnova, ki bo omogočala povezovanje podatkov o prihodkih in zaposlovanju s podatki o zdravju in socialnem ravnanju. Da bi omogočili utemeljene napovedi, je treba statistike beležiti neprekinjeno in preko daljših časovnih obdobij (dober primer za to sta English Longitudinal Study of Ageing [ELSA] o zdravju ter ameriški US Retirement Survey [HRS]). Iz tega izhajajo naslednja vprašanja glede raziskovanja:

4.2.1

Spričo premika starostne strukture prebivalstva in s tem potrebno prerazporeditvijo omejenih virov, ki ne morejo rasti v ustreznem razmerju, so v prihodnosti tako podjetja in sistemi socialne varnosti kot tudi starajoči se ljudje sami odvisni od tega, da se delovno silo in znanje starejših koristi dalj časa kot trenutno. (6) Znano je, da starejši splošno niso manj storilni kot mlajši, da pa popustijo nekatere sposobnosti, medtem ko se druge povečajo. Iz tega sledi naslednja potreba po raziskovanju:

Rastoči delež starih ljudi v celotnem prebivalstvu tudi zahteva širitev obstoječih in ustvarjanje novih del in nalog. Vendar pa primanjkuje informacij o tem, na katerih področjih je razširitev poklicnih sposobnosti posebej nujna, da bi ustrezalo zahtevam starejših ljudi, in na katerih področjih so potrebna nova dela in naloge in se tako ponudijo nove možnosti zaposlovanja.

Ta razvoj je treba analizirati

4.3.1

Staranje ni le biološki, temveč predvsem tudi socialni proces. Ti socialni okvirni pogoji se močno razlikujejo znotraj in med različnimi državami Evrope. To po eni strani zadeva makro raven političnih in socialnih sistemov, ki so zrasli v zgodovini, po drugi strani pa mikro raven individualnih biografij in virov. Ustrezno se razlikujejo pogoji staranja in starosti za posamezne skupine prebivalcev. Te razlike – bodisi glede različnih predispozicij žensk in moških, bodisi glede biografskih in/ali poklicnih izkušenj, bodisi glede materialnih življenjskih razmer itd. – je treba upoštevati pri raziskovanju vsakdanje življenjske resničnosti starih ljudi.

4.3.2

Med evropskimi državami obstajajo velike razlike glede ozračja, topografije, gostote in oblik prebivalstva, prometne infrastrukture, ureditev državne blaginje in veliko drugih vidikov, ki vplivajo na možnost načina življenja, v katerem odločaš sam, in na aktivno družbeno udeležbo. V nekaterih državah obstajajo najnižje pokojnine, ki predstavljajo zadostno finančno osnovo za zadovoljiv način življenja v starosti, v drugih pa pokojnina ne krije niti osnovnih potreb. Obstajajo pa velike razlike med in znotraj posameznih držav in znotraj velike skupine starih ljudi.

4.3.3

Samostojnost, odločanje o sebi in socialna integracija so pomembni osebni in družbeno politični cilji. Uresničevanje teh ciljev je v visoki in predvsem zelo visoki starosti ogroženo zaradi več razlogov. Na eni strani z višjo starostjo narašča tveganje zdravstvenih omejitev. Neugodni pogoji okolja in manjkajoči ekonomski viri v tem primeru otežujejo ohranjanje samostojnosti in socialne udeležbe. Ravno tako lahko družbene norme in predstave kot so na primer diskriminatorne predstave o starih ljudeh učinkujejo kot pregrade in vodijo do izključevanja iz pomembnih družbenih področij. Vendar tej negativni sliki starosti nasprotuje dejstvo, da pretežna večina starih ljudi lahko mnogo let svojega življenja živi samostojno in v svoji odgovornosti. Poleg tega veliko prispevajo k družini in družbi z medgeneracijsko (socialno in finančno) podporo in častnim delom v političnih, sindikalnih in cerkvenih gremijih.

4.3.4

Tudi spričo mnogih neugodnih zunanjih okoliščin in zdravstvenih omejitev stari ljudje razpolagajo z visoko mero psiholoških sposobnosti za premagovanje takih težav. To notranje ravnovesje pa je ogroženo, če se težave kopičijo.

4.3.5

Velika večina starajočih ljudi lahko približno 20 do 30 let obsegajočo življenjsko dobo starost doživi razmeroma zdravo in aktivno. Zaradi zgodovinske novosti pa je doslej šele malo zgledov za oblikovanje te faze. O področjih, na katerih so starejši danes dejavni in nudijo pomemben družbeni, socialni in gospodarski prispevek – med drugim s plačanim in/ali častnim delom v političnih, sindikalnih in cerkvenih organizacijah, pri podpori, izobraževanju in vzgoji mlajših itd. – danes skorajda ni zanesljivih in evropsko primerljivih številk.

4.3.6

O staranju prebivalstva se pretežno razpravlja kot o problemu, obremenitvi in z vidika rastočih socialnih in zdravstvenih stroškov. Vendar pa so na drugi strani tudi pozitivni vidiki, o katerih se skorajda ne razmišlja in o katerih je na razpolago le malo informacij. Sem spada na primer dejstvo, da stari ljudje ne obremenjujejo več trga delovne sile, a kot potrošniki še naprej prispevajo h gospodarskemu razvoju.

4.3.7

Zaradi aktualnih razprav o težavah zdravstvene oskrbe, financiranju pokojnin in – v nekaterih državah – evtanaziji se veliko starih ljudi trenutno počuti bolj kot obremenitev in ne kot cenjeni člani družbe.

4.4.1

Socialno okolje starejših ljudi se bo v prihajajočih letih dramatično spremenilo: z nižjo stopnjo rodnosti, poznim ustvarjanjem družine, visokim številom ločitev se krči tradicionalna mreža družinskih odnosov. Hkrati lahko zaradi rastočega življenjskega pričakovanja vedno pogosteje živi do pet generacij ene družine istočasno („družina kot nebeška lestev“).

4.4.2

Študije razporejanja časa in mobilnosti kažejo, da se z višanjem starosti vedno večji delež časa preživi v stanovanju in da se ustrezno zmanjšajo aktivnosti izven doma.

4.4.3

Za večino ljudi je misel, da se morajo pri naraščajoči omejenosti sposobnosti preseliti v dom za ostarele, grozljiva.

4.4.4

Tehnične naprave, sistemi in storitve so lahko v starosti velika pomoč za premagovanje problemov vsakdana. Vendar pogosto niso prilagojeni potrebam starejših. Naprave pa bi morale biti oblikovane po načelih „Design for All“ z možnostjo prilagajanja različnim skupinam potrošnikov. To pomeni, da je za zvišanje kakovosti izdelkov in storitev nujno potrebna vključenost bodočih uporabnic in uporabnikov v razvojni proces. Priporočljivo je posvetovanje in aktivna udeležba reprezentativnih evropskih organizacij seniorjev ter starejših samih, da se doseže trajno sodelovanje (socialni posluh) za dejanske potrebe starejših.

Poleg tega je treba natančno raziskati, kakšni tehnični pripomočki so dejansko potrebni in kakšni okvirni pogoji so potrebni, da lahko prispevajo h kakovosti življenja starejših ljudi:

4.4.5

Kot je znano, fizično, socialno in kulturno udejstvovanje prispeva k zdravemu in zadovoljivemu staranju. Vendar ovire v naravnem in/ali zgrajenem okolju ali manjkajoča prometna sredstva pogosto ovirajo dostop do ustreznih ustanov. Problemi so v glavnem znani, (7) a pogosto ne pride do uresničevanja.

4.4.6

Pogosto individualno manjkajoča socialna in finančna sredstva in/ali omejitev fizične ali čutne sposobnosti preprečujejo dostop do in udeleževanje pri aktivnostih izven hiše. Ravno za te ljudi – pogosto gre za stare ženske, ki živijo same – pa bi bila udeležba pri socialnih in kulturnih aktivnostih izjemno pomembna, da ne pride do osamitve.

4.5.1

V družbi s hitrimi socialnimi, kulturnimi in tehničnimi spremembami je učenje skozi vse življenje vedno bolj pomembno. To zadeva predvsem starejše delojemalce in delojemalke, katerih prej pridobljeno znanje ne zadostuje več za sodobne zahteve delovnega mesta. Cilj, ustvariti Evropski prostor učenja skozi vse življenje, je bil poudarjen že pri skupnem sporočilu GD izobraževanje in kultura ter GD zaposlovanje in socialne zadeve ter v resoluciji Sveta z dne 27. junija 2002. (8) Tudi glede tega še naprej obstaja nujna potreba po raziskovanju:

4.5.2

Nujnost učenja skozi vse življenje pa zadeva tudi ljudi, ki se niso več udeleženi v poklicnem življenju. Tudi oni morajo imeti možnost, da se razvijajo v osebno korist in v korist družbe.

4.6.1

Kot posebej daljnosežno posledico demografskih sprememb se smatra stroškovno obremenitev socialnih in zdravstvenih sistemov zaradi hitro rastočega števila ljudi visoke starosti. V naslednjih 15 letih se pričakuje porast števila oseb, starih osemdeset let, za 50 % na 20 milijonov širom Evrope. (9) Število oseb, starih sto let, ob tem raste eksponentno. (10) Zato ima osrednji pomen tudi raziskovalno delo posebej glede preventive ter glede ohranjanja in vzpostavljanja funkcionalnosti in samostojnosti v starosti.

4.6.2

Zaradi naraščajočega deleža ljudi visoke starosti se v prihodnjih letih pričakuje znatna potreba po negi povezana z naraščajočo stroškovno obremenitvijo zasebnih in javnih proračunov. Tudi v zvezi s tem obstaja raznolika potreba po raziskovanju:

4.6.3

V Evropi na področju nege ne obstajajo vsebinsko usklajene definicije pojmov (kot npr. za „ne odločati o sebi“, za „nega na domu“ itd.), ne obstajajo enotne strukture pri različnih službah in ni smernic o kvalifikaciji osebja.

4.7.1

Hitra in napredna tehnizacija, zlasti uporaba novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (I+K), vpliva na vsa prej omenjena področja (4.1 do 4.6). Na področju dela na primer te tehnologije pogostokrat služijo kot podlaga za izključevanje starejših delojemalcev in delojemalk. Po drugi strani pa so raziskave pokazale, da ustrezno prilagajanje lahko celo podpre njihove zmogljivosti. Zato je treba ta vidik vključiti v raziskovanje na vseh področjih. Upoštevati je treba zlasti etične vidike ter vprašanje vključevanja starejših, ki lahko ali ki želijo uporabljati tehnične novosti.

4.8.1.

Obstaja že raznolik fond znanja iz nacionalno in evropsko podprtega raziskovalnega dela. Vendar pa se to znanje večinoma nanaša na posamezne vidike in je bilo pridobljeno iz zornega kota posameznih disciplin. Je široko razširjeno in pogosto na razpolago le v posameznem nacionalnem jeziku. Rezultati raziskav zaradi različnih vzorcev in instrumentov pogosto niso združljivi z rezultati drugih študij.

5.1

S pričujočim iniciativnim poročilom utemeljujemo zahtevo, da bi se vodilno akcijo k tematskemu področju „Demografske spremembe – kakovost življenja v starosti in potreba po tehnologiji“ vključilo v 7. okvirni program raziskav.

5.2

Cilj je, s podporo multi- in interdisciplinarnih ter socialno participialnih raziskav staranja k širokem tematskem spektru:

5.3

Prikazana področja raziskovanja in značilna vprašanja bi morala pokazati, kako tesno so med seboj povezani biološki, psihološki, socialni, kulturni, tehnološki, ekonomski in strukturni vidiki, ko gre za staranje in starost. Hkrati staranje vedno poteka v konkretnem prostorskem in družbenem kontekstu. Ta kontekst je v Evropi zaznamovan z močnimi geografskimi, kulturnimi in socialno strukturnimi nasprotji tako med posameznimi državami kot tudi znotraj njih. Tako zaradi multidimenzionalnosti procesa staranja kot tudi zaradi različnih pogojev pa sta multi- in interdisciplinarnost raziskovanja staranja nujno potrebna. Poleg tega je potrebna dolgoročna perspektiva raziskovanja, da se lahko procese spreminjanja zajame in ustrezno vključi. (12)

5.4

Le tako široko in dolgoročno zastavljeno raziskovanje lahko zagotovi utemeljene podlage za načrtovanje in odločanje, ki so spričo sprememb starostne strukture prebivalstva potrebne na najrazličnejših družbenih področjih in na vseh ravneh odločanja. Staranje ni vprašanje, ki bi se ga reševalo le biološko-medicinsko in tehnično-ekonomsko, temveč je naloga, ki jo je treba izpolnjevati družbeno, socialno in kulturno.

5.5

Poleg navedenih raziskovalnih aktivnosti odbor zahteva naslednje spremljajoče ukrepe:

5.6

Konec koncev je cilj, ustvariti ŽIVLJENJA VREDNO ŽIVLJENJE IN STARANJE V EVROPI ne le trenutno starih in zelo starih ljudi, temveč tudi sledečih generacij starih in mladih ljudi.