1.5.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 130/45 |
Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na:
http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.
Pravilnik št. 57 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo žarometov za motorna kolesa in vozila, ki se obravnavajo kot taka
Vključuje vsa veljavna besedila do:
Sprememb 02 – začetek veljavnosti: 12. september 2001
VSEBINA
PRAVILNIK
1. |
Področje uporabe |
2. |
Opredelitev pojmov |
3. |
Vloga za homologacijo žarometa |
4. |
Oznake |
5. |
Homologacija |
6. |
Splošne specifikacije |
7. |
Posebne specifikacije |
8. |
Določbe glede obarvanih leč in filtrov |
9. |
Prehodne določbe |
10. |
Skladnost proizvodnje |
11. |
Kazni za neskladnost proizvodnje |
12. |
Sprememba in razširitev homologacije za tip žarometa |
13. |
Dokončna opustitev proizvodnje |
14. |
Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov |
PRILOGE:
Priloga 1 – |
Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali dokončni opustitvi proizvodnje tipa žarometa v skladu s Pravilnikom št. 57 |
Priloga 2 – |
Primeri homologacijskih oznak |
Priloga 3 – |
Fotometrični preskusi |
Priloga 4 – |
Preskusi stabilnosti fotometričnega delovanja delujočih žarometov |
Priloga 5 – |
Minimalne zahteve za postopke nadzora skladnosti proizvodnje |
Priloga 6 – |
Zahteve za žaromete z lečami iz plastičnega materiala – preskušanje vzorcev leč ali materiala in celotnih žarometov |
Priloga 7 – |
Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor |
1. PODROČJE UPORABE
Ta pravilnik se uporablja za homologacijo žarometov z žarnicami z žarilno nitko in lečami iz stekla ali plastičnega materiala (1), s katerimi se opremljajo motorna kolesa in vozila, ki se obravnavajo kot taka.
2. OPREDELITEV POJMOV
V tem pravilniku se uporabljajo naslednje opredelitve:
2.1 „leča“ pomeni skrajni zunanji del žarometa (enote), ki oddaja svetlobo skozi svetlečo površino;
2.2 „prevleka“ pomeni vse proizvode, ki so v eni ali več plasteh naneseni na zunanjo površino leče;
2.3 žarometi različnih „tipov“ pomenijo žaromete, ki se razlikujejo po tako pomembnih značilnostih, kot so:
2.3.1 |
trgovski naziv ali blagovna znamka; |
2.3.2 |
oznaka žarometa, kot je opredeljeno v odstavku 4.1.4; |
2.3.3 |
značilnosti optičnega sistema; |
2.3.4 |
vključitev ali odstranitev sestavnih delov, ki lahko med delovanjem spremenijo optične učinke z odbojem, lomom ali absorpcijo in/ali deformacijo. Spremenjena barva svetlobnih pramenov, ki jih oddaja žaromet, katerega druge značilnosti niso spremenjene, ne pomeni spremembe tipa. Skladno s tem se takšnim žarometom dodeli ista homologacijska številka; |
2.3.5 |
materiali, iz katerih so leče in morebitna prevleka. |
3. VLOGA ZA HOMOLOGACIJO ŽAROMETA (2)
3.1 Vlogo za homologacijo vloži imetnik trgovskega imena ali blagovne znamke ali njegov ustrezno pooblaščeni predstavnik.
3.2 Vsaki vlogi za homologacijo se priložijo:
3.2.1 |
risbe v treh izvodih, ki so dovolj natančne za identifikacijo tipa žarometa in vsebujejo pogled od spredaj s podrobnim prikazom morebitnih reber na lečah ter njegov prečni prerez; na risbah morajo biti prikazana mesta, predvidena za homologacijsko oznako; |
3.2.2 |
kratek tehnični opis, v katerem so navedene zlasti kategorije uporabljene žarnice z žarilno nitko (glej odstavek 6 Priloge 3 k temu pravilniku); |
3.2.3 |
dva vzorca tipa žarometa z brezbarvnimi lečami (3); |
3.2.4 |
za preskus plastičnega materiala, iz katerega so izdelane leče:
|
3.3 Materialom, iz katerih so izdelane leče in morebitne prevleke, je treba priložiti poročilo o preskusu lastnosti teh materialov in prevlek, če so na njih že bili opravljeni preskusi.
3.4 Pred podelitvijo homologacije pristojni organ preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje.
4. OZNAKE
4.1 Na žarometih, predloženih v homologacijo, morajo biti naslednji jasni, berljivi in neizbrisni napisi:
4.1.1 |
trgovski naziv ali blagovna znamka vložnika; |
4.1.2 |
zunanja oznaka žarometa na zunanji strani in/ali na leči, ki je vidna, ko je žaromet vgrajen v vozilo. Vse enote, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika in so zasnovane tako, da žarilna nitka kratkega svetlobnega pramena ne sveti hkrati s katero koli drugo svetlobno funkcijo, s katero je lahko integrirana, so za simbolom žarometa za kratki svetlobni pramen v homologacijski oznaki označene s poševnico (/); |
4.1.3 |
oznaka kategorije S1 in/ali S2 dovoljene žarnice z žarilno nitko na zadnji strani žarometa; |
4.1.4 |
oznake so navedene v naslednji tabeli:
|
4.1.5 |
na žarometih z lečo iz plastičnega materiala se blizu simbola, predpisanega v odstavkih 4.1.2 in 4.1.4, navede skupina črk „PL“; |
4.2 Poleg tega morajo na leči in ohišju (4) imeti prostor zadostne velikosti za homologacijsko oznako in dodatne simbole iz odstavka 4; ta prostor mora biti označen na risbah iz odstavka 3.2.1.
5. HOMOLOGACIJA
5.1 Homologacija se podeli, če vsi vzorci tipa žarometa, ki se predložijo v skladu z odstavkom 3, izpolnjujejo zahteve tega pravilnika.
5.2 Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (trenutno 01, kar ustreza spremembi 01, ki je začela veljati 28. februarja 1989) označujeta spremembe, ki vključujejo zadnje pomembnejše tehnične spremembe Pravilnika v času izdaje homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu žarometa, razen v primeru razširitve homologacije na žaromet, ki se razlikuje samo po barvi oddane svetlobe.
5.3 O podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa žarometa v skladu s tem pravilnikom je treba obvestiti pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, in sicer z obrazcem, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.
5.4 Vsi žarometi, ki so skladni s tipom, homologiranim v skladu s tem pravilnikom, imajo v prostoru iz odstavka 4.2 poleg oznak iz odstavka 4.1 še:
5.4.1 |
mednarodno homologacijsko oznako (5), ki jo sestavljata:
|
5.4.2 |
V vsakem primeru morajo biti na certifikatih o homologaciji in v obvestilu za države, ki so pogodbenice Sporazuma in uporabljajo ta pravilnik, določeni ustrezen način delovanja, uporabljen med preskusnim postopkom v skladu z odstavkom 1.1.1.1 Priloge 4, in dovoljene napetosti v skladu z odstavkom 1.1.1.2 Priloge 4. V ustreznih primerih je treba napravo označiti, kakor sledi: na enotah, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika in so zasnovane tako, da žarilna nitka kratkega svetlobnega pramena ne sveti hkrati s katero koli drugo svetlobno funkcijo, s katero je lahko integrirana, se za simbolom kratkega svetlobnega pramena v homologacijski oznaki postavi poševnica (/). |
5.5 Oznake v skladu z odstavkom 5.4 morajo biti jasno berljive in neizbrisne.
5.6 V Prilogi 2 k temu pravilniku je primer homologacijske oznake.
6. SPLOŠNE SPECIFIKACIJE
6.1 Vsi vzorci tipa žarometa morajo biti skladni s specifikacijami iz tega odstavka in odstavka 7 ter po potrebi s specifikacijami iz odstavka 8.
6.2 Žarometi so zasnovani in izdelani tako, da ob običajni uporabi zadovoljivo delujejo in ohranijo značilnosti iz tega pravilnika kljub možni izpostavljenosti tresljajem.
6.2.1 Žarometi morajo imeti napravo, ki omogoča, da se na vozilih nastavijo tako, da ustrezajo veljavnim predpisom. Takšne naprave ni treba namestiti na sestavne dele, v katerih reflektorja in razpršilne leče ni mogoče ločiti, pod pogojem, da se takšni sestavni deli uporabljajo zgolj pri vozilih, pri katerih je mogoče žaromete nastaviti kako drugače.
Kjer sta žaromet za dolgi svetlobni pramen in žaromet za kratki svetlobni pramen, oba opremljena s svojo žarnico, združena v sestavljeno enoto, naprava za nastavitev omogoča pravilno nastavitev vsakega optičnega sistema posebej.
6.2.2 Te določbe ne veljajo za sklope žarometov z nedeljivimi reflektorji. Za tovrstne sklope veljajo zahteve iz odstavka 7.3 tega pravilnika. Kadar več kot en svetlobni vir daje dolgi svetlobni pramen, se pri določanju največje osvetljenosti (Emax) upošteva skupno delovanje.
6.3 Deli, ki držijo žarnico z žarilno nitko v reflektorju, morajo biti izdelani tako, da je tudi v temi mogoče žarnico z žarilno nitko namestiti samo v pravilni položaj.
6.4 V skladu z zahtevami iz Priloge 4 se izvedejo dodatni preskusi, s katerimi se zagotovi, da se fotometrično delovanje med uporabo ni preveč spremenilo.
6.5 Če je leča žarometa iz plastičnega materiala, se preskusi izvedejo v skladu z zahtevami iz Priloge 6.
7. POSEBNE SPECIFIKACIJE
7.1 Pravilni položaj leče glede na optični sistem mora biti nedvoumno označen in blokiran proti vrtenju med delovanjem.
7.2 Za merjenje osvetljenosti, ki jo zagotavlja žaromet, se uporabita merilni zaslon, opisan v Prilogi 3 k temu pravilniku, in standardna žarnica z žarilno nitko (S1 in/ali S2, Pravilnik št. 37) z gladkim in brezbarvnim balonom.
Standardna žarnica z žarilno nitko se prilagodi ustreznemu referenčnemu svetlobnemu toku v skladu z vrednostmi, predpisanimi za te žarnice.
7.3 Kratki svetlobni pramen mora imeti dovolj ostro zastiranje, da je mogoče z njegovo pomočjo doseči zadovoljivo nastavitev. Zastiranje mora biti čim bolj ravno in vodoravno v območju najmanj 5° na obeh straneh črte v-v (glej Prilogo 3).
Če so žarometi nastavljeni v skladu s Prilogo 3, morajo izpolnjevati zahteve iz te priloge.
7.4 V vzorcu pramena ne sme biti stranskih odstopanj, ki bi zmanjšala dobro vidljivost.
7.5 Osvetljenost zaslona iz odstavka 7.2 se izmeri z uporabo fotoelementa, ki ima uporabno površino v kvadratu s stranico 65 mm.
8. DOLOČBE GLEDE OBARVANIH LEČ IN FILTROV
8.1 Homologacijo je mogoče pridobiti za žaromete, ki oddajajo brezbarvno ali selektivno rumeno svetlobo in imajo brezbarvno žarnico z žarilno nitko. Ustrezne kolorimetrične značilnosti za rumena stekla ali filtre, izražene v trikromatskih koordinatah CIE, so naslednje:
Selektivno rumeni filter (zaslon ali leča)
meja proti rdeči |
y ≥ 0,138 + 0,58 x |
meja proti zeleni |
y ≤ 1,29 x – 0,1 |
meja proti beli |
y ≥ – x + 0,966 |
meja proti spektralni vrednosti |
y ≤ – x + 0,992 |
kar je mogoče izraziti tudi na naslednji način:
prevladujoča valovna dolžina |
575–585 nm |
faktor čistosti |
0,90–0,98 |
faktor prepustnosti mora biti ≥ 0,78 |
Faktor prepustnosti se določi z uporabo svetlobnega vira z barvno temperaturo 2 856 K. (Ustreza svetilu A Mednarodne komisije za osvetlitev (CIE)).
8.2 Filter mora biti del žarometa in mora biti na žaromet pritrjen tako, da ga uporabnik ne more odstraniti niti nenamerno niti namerno z navadnim orodjem.
8.3 Pripombe glede barve
Ker se katera koli homologacija po tem pravilniku podeli, v skladu z odstavkom 8.1, za tip žarometa, ki oddaja brezbarvno svetlobo ali selektivno rumeno svetlobo, člen 3 Sporazuma, h kateremu je priložen pravilnik, ne preprečuje pogodbenicam, da bi prepovedale žaromete, ki oddajajo svetlobni pramen brezbarvne ali selektivno rumene svetlobe, na vozilih, ki jih registrirajo.
9. PREHODNE DOLOČBE
9.1 Šest mesecev po uradnem začetku veljavnosti Pravilnika št. 113 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne podeljujejo več homologacij ECE v skladu s tem pravilnikom.
9.2 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti razširitve homologacije, če tip žarometa izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s spremembami 01.
9.3 Obstoječe homologacije MB, podeljene v skladu s tem pravilnikom pred začetkom veljavnosti Pravilnika št. 113, in vse razširitve teh homologacij, vključno s tistimi v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika, ki se podelijo pozneje, so še naprej veljavne za nedoločen čas.
9.4 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej izdajajo homologacije za žaromete na podlagi tega pravilnika, če so žarometi namenjeni za uporabo kot nadomestni del za vgradnjo v vozila v uporabi.
9.5 Od uradnega začetka veljavnosti Pravilnika št. 113 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme prepovedati vgradnje žarometa, homologiranega v skladu s Pravilnikom št. 113, v nov tip vozila.
9.6 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej dovoljujejo vgradnjo žarometa, homologiranega v skladu s tem pravilnikom, v tip vozila ali vozilo.
9.7 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej dovoljujejo vgradnjo ali uporabo na vozilu v uporabi za žaromet, homologiran v skladu s tem pravilnikom, kakor je bil spremenjen s prejšnjimi spremembami, pod pogojem, da je žaromet namenjen za vgradnjo kot nadomestni del.
10. SKLADNOST PROIZVODNJE
10.1 Žarometi, homologirani v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo skladno s homologiranim tipom, tako da izpolnjujejo zahteve iz odstavka 7.
10.2 Za preverjanje, ali so izpolnjene zahteve iz odstavka 10.1, se izvede ustrezen nadzor proizvodnje.
10.3 Imetnik homologacije mora zlasti:
10.3.1 |
zagotoviti, da obstajajo postopki za učinkovit nadzor kakovosti izdelkov; |
10.3.2 |
imeti dostop do opreme za nadzor, potrebne za preverjanje skladnosti vsakega homologiranega tipa; |
10.3.3 |
poskrbeti, da so rezultati preskusov zapisani in da so povezani dokumenti na voljo za obdobje, določeno v dogovoru z upravno službo; |
10.3.4 |
analizirati rezultate vseh tipov preskusov, da se preveri in zagotovi stalnost značilnosti izdelka, pri čemer se upoštevajo dopustna odstopanja pri industrijski proizvodnji; |
10.3.5 |
zagotoviti, da se za vsak tip izdelka izvedejo vsaj preskusi iz Priloge 5 k temu pravilniku; |
10.3.6 |
zagotoviti, da se po vsakem vzorčenju, ki pokaže neskladnost z zadevnim tipom preskusa, opravi ponovno vzorčenje in ponovni preskus. Izvesti je treba vse potrebne ukrepe za ponovno vzpostavitev skladnosti te proizvodnje. |
10.4 Pristojni organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti za vsako proizvodno enoto.
10.4.1 Pri vsakem takem pregledu se inšpektorju predloži preskusna in proizvodna dokumentacija.
10.4.2 Inšpektor lahko odvzame naključne vzorce za preskus v proizvajalčevem laboratoriju. Najmanjše število vzorcev se lahko določi glede na rezultate proizvajalčevih lastnih preverjanj.
10.4.3 Če je raven kakovosti nezadovoljiva ali če je treba preveriti veljavnost preskusov, opravljenih v skladu z odstavkom 10.4.2, inšpektor ob upoštevanju meril iz Priloge 7 izbere vzorce in jih pošlje tehnični službi, ki je opravila homologacijske preskuse.
10.4.4 Pristojni organ lahko opravi kateri koli preskus iz tega pravilnika. Ti preskusi se opravijo na naključno izbranih vzorcih brez oviranja proizvajalčevih obveznosti dobave in v skladu z merili iz Priloge 7.
10.4.5 Pristojni organ si prizadeva, da se pregled opravi enkrat na dve leti. Vendar je to prepuščeno presoji pristojnega organa in njegovemu zaupanju v ureditev za zagotavljanje učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje. Če so rezultati pregleda negativni, pristojni organ zagotovi vse potrebne ukrepe za čim hitrejšo ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodnje.
10.5 Pri tem se ne upoštevajo žarometi z očitnimi okvarami.
11. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE
11.1 Homologacija, podeljena za tip žarometa v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zahteve niso izpolnjene ali če žaromet, opremljen s homologacijsko oznako, ni skladen s homologiranim tipom.
11.2 Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.
12. SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE ZA TIP ŽAROMETA
12.1 Vsaka sprememba tipa žarometa se sporoči upravnemu organu, ki je homologiral tip žarometa. Organ lahko potem:
12.1.1 |
meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnih škodljivih učinkov in da žaromet v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali |
12.1.2 |
od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva dodatno poročilo o preskusu. |
12.2 Potrditev ali zavrnitev homologacije, v kateri so navedene spremembe, se po postopku, določenem v odstavku 5.3, sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.
12.3 Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli zaporedno številko za vsako tako razširitev in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.
13. DOKONČNA OPUSTITEV PROIZVODNJE
Če imetnik homologacije dokončno neha proizvajati tip žarometa, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Po prejemu ustreznega sporočila navedeni organ o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.
14. IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV
Podpisnice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podeljujejo homologacije in katerim se pošljejo obrazci, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije v drugih državah.
(1) Ta pravilnik ne preprečuje možnosti, da pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prepove uporabo žarometa s plastično lečo, homologiranega po tem pravilniku, v kombinaciji z mehansko napravo za čiščenje žarometov (z brisalci).
(2) Vloga za homologacijo žarnice z žarilno nitko, glej Pravilnik št. 37.
(3) Če je predvidena proizvodnja žarometov z obarvanimi lečami, se za preskušanje barve priložita tudi dva vzorca obarvanih leč.
(4) Za ohišje se šteje reflektor. Če leče ni mogoče odstraniti z ohišja žarometa, zadostuje prostor na leči.
(5) Če imajo različni tipi žarometov enako lečo ali enak reflektor, sta lahko leča in reflektor označena z različnimi homologacijskimi oznakami teh tipov žarometov, pod pogojem, da je mogoče nedvoumno opredeliti homologacijsko številko, dodeljeno določenemu predloženemu tipu.
(6) Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.2/Sprem.1.
PRILOGA 1
PRILOGA 2
PRIMERI HOMOLOGACIJSKIH OZNAK
a = najmanj 12 mm
Žaromet z zgornjo homologacijsko oznako je homologiran na Nizozemskem (E 4) pod homologacijsko številko 012439. Homologacijska številka pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s spremembami 01.
Opomba:
Homologacijska številka se namesti blizu kroga in nad ali pod črko „E“ ali levo ali desno od te črke. Števke v homologacijski številki morajo biti na isti strani črke „E“ in obrnjene v isto smer. V homologacijskih številkah se je treba izogibati uporabi rimskih številk, da ne pride do zamenjave z drugimi simboli.
Identifikacija žarometa, ki izpolnjuje zahteve pravilnika št. 57. Žaromet je zasnovan tako, da žarilna nitka kratkega svetlobnega pramena |
|
sveti |
ne sveti |
hkrati z žarilno nitko za dolgi svetlobni pramen in/ali kako drugo integrirano svetlobno funkcijo. |
Žaromet z zgornjo homologacijsko oznako je žaromet z lečo iz plastičnega materiala, homologiran na Nizozemskem (E 4) pod homologacijsko številko 01 2440. Homologacijska številka pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s spremembami 01.
Zasnovan je tako, da lahko žarilna nitka za kratki svetlobni pramen sveti hkrati z žarilno nitko za dolgi svetlobni pramen in/ali kako drugo integrirano svetlobno funkcijo.
PRILOGA 3
FOTOMETRIČNI PRESKUSI
1. Pri nastavitvi mora biti nastavitveni zaslon postavljen najmanj 10 m pred žarometom; črta h-h mora biti vodoravna. Pri merjenju mora biti fotoelement postavljen 25 m pred žarometom in pravokotno na črto, ki povezuje žarilno nitko žarnice in točko HV.
2. Prečno mora biti žaromet nastavljen tako, da je sredina dolgega svetlobnega pramena na navpični črti v-v.
3. Navpično mora biti žaromet nastavljen tako, da je „zastiranje“ kratkega svetlobnega pramena 250 mm pod črto h-h.
4. Žaromet, nastavljen v skladu z odstavkoma 2 in 3, podobno pogojem dolgega svetlobnega pramena, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
4.1 sredina svetlobnega toka dolgega svetlobnega pramena je največ 0,6° nad ali pod črto h-h;
4.2 osvetljenost dolgega svetlobnega pramena doseže največjo vrednost Emax na sredini celotnega vzorca pramena in se manjša v prečni smeri;
4.3 največja osvetljenost (Emax) dolgega svetlobnega pramena je najmanj 32 luksov;
4.3.1 32 luksov za žaromete razreda MB;
4.4 osvetljenost, ki jo zagotavlja dolgi svetlobni pramen, dosega naslednje vrednosti:
4.4.1 presečišče (HV) med črtama h-h in v-v je znotraj izolukse za 90 odstotkov največje osvetljenosti;
4.4.2 osvetljenost dolgega svetlobnega pramena, ki se začenja v točki HV in poteka vodoravno v desno in levo, ni manjša od 12 luksov za žaromete razreda MB na razdalji 1,125 m in od 3 luksov na razdalji 2,25 m.
4.5 osvetljenost, ki jo zagotavlja kratki svetlobni pramen, dosega naslednje vrednosti:
Merilna točka |
Žaromet razreda MB |
katera koli točka na črti h-h in nad njo |
≤ 0,7 luksa |
katera koli točka na črti 50L-50R razen 50 V (1) |
≥1,5 luksa |
točka 50 V |
≥ 3 luksi |
katera koli točka na črti 25L-25R |
≥ 3 luksi |
katera koli točka v območju IV |
≥ 1,5 luksa |
5. MERILNI IN NASTAVITVENI ZASLON
(mere v mm za razdaljo 25 m)
6. Pri žarnicah z žarilno nitko se uporabi kategorija S1 ali S2 v skladu s pravilnikom št. 37.
PRILOGA 4
PRESKUSI STABILNOSTI FOTOMETRIČNEGA DELOVANJA DELUJOČIH ŽAROMETOV
PRESKUSI CELOTNIH ŽAROMETOV
Potem ko se v skladu s predpisi tega pravilnika izmerijo fotometrične vrednosti v točki za Emax za dolgi svetlobni pramen in v točkah HV, 50 R, 50 L, B 50 za kratki svetlobni pramen, se preskusi stabilnost fotometričnega delovanja celotnega delujočega žarometa. „Celotni žaromet“ pomeni celotno svetilko, skupaj z drugimi deli in svetilkami, ki bi lahko vplivali na njeno oddajanje toplote.
1. PRESKUS STABILNOSTI FOTOMETRIČNEGA DELOVANJA
Preskusi se izvedejo v suhem in mirnem ozračju pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C, pri čemer mora biti celoten žaromet pritrjen na nosilec tako, kakor bi bil nameščen na vozilu.
1.1 Čist žaromet
Žaromet je treba pustiti delovati 12 ur, kakor je opisano v pododstavku 1.1.1, in ga pregledati, kakor je predpisano v pododstavku 1.1.2.
1.1.1 Preskusni postopek
Žaromet naj deluje določen čas, in sicer:
1.1.1.1 |
|
1.1.1.2 |
Preskusna napetost Napetost se nastavi tako, da zagotavlja 90 odstotkov največje moči, določene v Pravilniku št. 37 za žarnice z žarilno nitko kategorije S. Uporabljena moč mora biti v vseh primerih skladna z ustrezno vrednostjo žarnice z žarilno nitko z nazivno napetostjo 12 V, razen če vlagatelj vloge za homologacijo določi, da se lahko žaromet uporablja pri drugačni napetosti. |
1.1.2 Rezultati preskusa
1.1.2.1 Vizualni pregled
Ko se temperatura žarometa ustali pri temperaturi okolja, je treba lečo žarometa in morebitno zunanjo lečo očistiti s čisto in vlažno bombažno krpo. Nato je treba opraviti vizualni pregled, pri katerem ne sme biti ne na leči žarometa in ne na morebitni zunanji leči vidno nikakršno zvitje, deformacija, razpoka ali sprememba barve.
1.1.2.2 Fotometrični preskus
Za zagotovitev skladnosti z zahtevami tega pravilnika je treba fotometrične vrednosti preveriti v naslednjih točkah:
Kratki svetlobni pramen:
50 R, 50 L, B 50 HV
Dolgi svetlobni pramen:
točka Emax
Lahko se opravi še ena nastavitev zaradi upoštevanja morebitne deformacije nosilca žarometa zaradi toplote (sprememba položaja črte zastiranja je obravnavana v odstavku 2 te priloge).
Dovoljeno je 10-odstotno odstopanje fotometričnih značilnosti od vrednosti, izmerjenih pred preskusom, vključno z dovoljenimi odstopanji fotometričnega postopka.
1.2 Umazan žaromet
Žaromet, ki je bil preskušen v skladu z zahtevami iz pododstavka 1.1, mora po opravljeni pripravi v skladu s pododstavkom 1.2.1 eno uro delovati tako, kakor je opisano v pododstavku 1.1.1, nato pa se pregleda v skladu z navodili iz pododstavka 1.1.2.
1.2.1 Priprava žarometa
1.2.1.1 Preskusna mešanica
1.2.1.1.1 Za žaromet z zunanjo lečo iz stekla:
Mešanica vode in umazanije, ki jo je treba nanesti na žaromet, mora vsebovati:
|
9 masnih delov kremenčevega peska z velikostjo delcev 0–100 μm; |
|
1 masni del praška iz rastlinskega oglja (iz bukovine) z velikostjo delcev 0–100 μm; |
|
0,2 masnega dela NaCMC (3) in |
|
ustrezno količino destilirane vode s prevodnostjo ≤ 1 mS/m. |
Mešanica ne sme biti starejša od 14 dni.
1.2.1.1.2 Za žaromet z zunanjo lečo iz plastičnega materiala:
Mešanica vode in umazanije, ki jo je treba nanesti na žaromet, mora vsebovati:
|
9 masnih delov kremenčevega peska z velikostjo delcev 0–100 μm; |
|
1 masni del praška iz rastlinskega oglja (iz bukovine) z velikostjo delcev 0–100 μm; |
|
0,2 masnega dela NaCMC; |
|
13 masnih delov destilirane vode s prevodnostjo ≤ 1 mS/m in |
|
2 ± 1 masna dela površinsko aktivne snovi. (4) |
Mešanica ne sme biti starejša od 14 dni.
1.2.1.2 Nanašanje preskusne mešanice na žaromet
Preskusno mešanico je treba enakomerno nanesti na celotno svetlečo površino žarometa in nato pustiti, da se posuši. Postopek je treba ponavljati, dokler vrednost svetilnosti ne pade na 15–20 odstotkov vrednosti, ki so bile izmerjene za vsako naslednjo točko pod pogoji, opisanimi v tej prilogi:
|
točka Emax pri dolgem svetlobnem pramenu, fotometrična porazdelitev pri žarometu za dolgi/kratki svetlobni pramen; |
|
točka Emax pri dolgem svetlobnem pramenu, fotometrična porazdelitev samo pri žarometu za dolgi svetlobni pramen; |
|
B 50 in 50 V (5) samo pri žarometu za kratki svetlobni pramen. |
1.2.1.3 Merilna oprema
Merilna oprema mora biti enakovredna opremi, ki je bila uporabljena pri preskusih za homologacijo žarometa. Za fotometrično preverjanje je treba uporabiti standardno (referenčno) žarnico z žarilno nitko.
2. PRESKUS SPREMEMBE NAVPIČNEGA POLOŽAJA ČRTE ZASTIRANJA POD VPLIVOM TOPLOTE
Pri tem preskusu se preverja, ali navpični premik črte zastiranja pod vplivom toplote pri delujočem žarometu za kratki svetlobni pramen presega predpisane vrednosti.
Na žarometu, ki je bil preskušen v skladu z odstavkom 1, se opravi preskus, opisan v odstavku 2.1, ne da bi ga odstranili iz preskusne vpenjalne naprave ali spremenili njegovo lego v njej.
2.1 Preskus
Preskus se izvede v suhem in mirnem ozračju pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C.
Z uporabo serijske žarnice z žarilno nitko, ki je bila starana vsaj eno uro, mora žaromet delovati s kratkim svetlobnim pramenom, ne da bi ga vzeli iz preskusne vpenjalne naprave ali spremenili njegovo lego v njej. (Za ta preskus je treba napetost prilagoditi, kakor je določeno v odstavku 1.1.1.2). Položaj vodoravnega dela črte zastiranja (med navpičnima črtama skozi točki 50 L in 50 R) se preveri po treh minutah (r3) in po 60 minutah (r60) delovanja.
Meritev spremembe položaja črte zastiranja, opisano zgoraj, je treba izvesti s katero koli metodo, ki daje dovolj točne in ponovljive rezultate.
2.2 Rezultati preskusa
2.2.1 Rezultat v miliradianih (mrad) se šteje kot sprejemljiv za kratki svetlobni pramen samo, če absolutna vrednost Δ rI = (r3 – r60), izmerjena na žarometu, ni večja od 1,0 mrad (Δ rI ≤ 1,0 mrad).
2.2.2 Če je ta vrednost večja od 1,0 mrad, vendar ne večja od 1,5 mrad (1,0 mrad < Δ rI ≤ 1,5 mrad), je treba opraviti preskus na drugem žarometu, kakor je opisano v odstavku 2.1, in sicer potem, ko je bil žaromet trikrat zapored izpostavljen ciklu, kakor je opisano spodaj, zaradi ustalitve položaja mehanskih delov žarometa na vpenjalni napravi, ki ustreza pravilni vgradnji na vozilu:
enourno delovanje žarometa za kratki svetlobni pramen (napetost je treba prilagoditi skladno z odstavkom 1.1.1.2);
enourno mirovanje.
Tip žarometa se šteje za sprejemljivega, če srednja vrednost absolutne vrednosti Δ rI, izmerjene za prvi vzorec, in absolutne vrednosti Δ rII, izmerjene za drugi vzorec, ne presega 1,0 mrad:
(1) Če je preskušani žaromet združen in/ali integriran s signalnimi svetilkami, morajo biti te med preskusom ves čas vklopljene.
(2) Če hkrati svetita dve ali več žarilnih nitk, medtem ko se uporablja utripanje žarometov, to ne šteje za običajno hkratno uporabo žarilnih nitk.
(3) NaCMC je natrijeva sol karboksimetilceluloze, ki se običajno označuje kot CMC. NaCMC, ki se uporabi v mešanici umazanije, mora imeti v 2-odstotni raztopini pri temperaturi 20 oC substitucijsko stopnjo (DS) od 0,6 do 0,7 in viskoznost od 200 do 300 cP.
(4) Potrebna je količinska toleranca, da se dobi umazanija, ki se pravilno porazdeli po celotni plastični leči.
(5) Točka 50 V je 375 mm pod HV na navpični črti v-v na zaslonu, oddaljenem 25 m.
PRILOGA 5
MINIMALNE ZAHTEVE ZA POSTOPKE NADZORA SKLADNOSTI PROIZVODNJE
1. SPLOŠNO
1.1 Za zahteve glede skladnosti se šteje, da so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja v skladu z zahtevami tega pravilnika.
1.2 V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preskušanju fotometričnega delovanja naključno izbranega žarometa, opremljenega s standardno žarnico z žarilno nitko:
1.2.1 nobena izmerjena vrednost ne odstopa v neugodno smer za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku. Za vrednost v območju III je lahko največje odstopanje v neugodno smer:
|
0,3 luksa, kar ustreza 20 % |
|
0,45 luksa, kar ustreza 30 % |
1.2.2 in, če je pri dolgem svetlobnem pramenu HV znotraj izolukse za 0,75 Emax, se pri fotometričnih vrednostih upošteva dovoljeno odstopanje +20 odstotkov za največje vrednosti in –20 odstotkov za najmanjše vrednosti pri kateri koli merilni točki, določeni v odstavkih 4.3 in 4.4 Priloge 3 k temu pravilniku.
1.2.3 Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se preskusi na žarometih ponovijo z drugo standardno žarnico z žarilno nitko.
1.3 Za preverjanje spremembe navpičnega položaja črte zastiranja zaradi vpliva toplote se uporabi naslednji postopek:
Na enem izmed vzorcev žarometov se opravi preskus po postopku iz odstavka 2.1 Priloge 4, potem ko je bil trikrat zapored izpostavljen ciklu iz odstavka 2.2.2 Priloge 4.
Žaromet se šteje za sprejemljivega, če vrednost Δr ne presega 1,5 mrad.
Če je ta vrednost večja od 1,5 mrad, vendar ne presega 2,0 mrad, se preskusi drug žaromet. Srednja vrednost absolutnih vrednosti, izmerjenih za oba vzorca, ne sme presegati 1,5 mrad.
1.4 Če je žaromet opremljen z žarnico z žarilno nitko z barvno temperaturo standarda A, se upoštevajo kromatske koordinate.
Fotometrično delovanje žarometa, ki oddaja selektivno rumeno svetlobo in je opremljen z brezbarvno žarnico z žarilno nitko, mora ustrezati vrednostim v tem pravilniku, pomnoženim z 0,84.
2. MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI, KI GA OPRAVI PROIZVAJALEC
Za vsak tip žarometa imetnik homologacijske oznake v ustreznih časovnih presledkih opravi vsaj naslednje preskuse. Preskusi se izvedejo v skladu z določbami iz tega pravilnika.
Če katero koli vzorčenje pokaže neskladnost glede na tip ustreznega preskusa, se izberejo in preskusijo novi vzorci. Proizvajalec sprejme ukrepe za zagotovitev skladnosti proizvodnje.
2.1 Vrsta preskusov
Preskusi skladnosti v tem pravilniku zajemajo fotometrične značilnosti in preverjanje spremembe navpičnega položaja črte zastiranja zaradi vpliva toplote.
2.2 Metode, ki se uporabljajo pri preskusih
2.2.1 Preskusi se na splošno izvajajo v skladu z metodami iz tega pravilnika.
2.2.2 Pri katerem koli preskusu skladnosti, ki ga izvede proizvajalec, se lahko s soglasjem pristojnega organa, ki izvaja homologacijske preskuse, uporabijo enakovredne metode. Proizvajalec mora dokazati enakovrednost uporabljenih metod s tistimi iz tega pravilnika.
2.2.3 Za uporabo odstavkov 2.2.1 in 2.2.2 se zahteva redno umerjanje preskusne naprave in njena skladnost z meritvami, ki jih izvede pristojni organ.
2.2.4 V vseh primerih veljajo referenčne metode iz tega pravilnika, zlasti za upravno preverjanje in vzorčenje.
2.3 Vrsta vzorčenja
Vzorci žarometov se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enotna serija pomeni vrsto žarometov istega tipa, ki je opredeljen v skladu s proizvodnimi metodami proizvajalca.
Ocena na splošno zajema serijsko proizvodnjo posameznih tovarn. Vseeno lahko proizvajalec združi zapisnike o istem tipu iz več tovarn, če vse uporabljajo enak sistem kakovosti in enako upravljanje kakovosti.
2.4 Izmerjene in zapisane fotometrične značilnosti
Na naključno izbranem žarometu se izvedejo fotometrične meritve na točkah, ki so določene v tem pravilniku, pri čemer se odčitajo samo točke Emax, HV (1) za dolgi svetlobni pramen in HV, 50 R, 50 L za kratki svetlobni pramen (glej sliko iz Priloge 3).
2.5 Merila sprejemljivosti
Proizvajalec je odgovoren za izvedbo statistične študije rezultatov preskusa in v soglasju s pristojnim organom za določanje meril za sprejemljivost svojih izdelkov zaradi izpolnjevanja zahtev za preverjanje skladnosti izdelkov iz odstavka 10.1 tega pravilnika.
Merila sprejemljivosti morajo biti takšna, da bi bila v skladu s Prilogo 7 (prvo vzorčenje) pri stopnji zanesljivosti 95 odstotkov najmanjša verjetnost za uspešen pregled po naključnem izboru 0,95.
(1) Če je dolgi svetlobni pramen integriran s kratkim svetlobnim pramenom, je HV v primeru dolgega svetlobnega pramena ista merilna točka kot pri kratkem svetlobnem pramenu.
PRILOGA 6
ZAHTEVE ZA ŽAROMETE Z LEČAMI IZ PLASTIČNEGA MATERIALA – PRESKUŠANJE VZORCEV LEČ ALI MATERIALA IN CELOTNIH ŽAROMETOV
1. SPLOŠNE SPECIFIKACIJE
1.1 Vzorci, predloženi skladno z odstavkom 3.2.4 tega pravilnika, morajo ustrezati specifikacijam iz odstavkov od 2.1 do 2.5.
1.2 Vzorca celotnih žarometov, predložena skladno z odstavkom 3.2.3 tega pravilnika in opremljena z lečami iz plastičnega materiala, morata glede materiala leč ustrezati specifikacijam iz odstavka 2.6.
1.3 Na vzorcih leč iz plastičnega materiala ali na vzorcih materiala skupaj z reflektorjem, na katerega bodo pritrjene (kjer to pride v poštev), je treba opraviti homologacijske preskuse v časovnem zaporedju, določenem v tabeli A v Dodatku 1 k tej prilogi.
1.4 Če pa proizvajalec žarometov lahko dokaže, da so bili na izdelku že opravljeni preskusi, predpisani v odstavkih od 2.1 do 2.5, ali enakovredni preskusi skladno s katerim drugim pravilnikom, teh preskusov ni treba ponoviti; obvezni so samo preskusi, predpisani v tabeli B v Dodatku 1.
2. PRESKUSI
2.1 Odpornost proti temperaturnim spremembam
2.1.1 Preskusi
Na treh novih vzorcih (lečah) je treba v petih ciklih spreminjajoče se temperature in vlažnosti (RH = relativna vlažnost) opraviti preskuse po naslednjem programu:
|
3 ure pri temperaturi 40 °C ± 2 °C in relativni vlažnosti 85–95 %; |
|
1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %; |
|
15 ur pri temperaturi –30 °C ± 2 °C; |
|
1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %; |
|
3 ure pri temperaturi 80 °C ± 2 °C; |
|
1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %. |
Pred tem preskusom morajo biti vzorci najmanj štiri ure izpostavljeni temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %.
Opomba:
V enournih obdobjih s temperaturo 23 °C ± 5 °C je vključen čas za prehod z ene temperature na drugo, ki je potreben za preprečevanje učinkov toplotnih šokov.
2.1.2 Fotometrične meritve
2.1.2.1 Metoda
Pred preskusom in po njem je treba na vzorcih opraviti fotometrične meritve.
Te meritve je treba opraviti s standardno žarnico v naslednjih točkah:
|
B 50 in 50 V za kratki svetlobni pramen žarometa za kratki svetlobni pramen ali žarometa za kratki/dolgi svetlobni pramen; |
|
Emax za dolgi svetlobni pramen žarometa za dolgi svetlobni pramen ali žarometa za kratki/dolgi svetlobni pramen. |
2.1.2.2 Rezultati
Fotometrične vrednosti, izmerjene pri vsakem vzorcu pred preskusom in po njem, se ob upoštevanju dovoljenih odstopanj fotometričnega postopka ne smejo razlikovati za več kot deset odstotkov.
2.2 Odpornost proti okoljskim in kemičnim dejavnikom
2.2.1 Odpornost proti okoljskim dejavnikom
Trije novi vzorci (leče ali vzorci materiala) se izpostavijo sevanju vira s spektralno porazdelitvijo energije, ki je podobna porazdelitvi črnega telesa s temperaturo med 5 500 K in 6 000 K. Primerni filtri se namestijo med vir in vzorce, da se čim bolj oslabijo sevanja z valovnimi dolžinami, manjšimi od 295 nm in večjimi od 2 500 nm. Vzorci se izpostavijo sevanju energije 1 200 W/m2 ± 200 W/m2 za obdobje, ki je določeno tako, da energija sevanja, ki jo sprejmejo, znaša 4 500 MJ/m2 ± 200 MJ/m2. Znotraj preskusne naprave mora biti temperatura, ki se meri na črni plošči, ki je na isti višini kot vzorci, 50 °C ± 5 °C. Zaradi zagotovitve enakomernega obsevanja se morajo vzorci vrteti okoli vira sevanja s hitrostjo med 1 in 5 obratov na minuto.
Vzorce je treba škropiti z destilirano vodo s prevodnostjo, nižjo od 1 mS/m, pri temperaturi 23 °C ± 5 °C, po naslednjem ciklu:
škropljenje |
: |
5 minut; |
sušenje |
: |
25 minut. |
2.2.2 Odpornost proti kemičnim dejavnikom
Po preskusu, opisanem v odstavku 2.2.1, in meritvi, opisani v odstavku 2.2.3.1, je treba obdelati zunanjo površino navedenih treh vzorcev po postopku, opisanem v odstavku 2.2.2.2, z mešanico, določeno v odstavku 2.2.2.1.
2.2.2.1 Preskusna mešanica
Preskusna mešanica mora vsebovati 61,5 % n-heptana, 12,5 % toluena, 7,5 % etiltetraklorida, 12,5 % trikloretilena in 6 % ksilena (volumski odstotki).
2.2.2.2 Nanašanje preskusne mešanice
Kos bombažnega blaga (po standardu ISO 105) se do nasičenja namoči v mešanico iz odstavka 2.2.2.1 in v 10 sekundah za 10 minut pritisne na zunanjo površino vzorca s pritiskom 50 N/cm2, kar ustreza sili 100 N na preskusno površino velikosti 14 × 14 mm.
Med temi 10 minutami se blago ponovno napoji z mešanico, da sestava nanesene tekočine ustreza predpisani preskusni mešanici med celotnim trajanjem preskusa.
Med pritiskanjem namočenega blaga na vzorec se lahko pritisk, ki deluje na vzorec, izravna, da se prepreči nastajanje razpok.
2.2.2.3 Čiščenje
Po nanašanju preskusne mešanice se morajo vzorci posušiti na zraku, nato pa oprati z raztopino iz odstavka 2.3 (odpornost proti čistilom) pri temperaturi 23 °C ± 5 °C.
Nato je treba vzorce dobro sprati z destilirano vodo, ki pri temperaturi 23 °C ± 5 °C ne vsebuje več kot 0,2 odstotka primesi, in jih obrisati z mehko krpo.
2.2.3 Rezultati
2.2.3.1 Po preskusu odpornosti proti okoljskim dejavnikom ne sme biti na zunanji površini vzorca nobenih razpok, prask, oddrobljenih delov in deformacij, srednja vrednost spremembe stopnje prepustnosti svetlobe
, ki se pri treh vzorcih meri po postopku iz Dodatka 2 k tej prilogi, pa ne sme biti večja od 0,020 (Δ tm < 0,020).
2.2.3.2 Po preskusu odpornosti proti kemičnim dejavnikom ne sme biti na vzorcih nobenih sledi kemičnega obarvanja, ki bi lahko povzročilo spremenjeno razsipanje svetlobe, pri čemer srednja vrednost spremembe
, ki se pri treh vzorcih meri po postopku iz Dodatka 2 k tej prilogi, ne sme biti večja od 0,020 (Δ dm < 0,020).
2.3 Odpornost proti čistilom in ogljikovodikom
2.3.1 Odpornost proti čistilom
Zunanja površina treh vzorcev (leč ali vzorcev materiala) se segreje na 50 °C ± 5 °C in nato za pet minut potopi v mešanico, katere temperatura je 23 °C ± 5 °C in ki vsebuje 99 delov destilirane vode z največ 0,02 % primesi in en del alkilarilsulfonata.
Po končanem preskusu se vzorci posušijo pri temperaturi 50 °C ± 5 °C. Površina vzorcev se očisti z vlažno krpo.
2.3.2 Odpornost proti ogljikovodikom
Nato je treba zunanjo površino teh treh vzorcev eno minuto rahlo drgniti s kosom bombažnega blaga, prepojenega z mešanico iz 70 % n-heptana in 30 % toluena (volumski odstotki), potem pa pustiti, da se posuši na zraku.
2.3.3 Rezultati
Po zaporedno opravljenih obeh zgornjih preskusih srednja vrednost spremembe stopnje prepustnosti svetlobe
, ki se pri treh vzorcih meri po postopku iz Dodatka 2 k tej prilogi, ne sme biti večja od 0,010 (Δ tm < 0,010).
2.4 Odpornost proti mehanskim poškodbam
2.4.1 Metoda preskušanja odpornosti proti mehanskim poškodbam
Na zunanji površini treh novih vzorcev (leč) se izvede enoten preskus mehanske obrabe z metodo, opisano v Dodatku 3 k tej prilogi.
2.4.2 Rezultati
Po tem preskusu je treba po postopku, opisanem v Dodatku 2, na površini iz odstavka 3.2.4.1.1 tega pravilnika izmeriti spremembe:
|
prepustnosti svetlobe:; |
|
in razpršenosti svetlobe:; |
Za srednjo vrednost pri treh vzorcih velja naslednje:
|
Δ tm < 0,100; |
|
Δ dm < 0,050. |
2.5 Preskus sile oprijema prevlek (če obstajajo)
2.5.1 Priprava vzorca
Na prevleki leče se na površini 20 mm × 20 mm z britvico ali iglo vreže mrežasti vzorec s kvadratki velikosti približno 2 mm × 2 mm. Pritisk na britvico ali iglo mora biti zadosten, da se prereže vsaj prevleka.
2.5.2 Opis preskusa
Uporabiti je treba lepilni trak s silo oprijemanja 2 N/(cm širine) ± 20 %, ki je bila izmerjena v standardnih pogojih, določenih v Dodatku 4 k tej prilogi. Ta lepilni trak, ki mora biti širok vsaj 25 mm, se za najmanj pet minut pritisne na površino, ki je bila pripravljena skladno z zahtevami iz odstavka 2.5.1.
Nato se konec lepilnega traku obremeni tako, da se sila oprijema na zadevni površini izravna s silo, ki deluje pravokotno na to površino. Na tej stopnji je treba lepilni trak odtrgati z enakomerno hitrostjo 1,5 m/s ± 0,2 m/s.
2.5.3 Rezultati
Na mrežasti površini ne sme biti znatnih poškodb. Poškodbe na presečiščih med kvadrati ali na robovih vreznin so dovoljene, če poškodovana površina ne presega 15 odstotkov površine z mrežastim vzorcem.
2.6 Preskušanje celotnega žarometa z lečo iz plastičnega materiala
2.6.1 Odpornost površine leče proti mehanskim poškodbam
2.6.1.1 Preskusi
Na leči vzorca žarometa št. 1 se opravi preskus, opisan v odstavku 2.4.1.
2.6.1.2 Rezultati
Po opravljenem preskusu rezultati fotometričnih meritev, opravljenih na žarometu v skladu s tem pravilnikom, ne smejo za več kot 30 odstotkov presegati največjih vrednosti, predpisanih v točki B 50, in ne smejo biti za več kot 10 odstotkov pod najmanjšimi vrednostmi, predpisanimi v točki 50 V.
2.6.2 Preskus sile oprijema prevlek (če obstajajo)
Na leči vzorca žarometa št. 2 je treba opraviti preskus, opisan v odstavku 2.5.
3. PREVERJANJE SKLADNOSTI PROIZVODNJE
3.1 V zvezi z materiali, uporabljenimi pri izdelavi leč, se šteje, da žarometi proizvodne serije ustrezajo zahtevam tega pravilnika, če:
3.1.1 se po preskusu odpornosti proti kemičnim dejavnikom ter po preskusu odpornosti proti čistilom in ogljikovodikom na zunanji površini vzorcev ne pojavijo razpoke, oddrobljeni deli ali deformacije, ki so vidni s prostim očesom (glej odstavke 2.2.2, 2.3.1 in 2.3.2);
3.1.2 so po preskusu iz odstavka 2.6.1.1 fotometrične vrednosti v merilnih točkah iz odstavka 2.6.1.2 znotraj mejnih vrednosti, ki so v tem pravilniku predpisane za skladnost proizvodnje.
3.2 Če rezultati preskusov ne izpolnjujejo zahtev, je treba preskuse ponoviti na drugem naključno izbranem vzorcu žarometov.
Dodatek 1
ČASOVNO ZAPOREDJE HOMOLOGACIJSKIH PRESKUSOV
A. Preskusi plastičnih materialov (leč ali vzorcev materiala, ki so bili predloženi skladno z odstavkom 3.2.4 tega pravilnika).
Vzorci |
Leče ali vzorci materiala |
Leče |
||||||||||||
Preskusi |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
9 |
10 |
11 |
12 |
13 |
|
1.1 |
Omejena fotometrija (odst. 2.1.2) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
X |
X |
|
1.1.1 |
Sprememba temperature (odst. 2.1.1) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
X |
X |
|
1.1.2 |
Omejena fotometrija (odst. 2.1.2) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
X |
X |
|
1.2.1 |
Meritev prepustnosti svetlobe |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
1.2.2 |
Meritev razpršenosti svetlobe |
X |
X |
X |
|
|
|
X |
X |
X |
|
|
|
|
1.3 |
Okoljski dejavniki (odst. 2.2.1) |
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1.3.1 |
Meritev prepustnosti svetlobe |
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1.4 |
Kemični dejavniki (odst. 2.2.2) |
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1.4.1 |
Meritev razpršenosti svetlobe |
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1.5 |
Čistila (odst. 2.3.1) |
|
|
|
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
|
|
1.6 |
Ogljikovodiki (odst. 2.3.2) |
|
|
|
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
|
|
1.6.1 |
Meritev prepustnosti svetlobe |
|
|
|
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
|
|
1.7 |
Poškodbe (odst. 2.4.1) |
|
|
|
|
|
|
X |
X |
X |
|
|
|
|
1.7.1 |
Meritev prepustnosti svetlobe |
|
|
|
|
|
|
X |
X |
X |
|
|
|
|
1.7.2 |
Meritev razpršenosti svetlobe |
|
|
|
|
|
|
X |
X |
X |
|
|
|
|
1.8 |
Sila oprijema (odst. 2.5) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
B. Preskusi celotnih žarometov (ki so bili predloženi skladno z odstavkom 3.2.3 tega pravilnika).
Preskusi |
Celoten žaromet |
||
|
Št. vzorca |
||
|
1 |
2 |
|
2.1 |
Poškodbe (odst. 2.6.1.1) |
X |
|
2.2 |
Fotometrija (odst. 2.6.1.2) |
X |
|
2.3 |
Sila oprijema (odst. 2.6.2) |
|
X |
Dodatek 2
METODA MERJENJA RAZPRŠENOSTI IN PREPUSTNOSTI SVETLOBE
1. OPREMA (glej sliko)
Svetlobni pramen kolimatorja K s polovično divergenco b/2 = 17,4 × 10–4 rd se omeji z zaslonko DT z odprtino 6 mm, pri kateri je nameščen nosilec za vzorec.
Akromatična zbiralna leča L2, ki je korigirana za sferične aberacije, povezuje zaslonko DT s sprejemnikom R; premer leče L2 mora biti tak, da ne zaslanja svetlobe, ki se od vzorca razprši v stožcu s polovičnim vršnim kotom β/2 = 14°.
Obročasta zaslonka DD s koti a/2 = 1° in amax/2 = 12° je nameščena v goriščni ravnini slike leče L2.
Neprozorni srednji del zaslonke je potreben za zaslanjanje svetlobe, ki prihaja neposredno iz svetlobnega vira. Srednji del zaslonke se lahko odstrani iz svetlobnega pramena tako, da se vrne točno v svoj izhodiščni položaj.
Razdaljo L2 DT in goriščno razdaljo F2 (1) leče L2 je treba izbrati tako, da slika DT v celoti pokrije sprejemnik R.
Če se za začetni vpadni svetlobni tok vzame 1 000 enot, mora biti absolutna točnost odčitanja boljša od ene enote.
2. MERITVE
Treba je odčitati naslednje vrednosti:
Odčitana vrednost |
Z vzorcem |
S srednjim delom DD |
Ustrezajoča velikost |
T1 |
ne |
ne |
Vpadni svetlobni tok pri prvem odčitku |
T2 |
da (pred preskusom) |
ne |
Svetlobni tok, ki ga je prepustil novi material na območju 24 °C |
T3 |
da (po preskusu) |
ne |
Svetlobni tok, ki ga je prepustil material po preskusu na območju 24 °C |
T4 |
da (pred preskusom) |
da |
Svetlobni tok, ki ga je razpršil novi material |
T5 |
da (po preskusu) |
da |
Svetlobni tok, ki ga je razpršil material po preskusu |
Slika 1
(1) Za L2 se priporoča uporaba žariščne razdalje okrog 80 mm.
Dodatek 3
METODA PRESKUSA S ŠKROPLJENJEM
1. PRESKUSNA OPREMA
1.1 Škropilna pištola
Uporabljena škropilna pištola mora imeti šobo s premerom 1,3 mm, ki omogoča pretok tekočine 0,24 ± 0,02 1/minuto pri tlaku obratovanja 6,0 bara – 0, + 0,5 bara.
V teh pogojih uporabe je treba dobiti curek s premerom 170 ± 50 mm na površino, ki je izpostavljena poškodbam in od šobe oddaljena 380 ± 10 mm.
1.2 Preskusna mešanica
Preskusna mešanica je sestavljena iz:
kremenčevega peska s trdoto 7 po Mohsovi lestvici z velikostjo zrn med 0 in 0,2 mm in približno normalno porazdelitvijo s kotnim faktorjem od 1,8 do 2;
vode, katere trdota ni večja od 205 g/m3, za mešanico, ki vsebuje 25 g peska na liter vode.
2. PRESKUS
Zunanjo površino leče žarometa je treba enkrat ali večkrat izpostaviti delovanju curka peska, dobljenega po zgoraj opisani metodi. Pri tem je treba curek usmeriti skoraj pravokotno na površino, ki se preskuša.
Nastajanje poškodb se preverja na enem ali več vzorcih stekla, nameščenih v bližini leč, ki se preskušajo. Mešanico je treba škropiti, dokler sprememba razpršene svetlobe na vzorcu ali vzorcih, izmerjena po metodi iz Dodatka 2, ne ustreza naslednji vrednosti:
Za preverjanje enakomernosti poškodb na celotni površini, ki se preskuša, se lahko uporabi več referenčnih vzorcev.
Dodatek 4
PRESKUS SILE OPRIJEMA LEPILNEGA TRAKU
1. NAMEN
Po tej metodi se lahko pri normalnih pogojih določi linearna sila oprijema lepilnega traku na stekleni plošči.
2. PRINCIP
Merjenje sile, ki jo je treba uporabiti za snemanje lepilnega traku s steklene plošče pod kotom 90°.
3. PREDPISANI POGOJI OKOLJA
Zrak mora imeti temperaturo 23 °C ± 5 °C in relativno vlažnost 65 ± 15 %.
4. PRESKUŠANCI
Pred preskusom se vzorčni kolut lepilnega traku 24 ur pripravlja pri predpisanih pogojih okolja (glej odstavek 3).
Z vsakega koluta je treba preskusiti po pet preskušancev dolžine 400 mm. Ti preskušanci se vzamejo s koluta, ko so odstranjene prve tri plasti.
5. POSTOPEK
Preskus je treba opraviti pod pogoji okolja, kakor so določeni v odstavku 3.
Pet preskušancev je treba sneti s koluta med radialnim odvijanjem lepilnega traku s hitrostjo približno 300 mm/s, nato pa jih je treba v 15 sekundah nanesti, kakor sledi:
Lepilni trak se nanaša na stekleno ploščo postopoma tako, da se s prstom rahlo drgne v vzdolžni smeri, vendar brez prekomernega pritiska, tako da med trakom in stekleno ploščo ni nobenega zračnega mehurčka.
Vse skupaj se 10 minut pusti v predpisanem okolju.
Približno 25 mm preskušanca je treba odlepiti s plošče v ravnini, ki je pravokotna na os preskušanca.
Ploščo je treba pritrditi, prosti konec lepilnega traku pa prepogniti za 90° od plošče. Vlečna sila mora delovati tako, da je ločilna črta med lepilnim trakom in ploščo pravokotna na to silo in na ploščo.
Lepilni trak je treba odstraniti s hitrostjo 300 mm/s ± 30 mm/s in zapisati uporabljeno silo.
6. REZULTATI
Pet dobljenih vrednosti je treba razporediti po vrstnem redu, srednjo vrednost pa je treba vpisati kot rezultat meritve. Ta vrednost je izražena v njutonih na centimeter širine lepilnega traku.
PRILOGA 7
MINIMALNE ZAHTEVE ZA VZORČENJE, KI GA OPRAVI INŠPEKTOR
1. SPLOŠNO
1.1 Za zahteve glede skladnosti se šteje, da so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča v skladu z morebitnimi zahtevami iz tega pravilnika, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja.
1.2 V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preskušanju fotometričnega delovanja naključno izbranega žarometa, opremljenega s standardno žarnico z žarilno nitko:
1.2.1 nobena izmerjena vrednost ne odstopa v neugodno smer za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku.
Za območje III je lahko največje odstopanje:
|
0,3 luksa, kar ustreza 20 % |
|
0,45 luksa, kar ustreza 30 % |
1.2.2 in, če je pri dolgem svetlobnem pramenu HV znotraj izolukse za 0,75 Emax, se pri fotometričnih vrednostih upošteva dovoljeno odstopanje +20 odstotkov za največje vrednosti in –20 odstotkov za najmanjše vrednosti pri kateri koli merilni točki, določeni v odstavkih 4.3 in 4.4 Priloge 3 k temu pravilniku.
1.2.3 Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se preskusi na žarometih ponovijo z drugo standardno žarnico z žarilno nitko.
1.2.4 Pri tem se ne upoštevajo žarometi z očitnimi okvarami.
1.3 Če je žaromet opremljen z žarnico z žarilno nitko z barvno temperaturo standarda A, se upoštevajo kromatske koordinate.
Vrednost fotometričnega delovanja žarometa, ki oddaja selektivno rumeno svetlobo in je opremljen z brezbarvno žarnico z žarilno nitko, je treba pomnožiti z 0,84.
2. PRVO VZORČENJE
Pri prvem vzorčenju se naključno izberejo štirje žarometi. Prvi vzorec dveh žarometov se označi kot A, drugi vzorec dveh žarometov pa kot B.
2.1 Skladnost se ne izpodbija
2.1.1 Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov v neugodno smer:
2.1.1.1 |
vzorec A
|
2.1.1.2 |
vzorec B
|
2.2 Skladnost se izpodbija
2.2.1 Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:
2.2.1.1 |
vzorec A
|
2.2.1.2 |
vzorec B
|
2.3 Preklic homologacije
Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 11, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:
2.3.1 |
vzorec A
|
2.3.2 |
vzorec B
|
3. PONOVLJENO VZORČENJE
V primerih A3, B2, B3 je treba v dveh mesecih po obvestilu ponoviti vzorčenje, tako da se iz zaloge izdelkov, proizvedenih po uskladitvi, izbereta tretji vzorec C, sestavljen iz dveh žarometov, in četrti vzorec D, sestavljen iz dveh žarometov.
3.1 Skladnost se ne izpodbija
3.1.1 Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 te priloge, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:
3.1.1.1 |
vzorec C
|
3.1.1.2 |
vzorec D
|
3.2 Skladnost se izpodbija
3.2.1 Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:
3.2.1.1 |
vzorec D
|
3.3 Preklic homologacije
Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 11, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:
3.3.1 |
vzorec C
|
3.3.2 |
vzorec D
|
4. SPREMEMBA NAVPIČNEGA POLOŽAJA ČRTE ZASTIRANJA
Za preverjanje spremembe navpičnega položaja črte zastiranja zaradi vpliva toplote se uporabi naslednji postopek:
Na enem od žarometov vzorca A, ki je bil izbran po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 te priloge, se opravi preskus po postopku iz odstavka 2.1 Priloge 4, potem ko je bil trikrat zapored izpostavljen ciklu iz odstavka 2.2.2 Priloge 4.
Žaromet se šteje za sprejemljivega, če vrednost Δr ne presega 1,5 mrad.
Če je ta vrednost večja od 1,5 mrad, vendar ne presega 2,0 mrad, se preskusi drug žaromet vzorca A. Srednja vrednost absolutnih vrednosti, izmerjenih za oba vzorca, ne sme presegati 1,5 mrad. Če pa je vrednost 1,5 mrad pri vzorcu A presežena, se na obeh žarometih vzorca B opravi preskus po enakem postopku, pri čemer vrednost Δr posameznega žarometa ne sme biti večja od 1,5 mrad.
Slika 1