52004DC0772

Poročilo Komisije Svetu o sistemu kvot za proizvodnjo krompirjevega škroba /* KOM/2004/0772 končno */


Bruselj, 06.12.2004

KOM(2004) 772 končno

2004/0269 (CNS)

.

POROČILO KOMISIJE SVETU

o sistemu kvot za proizvodnjo krompirjevega škroba

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 1868/94 o vzpostavitvi sistema kvot v zvezi s proizvodnjo krompirjevega škroba

.

(predložena s strani Komisije)

POROČILO KOMISIJE SVETU

o sistemu kvot za proizvodnjo krompirjevega škroba

1. Uvod: potreba po poročilu

Člen 3(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1868/94 o vzpostavitvi sistema kvot v zvezi s proizvodnjo krompirjevega škroba[1] zahteva, da Komisija najkasneje do 30. septembra 2004 predloži Svetu poročilo o razdelitvi kvot v Skupnosti skupaj z ustreznimi predlogi. To poročilo mora upoštevati morebitne spremembe plačil pridelovalcem krompirja in tudi razvoj trga krompirjevega škroba ter trga žitnega škroba.

Člen 3(2) Uredbe (ES) št. 1868/94 določa, da Svet na podlagi člena 37 Pogodbe najkasneje do 31. decembra 2004 razdeli kvote med države članice na podlagi poročila iz prejšnjega odstavka za uporabo v naslednjih treh tržnih letih.

Trenutne kvote so do konca tržnega leta 2004/2005 (30. junij 2005) določene z Uredbo (ES) št. 1868/94.

2. Reforma SKP

Svet je 26 junija 2003 sprejel temeljito reformo skupne kmetijske politike (SKP), ki bo pomembno spremenila pravila za podporo kmetijskega sektorja Skupnosti. Pretežni del plačil bo odslej izplačan neodvisno od ravni proizvodnje. Ta nova „enotna plačila na kmetijo“ bodo pogojena s spoštovanjem zlasti okoljskih standardov. Prekinitev povezave med subvencijami in proizvodnjo bo kmetom Unije omogočila boljšo konkurenčnost in večjo tržno usmerjenost njihovih dejavnosti ter hkrati zagotavljala stabilnost njihovih dohodkov.

Da bi ohranili proizvodnjo krompirjevega škroba v tradicionalnih proizvodnih območjih in priznali vlogo pridelave krompirja pri kolobarjenju, je bila sprejeta delna nevezanost za ta sektor. Del (40 %) trenutne pomoči[2] bo postal nevezan in vključen v shemo enotnega plačila na kmetijo (SPS) na podlagi dobav podjetjem za proizvodnjo krompirjevega škroba v preteklem obdobju. Preostalih 60 % bo ohranjenih kot pomoč za kmete, ki pridelujejo krompir, namenjen za proizvodnjo krompirjevega škroba, iz člena 93 in 94 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003[3]. Če država članica uporabi neobvezno prehodno obdobje[4] za odložitev uveljavitve nevezanosti, ostane v veljavi trenutni znesek pomoči.

Pomoč se plača samo za količino krompirja, ki je zajeta v pogodbi o pridelavi med pridelovalcem krompirja in podjetjem za proizvodnjo škroba, v mejah kvote, dodeljene zadevnemu podjetju, v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1868/94.

V novih državah članicah proizvajalkah krompirjevega škroba se uporablja poenostavljena shema enotnega plačila na površino (Single area payment schemes ali SAPS) z neposrednimi nacionalnimi plačili (top-ups), kjer je to ustrezno.

3. Širitev

Šest novih držav od tržnega leta 2004/2005 sodeluje v sistemu kvot za krompirjev škrob in si skupaj delijo celotno kvoto 186 613 ton za 2004/2005, od tega 78 % za Poljsko, 18 % za Češko republiko in 4 %, razdeljene med Estonijo, Latvijo, Litvo in Slovaško.

Kvota EU se ustrezno poviša za 11 %, iz 1,762 milijona ton (EU-15) na 1,949 milijona ton (EU-25).

4. Sistem kvot

Krompirjev škrob konkurira z žitnim škrobom. Zaradi omejitev proizvodnje, ki veljajo za žita, še zlasti s praho in povečanjem proizvodnje krompirjevega škroba na začetku 90. let, je Svet od 1995/1996 omejil proizvodnjo krompirjevega škroba z uvedbo sistema kvot [Uredba (ES) št. 1868/1994] v skladu z naslednjimi elementi:

- država članica določi kvoto, ki se jo potem razdeli podjetjem za proizvodnjo škroba v obliki podkvot,

- pridelovalci krompirja prejmejo plačilo iz drugega odstavka na tono škroba v krompirju, dobavljenem podjetju za proizvodnjo škroba, v okviru podkvot,

- podjetja za proizvodnjo škroba prejmejo premijo v okviru njihovih podkvot z namenom kompenzacije nekaterih strukturnih pomanjkljivosti glede na proizvajalce žitnega škroba (manj stranskih proizvodov za prodajo, krajše trajanje obdobja proizvodnje, višji stroški proti onesnaževanju); premija se izplača samo v primeru , če je proizvajalec plačal najnižjo ceno pridelovalcem krompirja, namenjenega za izdelavo krompirjevega škroba.

Pridelovalci krompirja in podjetja za proizvodnjo škroba morajo vsako leto skleniti pogodbo o pridelavi, da bi preprečili vsako prekoračitev podkvote; ta pogodba zlasti določa predvideno količino krompirjevega škroba, ki ga je treba dostaviti, in najnižjo ceno, ki jo mora plačati podjetje za proizvodnjo škroba; podjetje za proizvodnjo škroba ne more prevzeti dobave krompirja, ki ni zajet v pogodbi o pridelavi. Razen 5 % klavzule o prožnosti se mora ves krompirjev škrob, proizveden v količini, ki presega podkvoto, nepredelan in brez izvoznega nadomestila Skupnosti, izvoziti pred 1. januarjem po koncu zadevnega tržnega leta; ker se premija podjetjem za proizvodnjo škroba in plačilo pridelovalcem ne izplačajo, se mora plačati najnižja cena za to količino.

Podrobna pravila za izvajanje sistema kvot so podrobno določena v Uredbah Komisije (ES) št. 2235/2003[5] in (ES) št. 2236/2003[6], ki pojasnjujejo različna vprašanja, kot so uvedba pogodb o pridelavi, najmanjša vsebnost krompirja v krompirjevem škrobu, določanje teže krompirja in vsebnosti škroba ob dobavi podjetju za proizvodnjo škroba, določbe v zvezi z izvozom brez izvoznega nadomestila, podrobna pravila o nadzoru in z njimi povezane sankcije, pravila, ki se uporabljajo v primeru združitve, spremembe lastništva in začetka ali prenehanja poslovanja podjetij za proizvodnjo škroba.

Poglavje 6 Uredbe (ES) št. 2237/2003[7] določa podrobna pravila pomoči za škrobni krompir za tržno leto 2004/2005. Nova uredba bo v kratkem objavljena za uporabo po 2004/2005.

5. RAZVOJ PROIZVODNJE IN KVOT KROMPIRJEVEGA šKROBA

Tabeli A in B iz Priloge prikazujeta razvoj proizvodnje krompirjevega škroba v okviru sistema kvot in različne določitve kvot po državah članicah.

Od uvedbe sistema kvot za proizvodnjo krompirjevega škroba leta 1995 sta bila Svetu in Parlamentu predloženi dve poročili[8] skupaj s predlogom za povečanje kvot. Svet je v okviru Agende 2000 odločil, da v 2000/2001 in 2001/2002 zmanjša kvote v zameno za višjo raven nadomestil za škrobni krompir kot za žita (75 % znižanje cen v primerjavi z 48,8 % za žita) z istočasnim zagotavljanjem proračunske nevtralnosti.

Spodnja Tabela 1 prikazuje razvoj proizvodnje krompirjevega škroba glede na kvoto za EU-15. Proizvodnja EU je, razen v 1998/1999 in 2003/2004 (neugodne podnebne razmere), ostala blizu določeni kvoti.

Tržno leto 2003/2004 je potekalo v težavnih razmerah (posledica poletne suše v nekaterih regijah); kljub temu so nekateri proizvajalci škroba izkoristili 5 % klavzulo o prožnosti [v skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 1868/94].

Prvi znaki za tržno leto 2004/2005 kažejo na boljši pridelek škrobnega krompirja zaradi ugodnejših podnebnih razmer.

Tabela 1 Razvoj proizvodnje in osnovne kvote EU za krompirjev škrob

1 000 ton

1998/1999 | 1999/2000 | 2000/2001 | 2001/2002 | 2002/2003 | 2003/2004 |

PROIZVODNJA | 1 660,5 | 1 804,8 | 1 849,7 | 1 601,1 | 1 684,8 | 1 461,9 |

KVOTA | 1 864,3 | 1 864,3 | 1 814,2 | 1 762,1 | 1 762,1 | 1 762,1 |

razmerje proizvodnja/kvota | 89 % | 97 % | 102 % | 91 % | 96 % | 83 % |

6. Razvoj sektorja žitnega in krompirjevega škroba

6.1. Izvoz žitnega in krompirjevega škroba

Svetovni trg predstavlja pomembno tržišče za sektor žitnega in krompirjevega škroba, vključno s proizvodi, pridobljenih iz škroba. Približno 50 % proizvodnje krompirjevega škroba se izvozi v tretje države. Naslednja tabela prikazuje razvoj izvoza za glavne proizvode sektorja.

Tabela 2 je narejena na podlagi sporočil držav članic GD za kmetijstvo (izvozna dovoljenja za proizvode iz Priloge I k Pogodbi, z ali brez izvoznih nadomestil) in GD za podjetništvo (plačila za izvozna nadomestila za proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I).

Tabela 2 Razvoj izvoza žitnega in krompirjevega škroba

1 000 ton škrobnega ekvivalenta

Opis | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 |

nepredelan pšenični škrob | 42 | 58 | 36 | 57 | 48 | 57 |

nepredelan koruzni škrob | 136 | 84 | 154 | 144 | 138 | 120 |

nepredelan krompirjev škrob | 431 | 322 | 400 | 335 | 460 | 409 |

Vmesni seštevek „nepredelanega“ žitnega in krompirjevega škroba | 609 | 464 | 590 | 536 | 646 | 586 |

Glukoze | 212 | 222 | 279 | 265 | 269 | 252 |

Modificirani žitni škrobi | 360 | 359 | 535 | 453 | 491 | 410 |

SKUPAJ | 1 181 | 1 045 | 1 404 | 1 254 | 1 405 | 1 248 |

Viri: – nepredelan žitni in krompirjev škrob ter glukoze: GD za kmetijstvo / Države članice, vloga za izvozno dovoljenje, – modificirani žitni škrobi: GD za podjetništvo / Države članice – mesečna sporočila o plačilih. |

Glede na Tabelo 4 je celoten izvoz povprečno ostal pri 1,250 milijona ton v obdobju 1998–2003 z najvišjo ravnijo 1,4 milijona ton v 2000 in 2002. Dve glavni kategoriji, ki sta tu zajeti, sta nepredelan žitni in krompirjev škrob, ki nihata med 0,5 in 0,6 milijona ton, in modificirani škrobi, proizvedeni predvsem iz krompirjevega škroba in koruznega škroba, ki nihajo med 0,4 in 0,5 milijona ton v enakem obdobju; izvoz glukoze, proizvedene predvsem na podlagi koruznega in pšeničnega škroba se je povečal na raven med 0,2 in 0,3 milijona ton.

Poleg tega se določene količine žitnega in krompirjevega škroba izvažajo v obliki številnih proizvodov (drugih kot modificirani škrobi), ki niso navedeni v Prilogi I; zaradi zapletenosti izbora zadevnih proizvodov, le-ti niso zajeti v Tabeli 2.

6.2 Proizvodnja žitnega in krompirjevega škroba

Tabela 3 Razvoj proizvodnje žitnega in krompirjevega škroba (ocene EU-15)

milijonov ton

Proizvodnja žitnega in krompirjevega škroba | 1998/1999 | 1999/2000 | 2000/2001 | 2001/2002 | 2002/2003 | 2003/2004 |

Škrob: | koruzni | 3,7 | 3,7 | 3,9 | 4,0 | 4,0 | 4,0 |

% | 48 % | 46 % | 45 % | 46 % | 45 % | 46 % |

pšenični | 2,2 | 2,4 | 2,8 | 3,0 | 3,0 | 3,1 |

% | 29 % | 30 % | 32 % | 34 % | 34 % | 36 % |

krompirjev | 1,8 | 1,9 | 2,0 | 1,8 | 1,9 | 1,6 |

% | 23 % | 24 % | 23 % | 20 % | 21 % | 18 % |

SKUPAJ | 7,7 | 8,0 | 8,7 | 8,8 | 8,9 | 8,7 |

% | 100 % | 100 % | 100 % | 100 % | 100 % | 100 % |

Letna stopnja spremembe | 1,3 % | 3,9 % | 8,7 % | 0,6 % | 1,1 % | –1,7 % |

Viri: – za žitne škrobe: AAC (Združenje proizvajalcev žitnega škroba v EU), – za krompirjev škrob: sporočila držav članic v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 97/95, vključno s proizvodnjo izven kvot, zlasti nekatere izgube, ki nastanejo pri proizvodnji, manjše od tistih iz Uredbe (ES) št. 97/95. |

Proizvodnja žitnih škrobov in krompirjevega škroba je v Skupnosti od 1998/1999 rastla po povprečni stopnji približno 2 % na leto predvsem po zaslugi pšeničnega škroba; ker je proizvodnja krompirjevega škroba omejena s sistemom kvot, se je delež krompirjevega škroba v celotni proizvodnji škroba zmanjšal na približno 20 %.

7. Predlog

Od zadnjega poročila iz leta 2001 se je zgodilo nekaj pomembnih dogodkov z različnimi učinki, ki jih bo treba oceniti, predvsem:

- reforma skupne kmetijske politike (SKP) in učinki nevezanosti na različne sektorje glede na načine uporabe,

- širitev Evropske unije (EU) in učinki na proizvodnjo v okviru trenutno veljavnih shem.

Prvi učinki bodo lahko ocenjeni šele čez leto ali dve.

V pričakovanju prvih rezultatov in glede na prvo poročilo, predvsem kar zadeva ravnotežje na trgu med krompirjevem škrobom in žitnim škrobom, predlaga Komisija obnovo obstoječih kvot v 2004/2005 za obdobje dveh let (tržni leti 2005/2006 in 2006/2007).

* *

*

Glavne uredbe EU

(z navedbo objave v Uradnem listu Evropske unije)

Neposredno plačilo in nevezanost |

Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 | (UL L 270, 21.10.2003, str. 1) |

Uredba Komisije (ES) št. 2237/2003 | (UL L 339, 24.12.2003, str. 52) |

Do 30. junija 2004: |

Uredba Sveta (ES) št. 1766/92 | (UL L 181, 1.7.1992, str. 21) |

Krompirjev škrob |

Uredba Sveta (EGS) št. 1868/94 | (UL L 197, 30.7.1994, str. 4) |

Uredba Komisije (ES) št. 2235/2003 | (UL L 339, 24.12.2003, str. 36) |

Uredba Komisije (ES) št. 2236/2003 | (UL L 339, 24.12.2003, str. 45) |

Do 30. junija 2004: |

Uredba Komisije (EGS) št. 97/95 | (UL L 16, 24.1.1995, str. 3). |

PRILOGA

Tabela A Razvoj proizvodnje krompirjevega škroba v okviru sistema kvota (1)

1 000 ton

PROIZVODNJA | 1998/1999 | 1999/2000 | 2000/2001 | 2001/2002 | 2002/2003 | 2003/2004 |

Danska | 173,6 | 177,0 | 180,2 | 168,8 | 166,8 | 161,4 |

Nemčija | 627,6 | 663,2 | 698,2 | 619,9 | 630,2 | 515,6 |

Španija | – | – | – | – | – | – |

Francija | 271,7 | 305,6 | 274,2 | 217,4 | 271,6 | 253,8 |

Nizozemska | 431,8 | 505,2 | 528,4 | 443,7 | 458,6 | 401,3 |

Avstrija | 45,5 | 44,0 | 48,1 | 43,6 | 40,1 | 31,9 |

Finska | 44,5 | 50,6 | 54,5 | 51,9 | 55,8 | 39,0 |

Švedska | 65,8 | 59,2 | 66,1 | 55,7 | 61,5 | 58,9 |

(1) kakor je določena v Uredbah (ES) št. 1868/94 in (ES) št. 97/95, vključno z največ 5 % prožnostjo, kamor niso zajete količine, izvožene brez izvoznega nadomestila. Vir: sporočila držav članic v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 97/95. |

Tabela B Razvoj kvot, določenih za proizvodnjo krompirjevega škroba

1 000 ton

Spremembe Uredbe (EGS) št. 1868/94 | Uredba (ES) št. 1284/98 | Agenda 2000 – Uredba (ES) št. 1252/1999 | Uredba (ES) št. 962/2002 | Akt o pristopu |

KVOTE | 1998/1999, 1999/2000 in 2000/2001 | 2000/2001 | 2001/2002 | 2002/2003, 2003/2004 in 2004/2005 | 2004/2005 |

Danska | 178,5 | 173,4 | 168,2 | 168,2 |

Nemčija | 696,3 | 676,7 | 656,3 | 656,3 |

Španija | 2,0 | 2,0 | 1,9 | 1,9 |

Francija | 281,5 | 273,6 | 265,4 | 265,4 |

Nizozemska | 538,3 | 523,2 | 507,4 | 507,4 |

Avstrija | 49,1 | 48,4 | 47,7 | 47,7 |

Finska | 54,8 | 54,0 | 53,2 | 53,2 |

Švedska | 63,9 | 63,0 | 62,1 | 62,1 |

Skupaj EU-15 | 1 864,304 | 1 814,237 | 1 762,148 | 1 762,148 |

Češka republika | 33,7 |

Estonija | 0,3 |

Latvija | 5,8 |

Litva | 1,2 |

Poljska | 145,0 |

Slovaška | 0,7 |

Skupaj EU-10 | 186,613 |

Skupne kvote EU-25 v 2004/2005: 1 948 761 ton. Sklic: Uredba Sveta (ES) št. 1868/94, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu. |

2004/0269 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 1868/94 o vzpostavitvi sistema kvot v zvezi s proizvodnjo krompirjevega škroba

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36 in 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[9],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[10],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega[11] odbora,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 2 Uredbe Sveta (ES) št. 1868/94[12] določi kvote krompirjevega škroba za države članice proizvajalke za tržna leta 2002/2003, 2003/2004 in 2004/2005.

(2) V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1868/94 je treba razdeliti kvote med države članice proizvajalke na podlagi poročila Komisije Svetu za uporabo v naslednjih treh tržnih letih. V tem smislu je treba upoštevati zadnji razvoj skupne kmetijske politike in proizvodnje v državah članicah, ki so se 1. maja 2004 pridružile Skupnosti ter, v pričakovanju prvih učinkov na sektor, obnoviti za dve leti obstoječe kvote za tržno leto 2004/2005.

(3) Države članice proizvajalke morajo vsem podjetjem za proizvodnjo škroba razdeliti svoje kvote za obdobje dveh let na podlagi kvot za tržno leto 2004/2005.

(4) Količine, ki jih podjetja za proizvodnjo škroba uporabijo in ki presegajo razpoložljive podkvote v tržnem letu 2004/2005, se morajo odšteti za tržno leto 2005/2006 v skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 1868/94.

(5) Uredbo Komisije (ES) št. 1868/94 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člena 2 in 3 Uredbe (ES) št. 1868/94 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 2

1. Državam članicam proizvajalkam krompirjevega škroba se dodelijo kvote za tržna leta 2005/2006 in 2006/2007 v skladu s Prilogo k tej uredbi.

2. Vsaka država članica proizvajalka iz Priloge razdeli dodeljeno kvoto podjetjem za proizvodnjo škroba za uporabo v tržnih letih 2005/2006 in 2006/2007 na podlagi podkvot, ki so na voljo za vsako podjetje za proizvodnjo škroba v 2004/2005, če se uporabi drugi pododstavek.

Podkvote, ki so na voljo za vsako podjetje za proizvodnjo škroba za tržno leto 2005/2006, se popravijo tako, da se upošteva vsako uporabljeno količino, ki presega kvoto med tržnim letom 2004/2005 v skladu s členom 6(2).

Člen 3

1. Komisija najkasneje do 30. septembra 2006 Svetu predloži poročilo o razdelitvi kvot znotraj Skupnosti skupaj z ustreznimi predlogi. To poročilo upošteva morebitne spremembe plačil pridelovalcem krompirja in tudi razvoj trga krompirjevega škroba ter trga žitnega škroba.

2. Svet najkasneje do 31. decembra 2006 v skladu s členom 37 Pogodbe in na podlagi poročila iz prvega odstavka tega člena odloči o ustreznih predlogih Komisije.

3. Države članice najkasneje do 31. januarja 2007 obvestijo zainteresirane osebe o podrobnih pravilih, sprejetih za sektor.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. julija 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, […]

Za Svet

Predsednik

PRILOGA

Kvote za tržni leti 2005/2006 in 2006/2007

(ton) |

Češka republika | 33 660 |

Danska | 168 215 |

Nemčija | 656 298 |

Estonija | 250 |

Španija | 1 943 |

Francija | 265 354 |

Latvija | 5 778 |

Litva | 1 211 |

Nizozemska | 507 403 |

Avstrija | 47 691 |

Poljska | 144 985 |

Slovaška | 729 |

Finska | 53 178 |

Švedska | 62 066 |

Skupaj | 1 948 761 |

FICHE FINANCIÈRE |

1. | LIGNES BUDGÉTAIRES: 05 02 01 03 05 02 03 15 05 02 12 02 | CRÉDITS APB 2005: 47 Mio EUR 195 Mio EUR 1 394 Mio EUR |

2. | INTITULÉ DE LA MESURE: Règlement du Conseil modifiant le règlement (CE) n° 1868/94 instituant un régime de contingentement pour la production de fécule de pomme de terre. |

3. | BASE JURIDIQUE: Articles 36 et 37 du traité |

4. | OBJECTIFS DE LA MESURE: Répartir le contingent entre les Etats membres producteurs de fécule de pomme de terre pour les campagnes 2005/06 et 2006/07. |

5. | INCIDENCES FINANCIÈRES | PÉRIODE DE 12 MOIS (Mio EUR) | EXERCICE EN COURS 2004 (Mio EUR) | EXERCICE SUIVANT 2005 (Mio EUR) |

5.0 | DÉPENSES A LA CHARGE – DU BUDGET DES CE (RESTITUTIONS/INTERVENTIONS) – DES BUDGETS NATIONAUX – D'AUTRES SECTEURS | – | – |

5.1 | RECETTES – RESSOURCES PROPRES DES CE (PRÉLÈVEMENTS / DROITS DE DOUANE) – SUR LE PLAN NATIONAL |

2006 | 2007 | 2008 | 2009 |

5.0.1 | PRÉVISIONS DES DÉPENSES | 203,1 | 167,5 | – | – |

5.1.1 | PRÉVISIONS DES RECETTES |

5.2 | MODE DE CALCUL: |

en Mio € | 2006 | 2007 | explications |

Prime féculière | 43,4 | 43,4 |

UE 25 | 43,4 | 43,4 | =1 948 761 t x 22,25 €/t |

Aide aux pommes de terre | 159,7 | 124,1 |

UE 15 | 153,5 | 116,9 | voir observations |

UE 10 | 6,2 | 7,2 | = taux de phasing-in x 186 613 t x 110,54 €/t |

TOTAL | 203,1 | 167,5 |

6.0 | FINANCEMENT POSSIBLE PAR CRÉDITS INSCRITS AU CHAPITRE CONCERNÉ DU BUDGET EN COURS D'EXÉCUTION | OUI / NON |

6.1 | FINANCEMENT POSSIBLE PAR VIREMENT ENTRE CHAPITRES DU BUDGET EN COURS D'EXÉCUTION | OUI / NON |

6.2 | NÉCESSITÉ D'UN BUDGET SUPPLÉMENTAIRE | OUI / NON |

6.3 | CRÉDITS A INSCRIRE DANS LES BUDGETS FUTURS | OUI / NON |

OBSERVATIONS: Dès qu’un Etat membre appliquera le paiement unique (cf. déclaration des Etats), 40 % de l’aide aux pommes de terre féculières sera découplée, seuls les 60 % restants couplés ont un impact financier. Pour l’UE 10, il est fait l’hypothèse que le régime de paiement unique à la surface, calculé une fois par an, est maintenu jusqu’en 2008. |

[1] UL L 197, 30.7.1994, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1782/2003 (UL L 270, 21.10.2003, str. 1).

[2] Glej člen 43 in Prilogo VII k Uredbi (ES) št. 1782/2003.

[3] Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in uvedbi nekaterih shem podpore za kmete (UL L 270, 21.10.2003, str. 1).

[4] V skladu s členom 71 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

[5] Uredba Komisije (ES) št. 2235/2003 o določitvi skupnih pravil za uporabo Uredb Sveta (ES)št. 1782/2003 in (ES) št. 1868/94 glede krompirjevega škroba (UL L 339, 24.12.2003, str. 36).

[6] Uredba Komisije (ES) št. 2236/2003 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES)št. 1868/94 o vzpostavitvi sistema kvot v zvezi s proizvodnjo krompirjevega škroba(UL L 339, 24.12.2003, str. 45).

[7] Uredba Komisije (ES) št. 2237/2003 o podrobnih pravilih za uporabo nekaterih shem podpor iz naslova IV Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L 339, 24.12.2003, str. 52).

[8] – COM(1997) 576 konč., 11.11.1997, kvote 1998/1999, 1999/2000 in 2000/2001,– COM(2001) 677 konč., 16.11.2001, kvote 2002/2003, 2003/2004 in 2004/2005.

[9] UL C […], […], str. […].

[10] UL C […], […], str. […].

[11] UL C […], […], str. […].

[12] UL L 197, 30.7.1994, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu izleta 2003.