Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 129 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo izboljšanih sistemov za zadrževanje otrok v motornih vozilih

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dodatka 2 k izvirni različici pravilnika – začetek veljavnosti: 10. junij 2014

VSEBINA

PRAVILNIK

PRILOGE

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik (v fazi 1) se uporablja za integralne univerzalne sisteme za zadrževanje otrok ISOFIX (i-Size) in integralne sisteme za zadrževanje otrok „ISOFIX za določena vozila“ za otroke v motornih vozilih.

2.   OPREDELITVE POJMOV

V tem pravilniku:

2.15

„Podporna noga“ pomeni napravo proti vrtenju, ki je trajno nameščena na sistem za zadrževanje otrok in ki ustvarja prenos obremenitve med sistemom za zadrževanje otrok in konstrukcijo vozila. Podporna noga mora biti nastavljiva po dolžini (smer Z), lahko pa je dodatno nastavljiva tudi v drugih smereh. 2.15.1 „Talna opora podporne noge“ pomeni enega ali več delov podporne noge sistema za zadrževanje otrok, ki so namenjeni (po zasnovi) stiku s stično površino na podu vozila in zasnovani za prenos obremenitve s podporne noge na konstrukcijo vozila pri čelnem trčenju. 2.15.2 „Stična površina talne opore podporne noge“ pomeni površino talne opore podporne noge, ki je v fizičnem stiku s stično površino na podu vozila in ki je zasnovana za razporeditev obremenitev po konstrukciji vozila. 2.15.3 „Določevalna prostornina za talno oporo podporne noge“ opisuje prostornino, ki označuje razsežnost in omejitve za premikanje talne opore podporne noge. Ustreza določevalni prostornini za talno oporo podporne noge za vozila, kakor je opredeljena v Prilogi 10 k Pravilniku št. 14. 2.15.4 „Določevalna prostornina za mere podporne noge“ pomeni prostornino, ki določa največje mere podporne noge in ki ustreza določevalni prostornini za namestitev podporne noge za vozila, kakor je opredeljena v Prilogi 17 k Pravilniku št. 16. Zagotavlja dimenzijsko namestitev podporne noge sistema za zadrževanje otrok i-Size na sedežni prostor i-Size v vozilu.

2.16

„Kot nagiba naprave za zadrževanje otrok“ je kot med spodnjo površino naprave ISO/F2 (B), kakor je opredeljena v Pravilniku št. 16 (Priloga 17, Dodatek 2, slika 2) in vodoravno ravnino Z vozila, kakor je opredeljena v Pravilniku št. 14 (Priloga 4, Dodatek 2), pri čemer je naprava v vozilu nameščena tako, kot je opredeljeno v Pravilniku št. 16 (Priloga 17, Dodatek 2).

3.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

4.   OZNAKE

4.1   Vzorci sistemov za zadrževanje otrok, predloženi v homologacijo v skladu z določbami iz odstavkov 3.2.4 in 3.2.5, morajo biti jasno in neizbrisno označeni z imenom, začetnicami ali blagovno znamko proizvajalca.

4.2   Sistem za zadrževanje otrok, razen trakov ali pasov, mora biti jasno in neizbrisno označen z letom proizvodnje.

4.3   Na izdelku mora biti jasno označena usmerjenost sistema za zadrževanje otrok glede na vozilo.

Oznaka, določena v tem odstavku, mora biti vidna, ko je sistem za zadrževanje otrok v vozilu in ko je otrok v sistemu za zadrževanje.

4.4   Na sistemih za zadrževanje otrok, obrnjenih nazaj, mora biti na vidnem delu notranje površine (vključno z bočnim krilom ob otrokovi glavi), približno v območju sistema za zadrževanje, kjer počiva otrokova glava, trajno pritrjena naslednja nalepka (prikazane informacije so minimum).

Najmanjša velikost nalepke: 60 × 120 mm.

Nalepka mora biti prišita na prevleko po celotnem obodu in/ali trajno pritrjena na prevleko po celotnem hrbtnem delu. Sprejemljiva je kakršna koli druga trajna oblika pritrjevanja, ki je ni mogoče zlahka odstraniti z izdelka in ki ne zbledi. Nalepke v obliki zastavic so izrecno prepovedane.

Če lahko deli sistema za zadrževanje ali kakršni koli dodatki, ki jih zagotovi proizvajalec sistema za zadrževanje otrok, zakrivajo nalepko, je potrebna dodatna nalepka. Ena opozorilna nalepka mora biti trajno vidna v vseh položajih, ko je sistem za zadrževanje otrok pripravljen za uporabo v kateri koli postavitvi.

4.5.   V primeru sistemov za zadrževanje otrok, ki se lahko uporabljajo obrnjeni naprej, mora biti naslednja nalepka trajno pritrjena in vidna osebi, ki namešča sistem za zadrževanje otrok v vozilo:

4.6   Oznaka i-Size

Osebi, ki namešča sistem za zadrževanje otrok v vozilo, morajo biti trajno vidne naslednje informacije:

4.6.1

logotip i-Size. Spodnji simbol mora imeti najmanjše mere 25 × 25 mm, piktogram pa se mora jasno razločevati od ozadja. Piktogram mora biti jasno viden, in sicer zaradi kontrastnih barv ali zadostne izbočenosti, če je ulit ali reliefen;

4.7   Oznaka sistema „ISOFIX ZA DOLOČENA VOZILA“

Sistem za zadrževanje otrok „ISOFIX za določena vozila“ mora imeti trajno pritrjeno nalepko, ki je vidna osebi, ki namešča sistem za zadrževanje otrok v avtomobil, in na kateri so navedene naslednje informacije:

„SPECIFIC VEHICLE ISOFIX“

4.8   Dodatne oznake

Piktogram in/ali besedilo lahko posreduje naslednje informacije. Na oznaki morajo biti navedeni naslednji podatki:

(c)	z enim od spodnjih simbolov, kakor je ustrezno, morajo biti navedeni položaj in, če je potrebno, potek zgornjih pritrditvenih trakov, ali drugi načini za omejevanje vrtenja sistema za zadrževanje otrok, ki zahtevajo posredovanje uporabnika;

(f)	po potrebi se je treba s spodnjim simbolom sklicevati na navodila za uporabo sistema za zadrževanje otrok in na lokacijo tega dokumenta.

5.   HOMOLOGACIJA

6.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

6.1   Namestitev in pritrditev v vozilu

6.1.1   Sistemi za zadrževanje otrok kategorije i-Size so namenjeni uporabi na sedežnih prostorih i-Size, če so nameščeni v skladu z navodili proizvajalca vozila.

Sistemi za zadrževanje otrok kategorije „ISOFIX za določena vozila“ so namenjeni uporabi na vseh prostorih ISOFIX in tudi v prtljažnem prostoru, če so nameščeni v skladu z navodili proizvajalca vozila.

6.1.2   Sistem za zadrževanje otrok mora biti pritrjen na konstrukcijo vozila ali konstrukcijo sedeža glede na kategorijo, v katero sodi (glej tabelo 1):

6.1.3   Za otroke, mlajše od 15 mesecev, se lahko uporablja samo bočno obrnjen ali nazaj obrnjen sistem za zadrževanje otrok.

To pomeni:

Nazaj obrnjen sistem za zadrževanje otrok se lahko uporabi za otroke vseh starosti.

6.2   Konfiguracija sistema za zadrževanje otrok

6.2.1   Konfiguracija sistema za zadrževanje otrok mora biti taka, da so izpolnjene naslednje zahteve:

6.2.2   Sistem za zadrževanje otrok mora biti zasnovan in nameščen tako, da:

6.2.3   Sestavnih delov, ki niso zasnovani za odstranjevanje ali ločevanje, ne sme biti mogoče odstraniti ali ločiti brez posebnega orodja. Sestavni deli, ki jih je mogoče odstraniti zaradi vzdrževanja ali nastavljanja, morajo biti zasnovani tako, da ne obstaja nevarnost nepravilnega sestavljanja in uporabe, postopki sestavljanja in razstavljanja pa morajo biti podrobno razloženi v navodilih za uporabo sistema za zadrževanje. Vsak H-pas mora omogočati nastavitev po svoji celotni dolžini brez razstavljanja.

6.2.4   „Sistemi za zadrževanje za posebne potrebe“ lahko imajo dodatne zadrževalne naprave; te morajo biti zasnovane tako, da ne obstaja nevarnost nepravilnega sestavljanja in da so mehanizmi za odpiranje ter njihov način delovanja v primeru sile reševalcem takoj jasni.

6.2.5   Sistem za zadrževanje otrok je lahko zasnovan za katero koli velikostno skupino, ki jo navede proizvajalec, pod pogojem, da izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika.

6.2.6   Sistemi za zadrževanje otrok, ki vključujejo napihljive sestavne dele, morajo biti zasnovani tako, da pogoji uporabe (tlak, temperatura, vlaga) ne vplivajo na izpolnjevanje zahtev iz tega pravilnika.

6.3   Specifikacije sistema za zadrževanje otrok

6.3.1   Material

6.3.1.1   Proizvajalec sistema za zadrževanje otrok mora podati pisno izjavo, da je toksičnost materialov, uporabljenih pri proizvodnji sistemov za zadrževanje in dostopnih otrokom, ki jih uporabljajo, skladna z ustreznimi deli standarda EN 71-3:1994/A1:2000/AC. Po presoji preskuševalnega organa se lahko opravijo preskusi za potrditev veljavnosti izjave.

6.3.1.2   Proizvajalec sistema za zadrževanje otrok mora podati pisno izjavo, da je vnetljivost materialov, uporabljenih pri proizvodnji sistem za zadrževanje, skladna z ustreznimi odstavki standarda EN 71-2:2011. Po presoji preskuševalnega organa se lahko opravijo preskusi za potrditev veljavnosti izjave.

6.3.2   Splošne značilnosti

6.3.2.1   Notranje geometrijske značilnosti

Tehnična služba, ki izvaja homologacijske preskuse, mora preveriti, ali so notranje mere sistema za zadrževanje otrok v skladu z zahtevami iz Priloge 18. Za vse velikosti v velikostni skupini, ki jo navede proizvajalec, morajo biti izpolnjene zahteve glede najmanjših mer za širino ramen, širino bokov in višino pri sedenju ter glede najmanjših in največjih mer višine ramen.

6.3.2.2   Zunanje mere

Največje mere za širino, višino in globino sistema za zadrževanje otrok in mesta pritrdilnega sistema ISOFIX, kamor je treba namestiti priključke sistema, so določena s pritrdiščem sedeža vozila, določenim v odstavku 2.17 tega pravilnika.

6.3.2.3   Masa

Masa integralnega sistema za zadrževanje otrok ISOFIX (vključen je sistem za zadrževanje otrok i-Size) skupaj z maso največjega otroka, ki naj bi lahko uporabljal sistem za zadrževanje otrok, ne sme presegati 33 kg. Ta omejitev mase velja tudi za sisteme za zadrževanje otrok „ISOFIX za določena vozila“.

6.3.3   Priključki ISOFIX

6.3.3.1   Tip

Priključki ISOFIX so lahko v skladu s primeri s slike 0(a) ali drugimi ustreznimi zasnovami, ki so del togega mehanizma, ki ga je mogoče prilagoditi in katerega značilnosti določi proizvajalec sistema za zadrževanje otrok ISOFIX.

Slika 0(a)

Legenda

Mere v mm

6.3.3.2   Mere

Mere za del priključka sistema za zadrževanje otrok ISOFIX, ki se namesti na pritrdilni sistem ISOFIX, ne smejo presegati največjih mer, navedenih na sliki 0(b).

Slika 0(b)

Mere v mm

6.3.3.3   Označevanje delne zaskočitve

Sistem za zadrževanje otrok ISOFIX mora vključevati način, na katerega se jasno označuje, da sta oba priključka ISOFIX popolnoma zaskočena z ustreznimi spodnjimi pritrdišči ISOFIX. Označevanje je lahko zvočno, otipljivo ali vizualno ali kombinacija dveh ali več. V primeru vizualnega označevanja je treba zagotoviti, da je označba vidna v vseh normalnih pogojih osvetlitve.

6.3.4   Specifikacije zgornjega pritrditvenega traku sistema za zadrževanje otrok ISOFIX

6.3.4.1   Sponka zgornjega pritrditvenega traku

Sponka zgornjega pritrditvenega traku mora biti kavelj zgornjega pritrditvenega traku ISOFIX, kot je prikazan na sliki 0(c), ali podobna naprava, ki ustreza meram na sliki 0(c).

6.3.4.2   Značilnosti zgornjega pritrditvenega traku ISOFIX

Zgornji pritrditveni trak ISOFIX mora biti podprt s tkanim trakom (ali enakovrednim materialom), ki ga je mogoče prilagoditi in mu sprostiti napetost.

6.3.4.2.1   Dolžina zgornjega pritrditvenega traku ISOFIX

Dolžina zgornjega pritrditvenega traku sistema za zadrževanje otrok ISOFIX mora biti vsaj 2 000 mm.

6.3.4.2.2   Indikator napetosti

Zgornji pritrditveni trak ISOFIX ali sistem za zadrževanje otrok ISOFIX mora biti opremljen z napravo, ki kaže, da trak ni več ohlapen. Naprava je lahko del naprave za prilagoditev in popuščanje napetosti.

6.3.4.2.3   Mere

Priključne mere za kavlje zgornjega pritrditvenega traku ISOFIX so prikazane na sliki 0(c).

Slika 0(c)

Mere (kavljaste) sponke zgornjega pritrditvenega traku ISOFIX

6.3.5   Zahteve za podporno nogo in talno oporo podporne noge sistema za zadrževanje otrok i-Size

Sistemi za zadrževanje otrok i-Size, opremljeni s podpornimi nogami, morajo biti v vseh položajih uporabe (npr. najkrajši in najdaljši položaj v primeru po dolžini nastavljivega priključka, podnožja itd.) skladni z geometrijskimi določbami iz tega odstavka in njegovih pododstavkov.

Skladnost z zahtevami iz odstavkov 6.3.5.1 in 6.3.5.2 se lahko preveri s fizično ali računalniško simulacijo.

Geometrijske zahteve iz odstavkov od 6.3.5.1 do 6.3.5.4 se nanašajo na koordinatni sistem, katerega izhodišče je na sredini med dvema priključkoma ISOFIX in na središčnici ustreznega pritrdilnega sistema ISOFIX.

Usmerjenost osi koordinatnega sistema se nanaša na naprave za zadrževanje otrok:

Pri izpolnjevanju zahtev iz tega oddelka je sistem za zadrževanje otrok nameščen v skladu s priročnikom za uporabo sistema za zadrževanje otrok. Te zahteve ne veljajo za položaj za shranjevanje podporne noge.

6.3.5.1   Geometrijske zahteve za podporno nogo in talno oporo podporne noge

Podporna noga, vključno z njeno pritrditvijo na sisteme za zadrževanje otrok in s talno oporo podporne noge, mora v celoti biti znotraj določevalne prostornine za mere podporne noge (glej tudi sliki 1 in 2 Priloge 19 k temu pravilniku), ki je opredeljena na naslednji način:

6.3.5.2   Zahteve za nastavljivost talne opore podporne noge

Podporna noga mora biti nastavljiva, tako da omogoča postavitev talne opore podporne noge po celotni višini določevalne prostornine za talno oporo podporne noge, kot je opredeljena spodaj (glej tudi sliki 3 in 4 Priloge 19 k temu pravilniku). Če je mogoča stopenjska nastavitev, korak med dvema zaskočenima položajema ne sme presegati 20 mm.

Določevalna prostornina za talno oporo podporne noge je opredeljena na naslednji način:

Podporno nogo mora biti mogoče nastaviti prek omejitev višine v smeri Z' (kot prikazuje legenda (6) pri sliki 3 v Prilogi 19), pod pogojem, da noben del ne sega prek omejevalnih ravnin v smereh X' in Y'.

6.3.5.3   Mere talne opore podporne noge

Mere talne opore podporne noge morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

Slika 0(d)

6.3.5.4   Šablona talne opore podporne noge

S šablono se preveri, ali talna opora podporne noge izpolnjuje zahteve iz odstavka 6.3.5.2 (glej sliko 0(e)). Kot zadovoljiva se šteje tudi računalniška simulacija.

Šablona je opredeljena kot naprava za zadrževanje otrok ISOFIX, ki ustreza velikostnemu razredu sistema za zadrževanje otrok. Šablona je razširjena z dvema spodnjima pritrdiščema ISOFIX premera 6 mm. Črtasta škatla pred šablono je nameščena in dimenzionirana v skladu z odstavkom 6.3.5.2. Sistem za zadrževanje otrok mora imeti pri izvajanju ocene priključke zaskočene.

Slika 0(e)

6.4   Nadzor oznak

6.4.1   Tehnična služba, ki opravlja homologacijske preskuse, mora preveriti, ali so oznake v skladu z zahtevami iz odstavka 4 tega pravilnika.

6.5   Nadzor navodil za namestitev in navodil za uporabo

6.5.1   Tehnična služba, ki opravlja homologacijske preskuse, mora preveriti, ali so navodila za namestitev in navodila za uporabo skladna z odstavkom 14 tega pravilnika.

6.6   Določbe, ki veljajo za sestavljeni sistem za zadrževanje otrok

6.6.1   Odpornost proti koroziji

6.6.1.1   Na celotnem sistemu za zadrževanje otrok ali na njegovih delih, občutljivih na korozijo, je treba opraviti korozijski preskus iz odstavka 7.1.1.

6.6.1.2   Po korozijskem preskusu iz odstavkov 7.1.1.1 in 7.1.1.2 ne sme biti nobenih znakov poslabšanja, ki bi lahko škodljivo vplivali na pravilno delovanje sistema za zadrževanje otrok, in znakov večje korozije, ki bi jih lahko strokovnjak opazil s prostim očesom.

6.6.2   Absorpcija energije

6.6.2.1   Pri sistemih s hrbtnim naslonom morajo območja iz Priloge 14 k temu pravilniku pri preskušanju v skladu s Prilogo 13 dopuščati največji pospešek pod 60 g. Ta zahteva velja tudi za mesta ščitnikov pred udarcem na območju možnega udarca v glavo.

6.6.2.2   Pri sistemih za zadrževanje otrok s trajno mehansko pritrjenimi prilagodljivimi napravami za oporo za glavo, pri katerih se višina varnostnega pasu za odrasle ali H-pasu za otroke nadzoruje neposredno s prilagodljivo oporo za glavo, ni nujno zahtevati absorpcije energije na mestih, določenih v Prilogi 18, ki ne morejo priti v stik z glavo preskusne lutke, tj. za oporo za glavo.

6.6.3   Prevrnitev

6.6.3.1   Sistem za zadrževanje otrok je treba preskusiti skladno z odstavkom 7.1.2; na nobeni točki med celotnim preskusom ne sme preskusna lutka popolnoma pasti iz naprave. Poleg tega se, ko je preskusni sedež obrnjen na glavo, glava preskusne lutke ne sme premakniti za več kot 300 mm iz svoje prvotne lege v navpični smeri glede na preskusni sedež.

6.6.4   Dinamični preskus

6.6.4.1   Splošno: na sistemu za zadrževanje otrok je treba opraviti dinamične preskuse skladno s tabelo 2 in odstavkom 7.1.3:

Tabela 2

Uporaba različnih meril glede na preskusni sistem

6.6.4.1.1   Sistemi za zadrževanje otrok kategorije i-Size se preskusijo na preskusnem vozičku z uporabo preskusnega sedeža iz Priloge 6 in v skladu z odstavkom 7.1.3.1.

6.6.4.1.2   Sistemi za zadrževanje otrok kategorije „ISOFIX za določena vozila“ se preskusijo na vsakem modelu vozila, za katerega je sistem za zadrževanje otrok namenjen. Tehnična služba, ki izvaja preskus, lahko zmanjša število preskušanih modelov vozil, če se ti ne razlikujejo bistveno po značilnostih iz odstavka 6.6.4.1.2.3 tega pravilnika. Sistem za zadrževanje otrok se lahko preskusi na enega od naslednjih načinov:

6.6.4.1.3   Dinamični preskus se opravi na sistemih za zadrževanje otrok, ki pred tem še niso bili obremenjeni.

6.6.4.1.4   Če je sistem za zadrževanje otrok „ISOFIX za določena vozila“ nameščen na območju za skrajnim zadnjim naprej obrnjenim sedežnim prostorom za odrasle (npr. v prtljažnem prostoru), je treba opraviti preskus z največjo preskusno lutko/lutkami, kot omogoča sistem za zadrževanje otrok, na celotnem vozilu, kot je določeno v odstavku 7.1.3.3 tega pravilnika. Drugi preskusi, vključno s preskusom skladnosti proizvodnje, se na zahtevo proizvajalca lahko opravijo v skladu z odstavkom 7.1.3.2 tega pravilnika.

6.6.4.1.5   V primeru „sistema za zadrževanje za posebne potrebe“ je treba dinamične preskuse, ki so predpisani s tem pravilnikom za velikostno skupino, ki jo navede proizvajalec, izvesti dvakrat: prvič z uporabo osnovne funkcije zadrževanja in drugič z uporabo vseh zadrževalnih naprav. Pri teh preskusih je treba upoštevati zlasti zahteve iz odstavkov 6.2.1.5 in 6.2.1.6 tega pravilnika.

6.6.4.1.6   V primeru sistema za zadrževanje otrok, ki je opremljen z napravo proti vrtenju, je treba dinamični preskus opraviti na naslednji način:

6.6.4.2   Med dinamičnimi preskusi se noben del sistema za zadrževanje otrok, ki vpliva na zadrževanje otroka, ne sme popolnoma ali delno zlomiti, in nobena zaponka, sistem za blokiranje ali sistem za premikanje se ne sme sprostiti ali odblokirati. Edina izjema je, če so ti deli ali sistemi v tehničnem opisu proizvajalca opredeljeni kot deli ali sistemi, ki imajo funkcijo za omejevanje obremenitve, kot je določeno v odstavku 3.2.1 tega pravilnika, in če so skladni z naslednjimi merili:

6.6.4.3   Merila za preskusne lutke za čelno trčenje in trčenje od zadaj.

6.6.4.3.1   Merila za ocenjevanje poškodb za čelno trčenje in trčenje od zadaj so navedena v tabeli 3.

Tabela 3

6.6.4.4   Premik glave preskusne lutke za čelno trčenje in trčenje od zadaj

6.6.4.4.1   Sistemi za zadrževanje otrok kategorije i-Size:

6.6.4.4.1.1   Naprej obrnjeni sistemi za zadrževanje otrok

Premik glave: noben del glave preskusne lutke se ne sme premakniti naprej od ravnin BA, DA in DE, kot so določene na sliki 1. To se ocenjuje do 300 ms ali do trenutka, ko se preskusna lutka popolnoma ustavi, kar nastopi prej.

6.6.4.4.1.1.1   Če se preskus opravi v skladu z odstavkom 6.6.4.1.6.2, za razdaljo vrednosti premika glave med točko Cr in ravnino AB velja dovoljeno odstopanje + 10 odstotkov.

Slika 1

Namestitev za preskušanje naprej obrnjene naprave

Mere v mm

6.6.4.4.1.2   Nazaj obrnjeni sistemi za zadrževanje otrok in prenosni otroški ležalniki:

Slika 2

Namestitev za preskušanje nazaj obrnjene naprave, ki se ne naslanja na armaturno ploščo

6.6.4.4.2   Če se sistemi za zadrževanje otrok kategorije „ISOFIX za določena vozila“ preskušajo v celotnem vozilu ali v karoseriji vozila, se kot ocenjevalna merila uporabita merilo za obremenitev glave (HPC) in pospešek glave v 3 ms. Če ni stika z glavo, so ta merila izpolnjena brez merjenja; zabeleži se samo „brez stika z glavo“. Po preskusu, v primeru uporabe celotnega vozila, mora biti mogoče odstraniti popolnoma sestavljeno preskusno lutko iz sistema za zadrževanje otrok brez uporabe mehanskega vzvoda ali orodja na sistemu za zadrževanje otrok ali konstrukciji vozila.

6.6.4.4.3   Med dinamičnimi preskusi ne sme odpovedati noben del sistema za zadrževanje otrok, ki zadržuje otroka na mestu. To vključuje zaponke, sisteme za blokiranje in sisteme za naslanjanje, razen če so opredeljeni kot naprave za omejevanje obremenitve. Naprave za omejevanje obremenitve morajo biti opredeljene v tehničnih opisih proizvajalca, kot je določeno v odstavku 3.2.1 tega pravilnika.

6.6.4.5   Merila za preskusne lutke za bočno trčenje za naprej in nazaj obrnjen sistem za zadrževanje otrok.

6.6.4.5.1   Glavno merilo za ocenjevanje poškodb – zadrževanje glave

Med fazo obremenitve pri preskušanju bočnega trčenja, do 80 ms, mora biti stranska zaščita vedno v višini težišča glave preskusne lutke pravokotno na smer vdora vrat. Zadrževanje glave se ocenjuje z naslednjimi merili:

6.6.4.5.2   Dodatna merila za ocenjevanje poškodb za bočno trčenje

6.6.5   Odpornost na vpliv temperature

6.6.5.1   Na sklopih zaponk, navijalih ter napravah za nastavitev in zaskočitev, na katere bi lahko vplivala temperatura, je treba opraviti temperaturni preskus iz odstavka 7.2.7.

6.6.5.2   Po temperaturnem preskusu iz odstavka 7.2.7.1 ne sme biti nobenih znakov poslabšanja, ki bi lahko škodljivo vplivali na pravilno delovanje sistema za zadrževanje otrok in ki bi jih lahko strokovnjak opazil s prostim očesom. Nato je treba opraviti dinamične preskuse.

6.7   Določbe, ki veljajo za posamezne sestavne dele sistema za zadrževanje

6.7.1   Zaponka

6.7.1.1   Zaponka mora biti zasnovana tako, da je izključena vsaka možnost nepravilne uporabe. To med drugim pomeni, da ne sme biti mogoče, da bi zaponka ostala v delno zaprtem položaju; pri postopku zapiranja zaponke ne sme biti mogoče pomotoma zamenjati delov zaponke; zaponka lahko ostane v zaprti legi šele takrat, ko so vsi deli zaskočeni. Na mestih, kjer bi zaponka lahko prišla v stik z otrokom, ne sme biti ožja od najmanjše širine traku, ki je določena v odstavku 6.7.4.1.1. Ta odstavek ne velja za sklope pasov, ki so že homologirani po Pravilniku št. 16 ali po enakovrednem veljavnem standardu. Pri „sistemu za zadrževanje za posebne potrebe“ mora samo zaponka osnovne funkcije zadrževanja izpolnjevati zahteve iz odstavkov od 6.7.1.2 do 6.7.1.8.

6.7.1.2   Zaponka mora ostati zaprta v kateri koli legi, tudi kadar ni obremenjena. Zaponka mora biti zasnovana tako, da je lahko dosegljiva in da se z lahkoto uporablja. Zaponko mora biti mogoče odpreti s pritiskom na gumb ali podobno napravo.

Površina, na katero je treba pritisniti, mora imeti v položaju, ko se zaponka dejansko odpre, in ko je projicirana na ravnino, pravokotno na začetno smer premikanja gumba, naslednje mere:

6.7.1.3   Površina za odpiranje zaponke mora biti obarvana rdeče. Noben drug del zaponke ne sme biti te barve.

6.7.1.4   Otroka mora biti mogoče odpeti iz sistema za zadrževanje z enim samim pritiskom na eno samo zaponko. Otroka je dovoljeno vzeti ven skupaj z napravami, kot so nosilo za otroka/prenosni otroški ležalnik/sistemi za zadrževanje prenosnega otroškega ležalnika, če se sistem za zadrževanje otrok lahko odpne s pritiskom na največ dva gumba za odpiranje.

6.7.1.4.1   Položajnik ramenskega pasu

Če je vgrajen položajnik ramenskega pasu, mora biti zasnovan tako, da je preprečena možnost nepravilne uporabe. Naprave ne sme biti mogoče uporabljati na način, ki bi povzročil zvijanje ramenskih pasov. Napravo mora biti mogoče zapeti s samo eno potezo. Sila, potrebna za zapenjanje naprave, ne sme presegati 15 N.

6.7.1.4.2   Položajnik ramenskega pasu mora biti zasnovan tako, da je lahko dosegljiv in da se z lahkoto uporablja. Odpreti se mora z eno preprosto potezo, otroku pa mora biti uporaba mehanizma za odpenjanje otežena. Sila, potrebna za odpenjanje naprave, ne sme presegati 15 N.

6.7.1.4.3   Položajnik ramenskega pasu ne sme biti višji od 60 mm.

6.7.1.5   Odpiranje zaponke mora omogočiti odstranitev otroka neodvisno od „sedeža“, „opore sedeža“ ali „ščitnika pred udarcem“, če je vgrajen, če pa naprava vključuje mednožni pas, se mora ta odpeti z uporabo iste zaponke.

6.7.1.6   Zaponka mora biti sposobna vzdržati temperaturni preskus skladno z zahtevami iz odstavka 7.2.7 in nato znova delovati, pred dinamičnim preskusom iz odstavka 7.1.3 pa mora prestati preskus, ki vključuje 5 000 ± 5 ciklov odpiranja in zapiranja pri običajnih pogojih uporabe.

6.7.1.7   Na zaponki se opravijo naslednji preskusi odpiranja:

6.7.1.7.1   Preskus pod obremenitvijo

6.7.1.7.1.1   Za ta preskus se uporabi sistem za zadrževanje otrok, na katerem je že bil opravljen dinamični preskus iz odstavka 7.1.3.

6.7.1.7.1.2   Sila, potrebna za odpiranje zaponke pri preskusu iz odstavka 7.2.1.1, ne sme presegati 80 N.

6.7.1.7.2   Preskus brez obremenitve

6.7.1.7.2.1   Za ta preskus se uporabi zaponka, ki pred tem še ni bila obremenjena. Sila, potrebna za odpiranje zaponke, ko ta ni obremenjena, mora pri preskusih iz odstavka 7.2.1.2 znašati od 40 do 80 N.

6.7.1.8   Trdnost

6.7.1.8.1   Med preskusom iz odstavka 7.2.1.3.2 se noben del zaponke, trakov ob zaponki ali naprav za nastavitev ne sme zlomiti ali odtrgati.

6.7.1.8.2   Glede na omejitev mase, ki jo je navedel proizvajalec, mora zaponka H-pasu vzdržati:

6.7.1.8.3   Homologacijski organ lahko opusti preskus trdnosti zaponke, če podatki, ki so na voljo, kažejo, da je preskus odvečen.

6.7.2   Naprava za nastavitev

6.7.2.1   Območje nastavitve mora biti zadostno, da omogoča pravilno nastavitev sistema za zadrževanje otrok za vse velikosti, za katere je namenjen, in da omogoča zadovoljivo namestitev v vsa vozila, združljiva s standardom i-Size.

6.7.2.2   Vse naprave za nastavitev morajo biti tipa „za hitro nastavitev“.

6.7.2.3   Naprave tipa „za hitro nastavitev“ morajo biti lahko dosegljive, če je sistem za zadrževanje otrok pravilno nameščen in je otrok ali preskusna lutka v sistemu za zadrževanje.

6.7.2.4   Naprava tipa „za hitro nastavitev“ mora biti preprosto prilagodljiva postavi otroka. Sila, potrebna za uporabo naprave za ročno nastavitev, ne sme presegati 50 N, zlasti pri preskusu iz odstavka 7.2.2.1.

6.7.2.5   Dva vzorca naprav za nastavitev sistema za zadrževanje otrok je treba preskusiti skladno z zahtevami temperaturnega preskusa iz odstavkov 7.2.7.1 in 7.2.3.

6.7.2.5.1   Zdrs traku ne sme presegati 25 mm pri eni napravi za nastavitev ali 40 mm pri vseh napravah za nastavitev.

6.7.2.6   Pri preskušanju skladno z odstavkom 7.2.2.1 se naprava ne sme zlomiti ali odtrgati.

6.7.2.7   Naprava za nastavitev, nameščena neposredno na sistem za zadrževanje otrok, mora biti zmožna vzdržati ponovljeno delovanje in mora pred dinamičnim preskusom iz odstavka 7.1.3 prestati preskus, ki vključuje 5 000 ± 5 ciklov, kot je določeno v odstavku 7.2.3.

6.7.3   Navijala

6.7.3.1   Navijala s samodejno zaskočitvijo

6.7.3.1.1   Trak, opremljen z navijalom s samodejno zaskočitvijo, se med položajema zaskočitve navijala ne sme odviti za več kot 30 mm. Ko se uporabnik nasloni nazaj, mora trak ostati v svojem prvotnem položaju ali pa se mora samodejno vrniti v ta položaj, ko se uporabnik nagne naprej.

6.7.3.1.2   Če je navijalo del trebušnega pasu, sila navijanja traku ne sme biti manjša od 7 N, merjena na prosti dolžini traku med preskusno lutko in navijalom skladno z odstavkom 7.2.4.1. Pri podobnih meritvah za navijalo, ki je del zadrževalnega sistema za prsni koš, sila navijanja traku ne sme biti manjša od 2 N in ne večja od 7 N. Če trak poteka skozi vodilo ali škripec, se sila navijanja traku meri na prosti dolžini med preskusno lutko in vodilom ali škripcem. Če ima ta sklop napravo, ki pri ročnem ali samodejnem delovanju preprečuje, da bi se trak navil do konca, ta naprava ne sme delovati med izvajanjem teh meritev.

6.7.3.1.3   Trak je treba pri pogojih iz odstavka 7.2.4.2 5 000-krat izvleči in pustiti, da se navije v navijalo. Nato se na navijalu opravi temperaturni preskus po zahtevah iz odstavka 7.2.7.1 in korozijski preskus iz odstavka 7.1.1, ki mu sledi preskus odpornosti proti prahu iz odstavka 7.2.4.5. Po vsem tem mora uspešno prestati nadaljnjih 5 000 izvlečenj in navijanj. Po zgornjih preskusih mora navijalo še naprej pravilno delovati in izpolnjevati zahteve iz odstavkov 6.7.3.1.1 in 6.7.3.1.2.

6.7.3.2   Navijala z zaskočitvijo v sili

6.7.3.2.1   Pri preskušanju skladno z odstavkom 7.2.4.3 mora navijalo, ki se zaskoči v sili, izpolnjevati naslednje zahteve:

6.7.3.2.2   Če je delovanje navijala odvisno od zunanjega signala ali vira napajanja, mora zasnova zagotavljati samodejno zaskočitev navijala v primeru odpovedi ali prekinitve tega signala ali vira napajanja.

6.7.3.2.3   Navijalo z zaskočitvijo v sili z večkratnim zaznavanjem mora izpolnjevati zgornje zahteve. Če je poleg tega eden od dejavnikov zaznavanja povezan z izvlečenjem traku, se mora navijalo zaskočiti, ko je pospešek traku 1,5 g, merjen v osi izvlečenja traku.

6.7.3.2.4   Pri preskusih iz odstavkov 6.7.3.2.1.1 in 6.7.3.2.3 izvlečeni del traku ne sme biti daljši od 50 mm, preden se navijalo zaskoči, izhajajoč iz dolžine odvijanja, določene v odstavku 7.2.4.3.1. V preskusu iz odstavka 6.7.3.2.1.2 do zaskočitve ne sme priti med izvlečenjem 50 mm traku, izhajajoč iz dolžine odvijanja, določene v odstavku 7.2.4.3.1.

6.7.3.2.5   Če je navijalo del trebušnega pasu, sila navijanja traku ne sme biti manjša od 7 N, merjena na prosti dolžini traku med preskusno lutko in navijalom skladno z odstavkom 7.2.4.1. Pri podobnih meritvah za navijalo, ki je del zadrževalnega sistema za prsni koš, sila navijanja traku ne sme biti manjša od 2 N in ne večja od 7 N. Če trak poteka skozi vodilo ali škripec, se sila navijanja traku meri na prosti dolžini med preskusno lutko in vodilom ali škripcem. Če ima ta sklop napravo, ki pri ročnem ali samodejnem delovanju preprečuje, da bi se trak navil do konca, ta naprava ne sme delovati med izvajanjem teh meritev.

6.7.3.2.6   Trak je treba pri pogojih iz odstavka 7.2.4.2 40 000-krat izvleči in pustiti, da se navije v navijalo. Nato se na navijalu opravi temperaturni preskus skladno z odstavkom 7.2.7, korozijski preskus iz odstavka 7.1.1 in preskus odpornosti proti prahu iz odstavka 7.2.4.5.

6.7.4   Trakovi

6.7.4.1   Širina

6.7.4.1.1   Najmanjša širina trakov sistema za zadrževanje otrok, ki prihajajo v stik s preskusno lutko, mora biti 25 mm. Te mere je treba meriti med preskusom natezne trdnosti traku iz odstavka 7.2.5.1, brez zaustavitve preskusne naprave in pod obremenitvijo, ki je enaka 75 odstotkom porušne obremenitve traku.

6.7.4.2   Natezna trdnost po kondicioniranju pri sobni temperaturi

6.7.4.2.1   Pri dveh vzorcih traku, kondicioniranih skladno z odstavkom 7.2.5.2.1, je treba določiti porušno obremenitev traku skladno z odstavkom 7.2.5.1.2.

6.7.4.2.2   Razlika med porušno obremenitvijo dveh vzorcev ne sme presegati 10 odstotkov od večje izmerjene porušne obremenitve.

6.7.4.3   Natezna trdnost po posebnem kondicioniranju

6.7.4.3.1   Pri dveh vzorcih traku, kondicioniranih skladno z eno od določb iz odstavka 7.2.5.2 (razen odstavka 7.2.5.2.1), porušna obremenitev traku ne sme biti manjša od 75 odstotkov povprečja obremenitev, določenih v preskusu iz odstavka 7.2.5.1.

6.7.4.3.2   Poleg tega porušna obremenitev pri sistemih za zadrževanje otrok kategorije i-Size ne sme biti manjša od 3,6 kN.

6.7.4.3.3   Homologacijski organ lahko opusti enega ali več teh preskusov, če sestava uporabljenega materiala ali podatki, ki so na voljo, kažejo, da so takšni preskusi odvečni.

6.7.4.3.4   Če je rezultat preskusa mikrozdrsa iz odstavka 7.2.3 nad 50 odstotki mejne vrednosti, določene v odstavku 6.7.2.5.1, je treba opraviti kondicioniranje z odrgnjenjem tipa 1 iz odstavka 7.2.5.2.6.

6.7.4.4   Ne sme biti mogoče, da se celotni trak potegne skozi naprave za nastavitev, zaponke ali pritrdišča.

6.7.5   Specifikacije priključkov ISOFIX

„Priključki ISOFIX“ in indikatorji zaskočitve morajo biti zmožni vzdržati ponovljeno delovanje in morajo pred dinamičnim preskusom iz odstavka 7.1.3 opraviti preskus, ki vključuje 2 000 ± 5 ciklov odpiranja in zapiranja pri običajnih pogojih uporabe.

6.8   Razvrstitev

6.8.1   Sistemi za zadrževanje otrok lahko pokrivajo katero koli velikostno skupino, pod pogojem, da so izpolnjene zahteve za celotno skupino.

7.   PRESKUSI

7.1   Preskusi sestavljenega sistema za zadrževanje otrok

7.1.1   Korozija

7.1.1.1   Kovinski deli sistema za zadrževanje otrok se namestijo v komoro za preskušanje, kot je določeno v Prilogi 4. Pri sistemu za zadrževanje otrok, ki vključuje navijalo, mora biti trak odvit na celotno dolžino, zmanjšano za 100 ± 3 mm. Razen kratkih prekinitev, ki so morda potrebne npr. za preverjanje in dodajanje raztopine soli, mora preskus trajati neprekinjeno 50 ± 0,5 ure.

7.1.1.2   Po končanem preskusu se kovinski deli sistema za zadrževanje otrok previdno operejo ali potopijo v čisto tekočo vodo, ki nima več kot 38 °C, da se odstranijo morebitni ostanki soli, nato pa se pred pregledom, skladno z odstavkom 6.6.1.2, sušijo 24 ± 1 uro pri sobni temperaturi od 18 do 25 °C.

7.1.2   Prevrnitev

7.1.2.1   Preskusna lutka mora biti opremljena z eno od naprav za delovanje obremenitve, kot je ustrezno in kot je opisano v Prilogi 21. Namestite preskusno lutko v sistem za zadrževanje, nameščen skladno s tem pravilnikom in ob upoštevanju navodil proizvajalca, s standardno ohlapnostjo, določeno v odstavku 7.1.3.5, ki mora biti pri vseh sistemih enaka.

7.1.2.2   Sistem za zadrževanje se pritrdi na preskusno napravo ali sedež v vozilu. Celoten sistem za zadrževanje otrok se s hitrostjo 2–5°/s zavrti za 540° ± 5° okoli vodoravne osi v srednji vzdolžni ravnini sistema za zadrževanje otrok in se ustavi v tem položaju. Za ta preskus se lahko naprave, namenjene za uporabo v določenih avtomobilih, pritrdijo na preskusno napravo, opisano v Prilogi 6.

7.1.2.3   V tem statičnem obrnjenem položaju poleg preskusne lutke z nameščeno napravo za delovanje obremenitve, opisano v Prilogi 21, deluje navpično navzdol v ravnini, pravokotni na os vrtenja, še masa, štirikrat večja od mase preskusne lutke. Obremenitev mora delovati postopoma in nadzorovano ter s hitrostjo, ki ne presega težnostnega pospeška ali 400 mm/min. Predpisana največja obremenitev mora delovati 30 – 0/+ 5 sekund.

7.1.2.4   Odstranite obremenitev s hitrostjo največ 400 mm/min in izmerite premik.

7.1.2.5   Zavrtite celoten sedež za 180°, da ga vrnete v začetni položaj.

7.1.2.6   Ta preskusni cikel se znova opravi z vrtenjem v nasprotno smer. Postopek se nato ponovi v obeh smereh vrtenja, pri čemer se os vrtenja, ki leži v vodoravni ravnini, premakne glede na predhodne preskuse za 90°.

7.1.2.7   Pri teh preskusih je treba uporabiti najmanjšo in največjo ustrezno preskusno lutko velikostne skupine, za katero je namenjen sistem za zadrževanje. Med celotnim preskusnim ciklom ni dovoljeno nastavljati preskusne lutke ali sistemov za zadrževanje otrok.

7.1.3   Dinamični preskusi za čelno in bočno trčenje ter trčenje od zadaj:

7.1.3.1   Preskusi z vozičkom in preskusno napravo

7.1.3.1.1   Preskusi čelnega trčenja in trčenja od zadaj

7.1.3.1.1.1   Voziček in preskusna naprava, uporabljena pri dinamičnem preskusu, morata izpolnjevati zahteve iz Priloge 6 k temu pravilniku.

7.1.3.1.1.2   Voziček mora med celotnim pojemanjem ali pospeševanjem ostati v vodoravni legi.

7.1.3.1.1.3   Pri preskušanju v skladu z zahtevami za preskus trčenja od zadaj se preskusna naprava zavrti za 180°.

7.1.3.1.1.4   Pri preskušanju nazaj obrnjenega sistema za zadrževanje otrok, namenjenega za uporabo na sprednjem sedežnem prostoru, armaturno ploščo predstavlja togi drog, ki je na voziček pritrjen tako, da vso energijo absorbira sistem za zadrževanje otrok.

7.1.3.1.1.5   Naprave za pojemanje ali pospeševanje

Vlagatelj mora uporabiti eno od naslednjih naprav:

7.1.3.1.1.5.1   Preskusna naprava za pojemanje:

Pojemanje vozička se doseže z uporabo naprave iz Priloge 6 k temu pravilniku ali katere koli druge naprave, ki daje enakovredne rezultate. Ta naprava mora izpolnjevati zahteve iz odstavka 7.1.3.4 in naslednje zahteve:

Postopek kalibracije:

Pogoji dinamičnega preskušanja med preskušanjem:

Pri čelnem trčenju in trčenju od zadaj se pojemanje doseže z napravo, kalibrirano tako, kot je navedeno zgoraj, pri čemer velja naslednje:

7.1.3.1.1.5.2   Preskusna naprava za pospeševanje

Pogoji dinamičnega preskušanja:

7.1.3.1.1.6   Opraviti je treba naslednje meritve:

7.1.3.1.1.7   Po trčenju je treba sistem za zadrževanje otrok vizualno pregledati, ne da se odpre zaponka, da se ugotovi, ali je prišlo do okvare ali preloma.

7.1.3.1.2   Trčenje od zadaj

7.1.3.1.2.1   Pri preskušanju skladnosti z zahtevami za preskus trčenja od zadaj se preskusni sedež zavrti za 180°.

7.1.3.1.2.2   Pri preskušanju nazaj obrnjenega sistema za zadrževanje otrok, namenjenega za uporabo na sprednjem sedežnem prostoru, armaturno ploščo predstavlja togi drog, ki je na voziček pritrjen tako, da vso energijo absorbira sistem za zadrževanje otrok.

7.1.3.1.2.3   Pogoji pojemanja morajo izpolnjevati zahteve iz Dodatka 2 k Prilogi 7.

Pogoji pospeševanja morajo izpolnjevati zahteve iz Dodatka 2 k Prilogi 7.

7.1.3.1.2.4   Opravijo se meritve, podobne tistim iz odstavkov 7.1.3.1.1.4 in 7.1.3.1.1.5.

7.1.3.1.3   Bočno trčenje

7.1.3.1.3.1   Pri preskušanju v skladu z zahtevami za preskus bočnega trčenja se preskusna naprava zavrti za 90°.

7.1.3.1.3.2   Spodnja pritrdišča ISOFIX morajo biti premična v smeri Y, da ne pride do poškodb na priključkih in preskusni opremi. Pritrdišča ISOFIX morajo biti pritrjena na drsni sistem, ki omogoča premikanje za 200 mm – 0 mm + 50 mm.

7.1.3.1.3.3   Obremenitev sistema za zadrževanje otrok pri bočnem trčenju se ustvari s ploščo vrat, opredeljeno v Dodatku 3 k Prilogi 6. Površina plošče mora biti prekrita z oblazinjenjem, opredeljenim v Dodatku 3 k Prilogi 6.

7.1.3.1.3.4   Preskusno ogrodje mora ustvariti relativno hitrost med ploščo vrat in preskusno napravo v skladu z Dodatkom 3 k Prilogi 7. Največja globina vdora plošče vrat je določena v Dodatku 3 k Prilogi 6. Relativna hitrost med ploščo vrat in preskusno napravo ne sme biti spremenjena zaradi stika s sistemom za zadrževanje otrok in mora ostati v območju, določenem v Dodatku 3 k Prilogi 7. Pri preskusu, kjer so vrata v času t0 v mirujočem stanju, morajo vrata biti pritrjena, hitrost preskusne lutke na tleh v času t0 pa mora znašati med 6,375 m/s in 7,25 m/s. Pri preskusu, kjer se vrata v času t0 premikajo, mora hitrost vrat na tleh ostati v območju, določenem v Dodatku 3 k Prilogi 7, vsaj tako dolgo, da vdor doseže največjo vrednost, preskusna lutka pa mora v času t0 biti v mirujočem stanju.

7.1.3.1.3.5   Sistem za zadrževanje otrok se preskuša v najbolj pokončnem položaju.

7.1.3.1.3.6   V času t0, določenem v Dodatku 3 k Prilogi 7, mora preskusna lutka biti v svojem prvotnem položaju, določenem v odstavku 7.1.3.5.2.1.

7.1.3.2   Preskus na vozičku in v karoseriji vozila

7.1.3.2.1   Preskusi čelnega trčenja

7.1.3.2.1.1   Način pritrditve vozila med preskusom ne sme ojačiti pritrdišč sedežev vozila, varnostnih pasov za odrasle in morebitnih dodatnih pritrdišč, potrebnih za pritrditev zadrževalne naprave za otroke, ali zmanjšati običajne deformacije konstrukcije. Na vozilu ne sme biti nobenega dela, ki bi omejeval premikanje preskusne lutke in tako zmanjševal obremenitev sistema za zadrževanje otrok med preskusom. Deli konstrukcije, ki so bili odstranjeni, se lahko nadomestijo z deli z enakovredno trdnostjo, pod pogojem, da ne omejujejo premikanja preskusne lutke.

7.1.3.2.1.2   Pritrdilna naprava se šteje kot zadovoljiva, če ne vpliva na območje, ki poteka po celotni širini konstrukcije, in če je vozilo ali konstrukcija blokirana ali pritrjena na razdalji najmanj 500 mm pred pritrdiščem zadrževalnega sistema. Na zadnji strani mora biti konstrukcija pritrjena za pritrdišči na zadostni razdalji, da so izpolnjene vse zahteve iz odstavka 7.1.3.2.1.1.

7.1.3.2.1.3   Sedež v vozilu in sistem za zadrževanje otrok se namestita in postavita v položaj, ki po mnenju tehnične službe, ki izvaja homologacijske preskuse, zagotavlja najslabše pogoje glede trdnosti, in ki je združljiv z namestitvijo preskusne lutke v vozilo. Položaj naslona sedeža in sistema za zadrževanje otrok mora biti naveden v poročilu. Naslon sedeža vozila, če je njegov naklon nastavljiv, mora biti blokiran, kot je določil proizvajalec, če pa proizvajalec tega ni določil, mora biti blokiran v položaju, ki je čim bližji kotu 25°.

7.1.3.2.1.4   Če v navodilih za namestitev in uporabo ni navedeno drugače, mora biti sprednji sedež postavljen v skrajni sprednji položaj, ki se običajno uporablja za sisteme za zadrževanje otrok, namenjene za uporabo na sprednjem sedežnem prostoru, in v skrajni zadnji položaj, ki se običajno uporablja za sisteme za zadrževanje otrok, namenjene za uporabo na zadnjem sedežnem prostoru.

7.1.3.2.1.5   Pogoji pojemanja morajo izpolnjevati zahteve iz odstavka 7.1.3.4. Kot preskusna naprava se uporabi sedež zadevnega vozila.

7.1.3.2.1.6   Opraviti je treba naslednje meritve:

7.1.3.2.1.7   Po trčenju je treba sistem za zadrževanje otrok vizualno pregledati, ne da se odpre zaponka, da se ugotovi, ali je prišlo do okvare.

7.1.3.2.2   Preskusi trčenja od zadaj

7.1.3.2.2.1   Karoserija se zavrti za 180° na preskusnem vozičku.

7.1.3.2.2.2   Veljajo enake zahteve kot pri čelnem trčenju (odstavki od 7.1.3.2.1.1 do 7.1.3.2.1.5).

7.1.3.3   Preskušanje s celotnim vozilom

7.1.3.3.1   Pogoji pojemanja morajo izpolnjevati zahteve iz odstavka 7.1.3.4.

7.1.3.3.2   Pri preskusih čelnega trčenja je treba uporabiti postopek iz Priloge 9 k temu pravilniku.

7.1.3.3.3   Pri preskusih trčenja od zadaj je treba uporabiti postopek iz Priloge 10 k temu pravilniku.

7.1.3.3.4   Opraviti je treba naslednje meritve:

7.1.3.3.5   Sprednji sedeži, če je njihov naklon nastavljiv, morajo biti blokirani, kot je določil proizvajalec, če pa proizvajalec tega ni določil, morajo biti blokirani v položaju, ki je čim bližji kotu 25°.

7.1.3.3.6   Po trčenju je treba sistem za zadrževanje otrok vizualno pregledati, ne da se odpre zaponka, da se ugotovi, ali je prišlo do okvare ali preloma.

7.1.3.4   Pogoji za dinamični preskus so povzeti v tabeli 4:

Tabela 4

7.1.3.5   Lutke za dinamični preskus

7.1.3.5.1   Sistem za zadrževanje otrok se preskusi z uporabo preskusnih lutk iz Priloge 8 k temu pravilniku.

7.1.3.5.2   Namestitev preskusne lutke za čelno trčenje in trčenje od zadaj

7.1.3.5.2.1   Namestitev sistema za zadrževanje otrok na preskusno napravo.

Prazen sistem za zadrževanje otrok ISOFIX se pritrdi na pritrdilni sistem ISOFIX.

Dovoljeno je pritrditi priključke ISOFIX v spodnja pritrdišča ISOFIX, da se prazen sistem za zadrževanje otrok povleče proti tem pritrdiščem.

V ravnini, vzporedni s površino blazine preskusnega sedeža, se uporabi dodatna sila 135 +/– 15 N. Sila se uporabi vzdolž središčnice sistema za zadrževanje otrok in na višini največ 100 mm nad blazino.

Zgornji pritrditveni trak, če je na voljo, se nastavi tako, da se doseže natezna sila 50 +/– 5 N. Druga možnost je, da se podporna noga, če je na voljo, nastavi glede na navodila proizvajalca sistema za zadrževanje otrok.

Središčnica sistema za zadrževanje otrok mora biti poravnana s središčnico preskusne naprave.

Preskusna lutka se namesti v sistem za zadrževanje otrok tako, da je od naslona sedeža ločena z upogljivim distančnikom. Distančnik je debel 2,5 cm in širok 6 cm. Njegova dolžina je enaka višini ramen, zmanjšani za višino stegna, pri čemer obe višini veljata za sedeči položaj in ustrezata velikosti preskušane preskusne lutke. V spodnji tabeli je navedena ustrezna višina distančnika za različne velikosti preskusne lutke. Oblika plošče se mora čim bolj prilegati ukrivljenosti sedeža, njen spodnji del pa mora biti v višini kolka preskusne lutke.

Pas se nastavi po navodilih proizvajalca, vendar z natezno silo, ki je za 250 ± 25 N večja od sile, potrebne za nastavitev, z odklonskim kotom traku pri napravi za nastavitev 45 ± 5°, ali s kotom, ki ga je določil proizvajalec.

Distančnik se nato odstrani, preskusna lutka pa se potisne proti naslonu sedeža. Ohlapnost enakomerno porazdelite po H-pasu.

Vzdolžno ravnino, ki poteka skozi središčnico preskusne lutke, je treba postaviti na sredino med obe pritrdišči spodnjega dela pasu, upoštevati pa je treba tudi določila iz odstavka 7.1.3.2.1.3.

Po namestitvi se položaj preskusne lutke nastavi na naslednji način:

Primer poravnanosti rok:

7.1.3.6   Kategorija i-Size

Dinamične preskuse je treba opraviti z največjo in najmanjšo preskusno lutko, kot je določeno v naslednji tabeli glede na velikostno skupino, ki jo je navedel proizvajalec za sistem za zadrževanje otrok.

Tabela 6

Merila za izbiro preskusne lutke glede na velikostno skupino

Če je treba na sistemu za zadrževanje otrok v primeru različnih velikosti opraviti večje spremembe (npr. kombinirani sistem za zadrževanje otrok) ali če velikostna skupina pokriva več kot tri velikostne skupine, se poleg zgoraj navedenih preskusnih lutk preskusijo ustrezne vmesne preskusne lutke.

7.1.3.6.1   Če je sistem za zadrževanje otrok zasnovan za dva ali več otrok, je treba en preskus opraviti z najtežjimi preskusnimi lutkami na vseh sedežnih prostorih. Treba je opraviti še drugi preskus z najlažjo in najtežjo preskusno lutko, kot je določeno zgoraj. Preskusi se opravijo z uporabo preskusne naprave, kot je prikazano na sliki 3 v Dodatku 3 k Prilogi 6. Če laboratorij, ki opravlja preskuse, meni, da je to potrebno, se lahko opravi še tretji preskus s katero koli kombinacijo preskusnih lutk ali praznih sedežnih prostorov.

7.1.3.6.2   Če sistem za zadrževanje otrok i-Size uporablja zgornji pritrditveni trak, se en preskus izvede z najmanjšo preskusno lutko in najmanjšo dolžino zgornjega pritrditvenega traku (pritrdišče G1). Drugi preskus se izvede s težjo preskusno lutko in z večjo dolžino zgornjega pritrditvenega traku (pritrdišče G2). Zgornji pritrditveni trak nastavite tako, da se doseže natezna sila 50 ± 5 N. Za bočno trčenje se sistem za zadrževanje otrok ISOFIX preskusi samo z manjšo dolžino zgornjega pritrditvenega traku.

7.1.3.6.3   Če sistem za zadrževanje otrok i-Size kot napravo proti vrtenju uporablja podporno nogo, se v nadaljevanju navedeni dinamični preskusi izvedejo na naslednji način:

7.1.3.6.4   Preskus iz odstavka 6.6.4.1.6.2 je zahtevan samo za največjo preskusno lutko, za katero je zasnovan sistem za zadrževanje otrok.

7.2   Preskušanje posameznih sestavnih delov

7.2.1   Zaponka

7.2.1.1   Preskus odpiranja pod obremenitvijo

7.2.1.1.1   Za ta preskus se uporabi sistem za zadrževanje otrok, na katerem je že bil opravljen dinamični preskus iz odstavka 7.1.3.

7.2.1.1.2   Sistem za zadrževanje otrok se odstrani s preskusnega vozička ali iz vozila brez odpiranja zaponke. Zaponka se obremeni s silo 200 ± 2 N. Če je zaponka pritrjena na togi del, se sila uporabi pod kotom, enakim kotu med zaponko in tem togim delom med dinamičnim preskusom.

7.2.1.1.3   Na geometrijsko sredino gumba za odpenjanje zaponke vzdolž fiksne osi, ki poteka vzporedno s prvotno smerjo premikanja gumba, mora delovati sila s hitrostjo 400 ± 20 mm/min; geometrijska sredina se nanaša na tisti del površine zaponke, na katerega mora delovati sila odpiranja. Med delovanjem sile odpiranja mora biti zaponka pritrjena na togo oporo.

7.2.1.1.4   Sila odpiranja zaponke se uporabi z uporabo dinamometra ali podobne naprave na način in v smeri, ki ustrezata običajni uporabi. Stični del je polirana kovinska polkrogla s polmerom 2,5 ± 0,1 mm.

7.2.1.1.5   Izmeri se sila odpiranja zaponke in zabeleži se vsaka okvara.

7.2.1.2   Preskus odpiranja brez obremenitve

7.2.1.2.1   Namesti se sklop zaponke, ki pred tem še ni bil obremenjen, in se postavi v stanje „brez obremenitve“.

7.2.1.2.2   Način merjenja sile odpiranja zaponke je določen v odstavkih 7.2.1.1.3 in 7.2.1.1.4.

7.2.1.2.3   Izmeri se sila odpiranja zaponke.

7.2.1.3   Preskus trdnosti

7.2.1.3.1   Za preskus trdnosti se uporabita dva vzorca. V preskus so vključene vse naprave za nastavitev, razen naprav za nastavitev, ki so nameščene neposredno na sistem za zadrževanje otrok.

7.2.1.3.2   V Prilogi 16 je prikazana tipična naprava za preskušanje trdnosti zaponke. Zaponka se prosto položi na zgornjo okroglo ploščo (A). Vsi na zaponko pripeti trakovi so dolgi najmanj 250 mm in so nameščeni tako, da visijo z zgornje plošče glede na njihovo lego na zaponki. Nato se prosti konci trakov navijejo okoli spodnje okrogle plošče (B), dokler se ne pojavijo na njeni notranji odprtini. Med A in B morajo biti vsi trakovi navpični. Nato je treba okroglo vpenjalno ploščo (C) narahlo vpeti na spodnjo površino plošče (B) tako, da je še vedno mogoče premikanje pasov med ploščami. Z majhno silo na zategovalni napravi se trakovi napenjajo in vlečejo med ploščama (B) in (C), dokler niso vsi trakovi obremenjeni glede na njihovo namestitev. Med tem postopkom in samim preskusom zaponka ne sme priti v stik s ploščo (A) in nobenim delom na njej. Nato se plošči (B) in (C) trdno spneta med seboj, natezna sila pa se pri hitrosti premikanja 100 ± 20 mm/min tako dolgo povečuje, dokler niso dosežene predpisane vrednosti.

7.2.2   Naprava za nastavitev

7.2.2.1   Lahkotnost nastavitve

7.2.2.1.1   Pri preskušanju ročne naprave za nastavitev se trak, ob upoštevanju pogojev običajne uporabe, enakomerno vleče skozi napravo za nastavitev s hitrostjo 100 ± 20 mm/min, pri čemer se izmeri največja sila v N po prvih 25 ± 5 mm premika traku in zaokroži na najbližje celo število N.

7.2.2.1.2   Pri preskusu se trak vleče v obeh smereh skozi napravo, pred meritvijo pa je treba s trakom opraviti 10 polnih ciklov vlečenja.

7.2.3   Preskus mikrozdrsa (glej sliko 3 v Prilogi 5)

7.2.3.1   Sestavni deli ali naprave, na katerih se opravi preskus mikrozdrsa, morajo biti najmanj 24 ur pred preskusom v okolju s temperaturo 20 °C ± 5 °C in relativno vlažnostjo 65 ± 5 odstotkov. Preskus se opravi pri temperaturi med 15 °C in 30 °C.

7.2.3.2   Prosti konec traku mora biti v enakem položaju kot pri običajni uporabi v vozilu in ne sme biti pritrjen na noben drugi del.

7.2.3.3   Naprava za nastavitev se namesti na navpični del traku, katerega en konec je treba obremeniti s silo 50 ± 0,5 N (pri tem je treba silo usmerjati tako, da se prepreči nihanje bremena ali zvijanje traku). Prosti konec traku na napravi za nastavitev je usmerjen navpično navzgor ali navzdol, kot je to običajno v vozilu. Drugi konec poteka prek valja, katerega vodoravna os poteka vzporedno z ravnino obremenjenega dela traku, pri čemer je konec, ki poteka prek valja, vodoraven.

7.2.3.4   Preskušana naprava se namesti tako, da je njeno središče, in sicer v najvišjem položaju, do katerega se lahko dvigne, 300 ± 5 mm od oporne mize, breme 50 N pa 100 ± 5 mm od oporne mize.

7.2.3.5   Pred preskusom je treba opraviti 20 ± 2 cikla, nato pa 1 000 ± 5 ciklov s frekvenco 30 ± 10 ciklov na minuto s skupno amplitudo 300 ± 20 mm ali kot je določeno v odstavku 7.2.5.2.6.2. Obremenitev 50 N mora delovati samo v času enega premika 100 ± 20 mm za vsak polovični cikel. Mikrozdrs se meri od položaja na koncu 20 ciklov pred preskusom.

7.2.4   Navijalo

7.2.4.1   Sila navijanja

7.2.4.1.1   Sile navijanja se merijo tako, da je sklop varnostnega pasu nameščen na preskusni lutki, enako kot pri dinamičnem preskusu iz odstavka 7.1.3. Napetost traku se meri čim bližje točki stika s preskusno lutko (tako, da se je ne dotika), medtem ko se trak navija s hitrostjo približno 0,6 m/min.

7.2.4.2   Vzdržljivost navijala

7.2.4.2.1   Trak se izvleče in spusti, da se navije nazaj, tolikokrat, kot je zahtevano, vendar največ 30-krat na minuto. Pri navijalih z zaskočitvijo v sili se v vsakem petem postopku opravi sunkovit poteg, da se navijalo zaskoči. Enako število teh sunkovitih potegov se izvede pri vsaki od petih različnih dolžin izvlečenja, ki predstavljajo 90, 80, 75, 70 in 65 odstotkov celotne dolžine traku na navijalu. Če pa je dolžina traku večja od 900 mm, se zgornji odstotki nanašajo na zadnjih 900 mm traku, ki se lahko izvleče iz navijala.

7.2.4.3   Zaskočitev navijala z zaskočitvijo v sili

7.2.4.3.1   Zaskočitev navijala se preskusi, ko je trak odvit do polne dolžine, zmanjšane za 300 ± 3 mm.

7.2.4.3.2   Pri navijalu, ki se sproži s premikanjem traku, se trak izvleče v smeri, ki je običajna, ko je navijalo nameščeno v vozilu.

7.2.4.3.3   Občutljivost navijala na pospešek vozila se preskuša pri zgoraj omenjenem izvlečenem delu, in sicer v obeh smereh vzdolž dveh pravokotnih osi, ki sta vodoravni, če bo navijalo nameščeno v vozilo po navodilih proizvajalca sistema za zadrževanje otrok. Če ta položaj ni določen, se organ, ki izvaja preskušanje, posvetuje s proizvajalcem sistema za zadrževanje otrok. Tehnična služba, ki opravlja homologacijske preskuse, mora izbrati eno od smeri preskušanja, ki daje najbolj neugodne pogoje glede aktiviranja mehanizma za zaskočitev.

7.2.4.3.4   Uporabljena naprava mora biti takšna, da je zahtevani pospešek dosežen pri povprečni stopnji naraščanja pospeška najmanj 25 g/s (8).

7.2.4.3.5   Pri preskusu izpolnjevanja zahtev iz odstavkov 6.7.3.2.1.3 in 6.7.3.2.1.4 se navijalo namesti na vodoravno mizo, ki se potem nagiba s hitrostjo največ 2° na sekundo, dokler ne pride do zaskočitve. Preskus se ponovi z nagibanjem v drugih smereh, da se zagotovi, da so zahteve izpolnjene.

7.2.4.4   Korozijski preskus

7.2.4.4.1   Korozijski preskus se opravi v skladu s postopkom iz odstavka 7.1.1.

7.2.4.5   Preskus odpornosti proti prahu

7.2.4.5.1   Navijalo se namesti v komoro za preskušanje, kot je opisano v Prilogi 3 k temu pravilniku. Njegova usmerjenost mora biti podobna tisti v vozilu. Komora za preskušanje mora vsebovati prah, ki mora izpolnjevati zahteve iz odstavka 7.2.4.5.2. Trak v dolžini 500 mm se izvleče iz navijala tako, da ostane izvlečen, v minuti ali dveh po vsakem mešanju prahu pa se opravi 10 ciklov izvlečenja in navijanja. V času petih ur se prah vsakih 20 minut premeša za pet sekund z uporabo stisnjenega zraka brez olja in vlage, ki vstopa skozi odprtino s premerom 1,5 ± 0,1 mm pri tlaku 5,5 ± 0,5 bara.

7.2.4.5.2   Prah, ki se uporabi v preskusu iz odstavka 7.2.4.5.1, vsebuje približno 1 kg suhega kremena. Razporeditev velikosti delcev je naslednja:

7.2.5   Statični preskus trakov

7.2.5.1   Preskus trdnosti traku

7.2.5.1.1   Vsak preskus se opravi na dveh novih vzorcih traku, ki sta bila kondicionirana, kot je določeno v odstavku 6.7.4 tega pravilnika.

7.2.5.1.2   Vsak trak se vpne med čeljusti naprave za preskušanje natezne trdnosti. Čeljusti morajo biti zasnovane tako, da se prepreči trganje traku v čeljustih ali v njihovi bližini. Hitrost pomika mora biti 100 ± 20 mm/min. Prosta dolžina vzorca med čeljustmi naprave na začetku preskusa mora biti 200 mm ± 40 mm.

7.2.5.1.2.1   Napetost se povečuje, dokler se trak ne strga; zabeleži se porušna obremenitev.

7.2.5.1.3   Če trak zdrsne ali se strga v razdalji do 10 mm od čeljusti ali pri čeljustih, je preskus neveljaven in je treba opraviti nov preskus na drugem vzorcu.

7.2.5.2   Vzorce trakov iz odstavka 3.2.3 tega pravilnika je treba kondicionirati na naslednji način:

7.2.5.2.1   Kondicioniranje pri sobni temperaturi

7.2.5.2.1.1   Trak mora biti 24 ± 1 uro v okolju s temperaturo 23 °C ± 5 °C in relativno vlažnostjo 50 ± 10 odstotkov. Če se preskus ne opravi takoj po kondicioniranju, se vzorec do začetka preskusa shrani v nepredušno zaprti posodi. Porušno obremenitev je treba določiti v petih minutah po odstranitvi traku iz okolja za kondicioniranje ali iz zaprte posode.

7.2.5.2.2   Kondicioniranje s svetlobo

7.2.5.2.2.1   Uporabijo se določbe priporočila ISO/105-B02 (1978). Trak se izpostavi svetlobi za tako dolgo, da se povzroči obledelost standardne modre barve št. 7 do kontrasta, ki ustreza stopnji 4 na lestvici sive barve.

7.2.5.2.2.2   Po tej izpostavitvi trak ostane najmanj 24 ur v okolju s temperaturo 23 °C + 5 °C in relativno vlažnostjo 50 ± 10 odstotkov. Porušna obremenitev se določi v petih minutah po odstranitvi vzorca iz naprave za kondicioniranje.

7.2.5.2.3   Kondicioniranje pri nizkih temperaturah

7.2.5.2.3.1   Trak mora biti najmanj 24 ur v okolju s temperaturo 23 °C ± 5 °C in relativno vlažnostjo 50 ± 10 odstotkov.

7.2.5.2.3.2   Trak se nato 90 ± 5 minut pusti na ravni podlagi v hladilni komori s temperaturo zraka – 30 °C ± 5 °C. Nato se trak upogne in pregib se obteži z utežjo 2 ± 0,2 kg, predhodno ohlajeno na – 30 °C ± 5 °C. Po tem, ko je bil trak obtežen 30 ± 5 minut v isti hladilni komori, se utež odstrani in v petih minutah po odstranitvi traku iz hladilne komore se izmeri porušna obremenitev.

7.2.5.2.4   Kondicioniranje pri visokih temperaturah

7.2.5.2.4.1   Trak mora biti 180 ± 10 minut v grelni komori s temperaturo 60 °C ± 5 °C in relativno vlažnostjo 65 ± 5 odstotkov.

7.2.5.2.4.2   Porušna obremenitev se določi v petih minutah po odstranitvi traku iz grelne komore.

7.2.5.2.5   Kondicioniranje v vodi

7.2.5.2.5.1   Trak mora biti 180 ± 10 minut v celoti potopljen v destilirano vodo s temperaturo 20 °C ± 5 °C, ki ji je bilo dodanega malo omakalnega sredstva. Uporabi se lahko katero koli omakalno sredstvo, primerno za preskušano vlakno.

7.2.5.2.5.2   Porušna obremenitev se določi v 10 minutah po odstranitvi traku iz vode.

7.2.5.2.6   Kondicioniranje z odrgnjenjem

7.2.5.2.6.1   Sestavni deli ali naprave, ki jih je treba izpostaviti preskušanju z odrgnjenjem, morajo biti najmanj 24 ur pred preskusom v okolju s temperaturo 23 °C ± 5 °C in relativno vlažnostjo 50 ± 10 odstotkov. Sobna temperatura med preskusom mora biti med 15 °C in 30 °C.

7.2.5.2.6.2   V spodnji tabeli so navedeni splošni pogoji za vsak preskus:

Tabela 8

Če dolžina traku ne zadošča za opravljanje preskusa s premikom 300 mm, se preskus lahko opravi na krajši dolžini, ki pa ne sme biti manjša od 100 mm.

7.2.5.2.6.3   Posebni pogoji preskušanja

7.2.5.2.6.3.1   Postopek tipa 1: za primere, ko trak drsi skozi napravo za hitro nastavitev. Eden od trakov se trajno obremeni z navpično silo 10 N. Drugi trak, ki poteka vodoravno, se pritrdi na napravo, ki izvaja gibanje tkanega traku naprej in nazaj. Naprava za nastavitev se namesti tako, da vodoravni tkani trak ostane pod napetostjo (glej sliko 1 v Prilogi 5).

7.2.5.2.6.3.2   Postopek tipa 2: za primere, ko trak spremeni smer, ko gre skozi togi del. Med tem preskusom morata oba tkana trakova tvoriti kot, ki ustreza kotu, prikazanem na sliki 2 v Prilogi 5. Na trak mora trajno delovati sila 5 N. Če trak pri prehodu skozi togi del večkrat spremeni smer, se sila 5 N lahko poveča tako, da se doseže predpisani premik traku skozi togi del, ki znaša 300 mm.

7.2.6   Preskus s kondicioniranjem za naprave za nastavitev, ki so nameščene neposredno na sistem za zadrževanje otrok

Največjo preskusno lutko, za katero je namenjen sistem za zadrževanje, namestite tako kot za dinamični preskus, vključno s standardno ohlapnostjo, določeno v odstavku 7.1.3.5. Na tkanem traku, pri vstopu prostega konca tkanega traku v napravo za nastavitev, označite referenčno črto.

Odstranite preskusno lutko in namestite sistem za zadrževanje v ogrodje za kondicioniranje, prikazano na sliki 1 v Prilogi 16.

Tkani trak je treba premikati za najmanj 150 mm skozi napravo za nastavitev. To premikanje mora biti takšno, da gre skozi napravo za nastavitev vsaj 100 mm tkanega traku na strani referenčne črte proti prostemu koncu tkanega traku in preostanek razdalje premikanja (približno 50 mm) na strani referenčne črte z integralnim H-pasom.

Če dolžina tkanega traku od referenčne črte do prostega konca tkanega traku ni zadostna za opisano premikanje, je treba za premikanje 150 mm traku skozi napravo za nastavitev nastaviti H-pas v popolnoma raztegnjen položaj.

Frekvenca ciklov mora biti 10 ± 1 cikel/min, hitrost v smeri „B“ pa mora znašati 150 ± 10 mm/s.

7.2.7   Temperaturni preskus

7.2.7.1   Sestavne dele, določene v odstavku 6.6.5.1, je treba za najmanj 24 ur neprekinjeno izpostaviti okolju v zaprtem prostoru s temperaturo najmanj 80 °C nad površino vode, nato pa jih je treba ohladiti v okolju s temperaturo največ 23 °C. Hlajenju morajo takoj slediti trije zaporedni 24-urni cikli, pri čemer vsak cikel vključuje naslednje zaporedne faze:

7.2.8   Celoten sedež ali sestavni del, opremljen s priključki ISOFIX (npr. podnožje ISOFIX), če ima gumb za odpiranje, je togo pritrjen na preskusno ogrodje tako, da so sponke ISOFIX navpično poravnane, kot je prikazano na sliki 3. Na sponke ISOFIX se pritrdi drog premera 6 mm in dolžine 350 mm. Na konca droga se pritrdi masa 5 kg.

7.2.8.1   Na gumb za odpiranje ali ročaj mora delovati sila odpiranja vzdolž fiksne osi, ki poteka vzporedno s prvotno smerjo premikanja gumba/ročaja; geometrijska sredina se nanaša na tisti del površine priključka ISOFIX, na katerega mora delovati sila odpiranja.

7.2.8.2   Sila odpiranja priključka ISOFIX mora delovati z uporabo dinamometra ali podobne naprave na običajen način in v smeri, kot je prikazano v uporabniškem priročniku proizvajalca. Stični del je polirana kovinska polkrogla s polmerom 2,5 ± 0,1 mm za gumb za odpiranje ali polirana kovinska kljuka s polmerom 25 mm.

7.2.8.3   Če zasnova sistema za zadrževanje otrok preprečuje uporabo postopka iz odstavkov 7.2.8.1 in 7.2.8.2, se lahko v dogovoru s tehnično službo, ki izvaja preskus, uporabi nadomestna metoda.

7.2.8.4   Izmeri se sila odpiranja priključka ISOFIX, ki je potrebna, da se odklopi prva sponka.

7.2.8.5   Preskus se opravi na novem sedežu in ponovi na sedežu, na katerem je bil opravljen postopek uporabe iz odstavka 6.7.5.1.

7.3   Certificiranje blazine preskusne naprave.

7.3.1   Sedežno blazino preskusne naprave je treba certificirati, ko je nova, da se določijo začetne vrednosti globine posedanja pri trku in največjega pojemka, in nato po vsakih 50 dinamičnih preskusih ali vsaj enkrat vsak mesec, kar poteče prej, ali pred vsakim preskusom, če se preskusno ogrodje pogosto uporablja.

7.3.2   Postopki certificiranja in meritev morajo ustrezati postopkom, določenim v zadnji različici standarda ISO 6487; merilna oprema mora ustrezati specifikacijam za podatkovni kanal z razredom kanalskega filtra (CFC) 60.

Z uporabo preskusne naprave, določene v Prilogi 14 k temu pravilniku, je treba opraviti tri preskuse na središčnici na razdalji 150 ± 5 mm od sprednjega roba blazine in na razdalji 150 ± 5 mm v vsako smer od središčnice.

Napravo postavite navpično na ravno togo površino. Spuščajte udarno maso, dokler se ne dotakne površine, in nastavite napravo za označevanje globine posedanja na ničelni položaj. Namestite napravo navpično nad preskusno točko in dvignite maso za 500 ± 5 mm ter pustite, da prosto pade in udari na površino sedežne blazine preskusne naprave. Zabeležite posedanje in krivuljo pojemka.

7.3.3   Največje zabeležene vrednosti ne smejo odstopati več kot 15 odstotkov od začetnih vrednosti.

7.4   Beleženje dinamičnega obnašanja

7.4.1   Za ugotavljanje obnašanja preskusne lutke in njenih premikov je treba vse dinamične preskuse beležiti v skladu z naslednjimi pogoji:

7.5   Postopki meritev morajo ustrezati postopkom, določenim v zadnji različici standarda ISO 6487. Razred kanalske frekvence mora biti naslednji:

Tabela 9

Frekvenca vzorčenja mora biti vsaj 10-kratnik razreda kanalske frekvence (pri napravah z razredom kanalske frekvence 1 000 to ustreza najmanjši frekvenci vzorčenja 10 000 vzorcev na sekundo za posamezni kanal).

8.   POROČILO O HOMOLOGACIJSKEM PRESKUSU IN USTREZNOSTI PROIZVODNJE

9.   USTREZNOST PROIZVODNJE

9.1   Da se zagotovi ustreznost proizvodnega sistema proizvajalca, mora tehnična služba, ki je izvajala homologacijske preskuse, izvesti preskuse za ugotavljanje ustreznosti proizvodnje v skladu z odstavkom 9.2.

9.2   Določanje ustreznosti proizvodnje sistemov za zadrževanje otrok

Za proizvodnjo vsakega novega homologiranega tipa sistema za zadrževanje otrok kategorij i-Size in „za določena vozila“ se opravijo preskusi ustreznosti proizvodnje. V skladu z odstavkom 11.1.3 je mogoče predpisati dodatne preskuse ustreznosti proizvodnje.

V ta namen se iz prve proizvodne serije izbere naključni vzorec petih sistemov za zadrževanje otrok.

Kot prva proizvodna serija se šteje proizvodnja prve skupine, ki vsebuje najmanj 50 in največ 5 000 sistemov za zadrževanje otrok.

9.2.1   Dinamični preskusi za čelno trčenje in trčenje od zadaj

9.2.2   Dinamični preskusi za bočno trčenje

9.2.3   Nadzor oznak

10.   SKLADNOST PROIZVODNJE IN RUTINSKI PRESKUSI

Postopki skladnosti proizvodnje morajo biti skladni s postopki, določenimi v Dodatku 2 k Sporazumu (E/ECE/324–E/ECE/TRANS/505/Rev.2), z naslednjimi zahtevami:

11.   SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE ZA SISTEM ZA ZADRŽEVANJE OTROK

12.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

13.   DOKONČNA OPUSTITEV PROIZVODNJE

14.   INFORMACIJE ZA UPORABNIKE

15.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacijo in katerim se pošljejo obrazci, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije ali dokončno opustitev proizvodnje v drugih državah.

(1)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument TRANS/WP.29/78/Rev.2/Sprem.3.

(2)  Naprava za zadrževanje otrok, kakor je opredeljena v Pravilniku št. 16 (varnostni pasovi).

(3)  HPC: glej prilogo 17.

(4)  Pregledati v treh letih po začetku veljavnosti tega pravilnika.

(5)  Pregledati v treh letih po začetku veljavnosti tega pravilnika.

(6)  Pregledati v treh letih po začetku veljavnosti tega pravilnika.

(7)  Pregledati v treh letih po začetku veljavnosti tega pravilnika.

(8)  g = 9,81 m/s2.

PRILOGA 7

KRIVULJA POJEMKA ALI POSPEŠKA VOZIČKA KOT FUNKCIJE ČASA

Postopki kalibracije in merjenja morajo v vseh primerih ustrezati postopkom, določenim v mednarodnem standardu ISO 6487; merilna oprema mora ustrezati specifikacijam za podatkovni kanal z razredom kanalske frekvence (CFC) 60.

Dodatek 1

Čelno trčenje

Krivulja pojemka ali pospeška vozička kot funkcije časa

Čelno trčenje – preskusni impulz 1

Opredelitev različnih krivulj
Čas (ms)	Pospešek (g) Spodnje območje	Pospešek (g) Zgornje območje
0	—	10
20	0	—
50	20	28
65	20	—
+80	—	28
100	0	—
120	—	0

Čelno trčenje (Pravilnik št. 44)

Dodatni segment se uporablja samo za sani za pospeševanje.

Dodatek 2

Trčenje od zadaj

Krivulje pojemka ali pospeška vozička kot funkcije časa

Trčenje od zadaj – preskusni impulz 2

Opredelitev različnih krivulj
Čas (ms)	Pospešek (g) Spodnje območje	Pospešek (g) Zgornje območje
0	—	21
10	0
10	7	—
20	14	—
37	14	—
52	7	—
52	0
70	—	21
70	—	0

Trčenje od zadaj (Pravilnik št. 44)

Dodatni segment se uporablja samo za sani za pospeševanje.

Dodatek 3

Bočno trčenje

Krivulja relativne hitrosti med vozičkom in ploščo vrat kot funkcija časa

Bočno trčenje – območje preskusne hitrosti 3

	Spodnje območje relativne hitrosti
	Zgornje območje relativne hitrosti
	Spodnje območje hitrosti vrat na tleh (preskus s premikanjem vrat samo v času t0)
	Zgornje območje hitrosti vrat na tleh (preskus s premikanjem vrat samo v času t0)

Opredelitev različnih krivulj
Čas (ms)	Relativna hitrost vrata/preskusna naprava (m/s), spodnje območje	Relativna hitrost vrata/preskusna naprava (m/s), zgornje območje
0	6,375	7,25
15	5,5	—
18	—	6,2
60	0	—
70	—	0

Opomba: Območje se določi na podlagi izkušenj ustreznih preskusnih laboratorijev.

Dodatek 4

1.   OPREDELITEV PLOŠČE VRAT

Geometrija plošče vrat mora biti usklajena z opredelitvijo preskusne naprave.

Risba za opis vrat bo predlagana v skladu s preskusno napravo NPACS.

2.   SPECIFIKACIJE OBLAZINJENJA PLOŠČE

2,1   Splošno

Udarna površina plošče vrat mora biti v celoti prekrita z oblazinjenjem debeline 55 mm. Material mora pri preskušanju v skladu z odstavkom 2.2 tega dodatka izpolnjevati merila za obremenitev iz odstavka 2.3 tega dodatka.

Kombinacija materialov, ki izpolnjuje te zahteve, je podrobno opisana v odstavku 2.4 tega dodatka.

2.2   Preskusni postopek za ocenjevanje materiala oblazinjenja plošče

Preskus se izvede s preprostim padcem z uporabo preskusne glave krogelne oblike. Preskusna glava krogelne oblike ima premer 150 mm in maso 6 kg (± 0,1 kg). Udarna hitrost je 4 m/s (± 0,1 m/s). Instrumenti morajo omogočati določitev časa prvega stika med udarno napravo in vzorcem ter tudi pospeševanja preskusne glave vsaj v smeri udara (smer Z).

Vzorec materiala mora imeti mere 400 × 400 mm, udarjen pa mora biti na sredini.

2.3   Merila za obremenitev materiala oblazinjenja

Čas prvega stika med vzorcem materiala in preskusno glavo (t0) je 0 ms.

Pospeševanje udarne naprave ne sme presegati 58 g.

Slika 1

Območje za material oblazinjenja

2.4   Primer materiala, ki izpolnjuje preskusne zahteve:

gumijasta celična pena iz polikloroprena CR4271 debeline 35 mm, pritrjena na konstrukcijo plošče vrat; na njo je pritrjen dodatni sloj stirodura C2500 debeline 20 mm. Stirodur je treba zamenjati po vsakem preskusu.

PRILOGA 8

OPIS PRESKUSNIH LUTK

1   SPLOŠNO

1.1

Preskusne lutke, predpisane v tem pravilniku, so opisane v tej prilogi, v tehničnih risbah podjetja Humanetics Innovative Solutions Inc. in v uporabniških priročnikih, priloženih preskusnim lutkam.

1.2

Lahko se uporabijo druge preskusne lutke, pod pogojem, da: 1.2.1 se homologacijskemu organu lahko dokaže njihova enakovrednost ter 1.2.2 da se njihova uporaba navede v poročilu o preskusu in v vzorcu iz Priloge 1 k temu pravilniku.

2.   OPIS PRESKUSNIH LUTK

2.1

Mere in mase preskusnih lutk Q0, Q1, Q1.5, Q3, Q6 in Q10, opisanih spodaj, temeljijo na antropometričnih podatkih za 50 odstotkov otrok v starosti 0, 1, 1,5, 3, 6 in 10,5 leta.

2.2

Preskusne lutke imajo okostje iz kovine in plastike, ki je prekrito s penastimi deli s plastično kožo, ki sestavljajo dele telesa.

3.   KONSTRUKCIJA

3.1   Glava

Glava je večinoma sintetična. Notranjost glave je dovolj velika, da je mogoče uporabiti več instrumentov, vključno z linearnimi merilniki pospeška in senzorji kotne hitrosti.

3.2   Vrat

Vrat je gibljiv in omogoča strig ter upogibanje v vseh smereh. Členasta zasnova omogoča realistično obnašanje in vrtenje. Vrat je opremljen z nizkoraztezno vratno vezjo, ki preprečuje prevelike raztezke. Vratna žica ima tudi varnostno funkcijo v primeru odpovedi gume. Na stično površino med vratom in glavo ter vratom in trupom je mogoče namestiti šestkanalno merilno celico. Pri preskusnih lutkah Q0, Q1 in Q1.5 med vrat in trup ni mogoče namestiti merilne celice.

3.3   Prsni koš

Prsni koš otroka je posneman z enorebrnim prsnim košem. Pri preskusnih lutkah Q1 in Q1.5 je deformacije mogoče meriti z žičnim potenciometrom, pri preskusnih lutkah Q3, Q6 in Q10 pa s senzorji IR-TRACC. Med rameni in prsnim košem sta gibljiva sklepa, ki omogočata deformacijo naprej.

3.4   Na hrbtenico je mogoče namestiti merilnike pospeška za merjenje linearnih pospeškov. Prsni koš preskusne lutke Q0 je poenostavljen, saj je celoten trup sestavljen iz integralnega penastega dela.

3.5   Trebuh

Trebuh je izdelan iz pene, ki je prekrita s kožo. Zahtevana trdota je določena na podlagi biomehanskih podatkov otrok. Trebuh preskusne lutke Q0 je poenostavljen, saj je celoten trup sestavljen iz integralnega penastega dela.

3.6   Ledveni del hrbtenice

Ledveni del hrbtenice je izdelan iz gibljivega gumijastega stebrička, ki omogoča strig in upogibanje v vseh smereh. Med ledveni del hrbtenice in medenico je mogoče namestiti šestkanalno merilno celico, razen pri lutki Q0.

3.7   Medenica

Medenica je izdelana iz črevnično-križničnega kostnega dela, ki je prekrit s plastično simulacijo obdajajočega tkiva. V kostni del so vstavljeni odstranljivi kolčni sklepi. V medenico je mogoče namestiti merilnike pospeška. Na voljo so posebni kolčni sklepi, ki omogočajo postavitev preskusne lutke v stoječi položaj. Medenica preskusne lutke Q0 je poenostavljena, saj je celoten trup sestavljen iz integralnega penastega dela.

3.8   Noge

Noge so izdelane iz plastičnih kosti, ki so ojačene s kovino in prekrite s penastimi deli s plastično kožo, ki posnemajo zgornje in spodnje tkivo. Kolenske sklepe je mogoče zablokirati v katerem koli položaju. Ta funkcija omogoča postavitev preskusne lutke v stoječi položaj. (Preskusna lutka ne more stati brez zunanje podpore.) Noge preskusne lutke Q0 so poenostavljene, saj je noga sestavljena iz enega integralnega dela s fiksnim kotom pri kolenu.

3.9   Roke

Roke so izdelane iz plastičnih kosti, ki so prekrite s penastimi deli s plastično kožo, ki posnemajo zgornje in spodnje tkivo. Komolčne sklepe je mogoče zablokirati v katerem koli položaju. Roke preskusne lutke Q0 so poenostavljene, saj je roka sestavljena iz enega integralnega dela s fiksnim kotom pri komolcu.

4.   GLAVNE ZNAČILNOSTI

4.1   Masa

Tabela 1

Porazdelitev mase preskusnih lutk Q

	Q0	Q1	Q1.5	Q3	Q6	Q10 (konstrukcijski cilji)
Masa v [kg]
Glava in vrat (vklj. z namest. meriln. posp.)	1,10 ± 0,10	2,41 ± 0,10	2,80 ± 0,10	3,17 ± 0,10	3,94 ± 0,10	4,19
Trup (vklj. z namest. meriln. posp. in senzorjem upogiba prsnega koša)	1,50 ± 0,15	4,21 ± 0,25	4,74 ± 0,25	6,00 ± 0,30	9,07 ± 0,40	14,85 (vklj. z obleko)
Noge (skupaj)	0,58 ± 0,06	1,82 ± 0,20	2,06 ± 0,20	3,54 ± 0,10	6,90 ± 0,10	12,50
Roke (skupaj)	0,28 ± 0,03	0,89 ± 0,20	1,20 ± 0,20	1,48 ± 0,10	2,49 ± 0,10	4,00
Obleka	0,27 ± 0,05	0,27 ± 0,05	0,30 ± 0,05	0,40 ± 0,10	0,55 ± 0,10	(glej trup)
Skupaj	3,73 ± 0,39	9,6 ± 0,80	11,10 ± 0,80	14,59 ± 0,70	22,95 ± 0,80	35,54

4.2   Glavne mere

Slika 2

Glavne mere preskusne lutke

Tabela 2

Mere preskusnih lutk Q

Št.		Q0	Q1	Q1.5	Q3	Q6	Q10 (konstrukcijski cilji)
		Mere v mm
17	Višina v sedečem položaju (glava nagnjena naprej)	355 ± 9	479 ± 9	499 ± 9	544 ± 9	601 ± 9	< 748 ± 9
18	Višina ramen (sedeči položaj)	225 ± 7	298 ± 7	309 ± 7	329 ± 7	362 ± 7	473 ± 7
	Telesna višina (glava nagnjena naprej)	—	740 ± 9	800 ± 9	985 ± 9	1 143 ± 9	< 1 443 ± 9
5	Globina prsnega koša	—	114 ± 5	113 ± 5	146 ± 5	141 ± 5	171 ± 5
15	Širina ramen	230 ± 7	227 ± 7	227 ± 7	259 ± 7	305 ± 7	338 ± 7
12	Širina bokov	—	191 ± 7	194 ± 7	200 ± 7	223 ± 7	270 ± 7
1	Zadnja stran sedala do sprednje strani kolen	130 ± 5	211 ± 5	235 ± 5	305 ± 5	366 ± 5	488 ± 5
2	Zadnja stran sedala do podkolenske jame	—	161 ± 5	185 ± 5	253 ± 5	299 ± 5	418 ± 5
21	Višina stegna v sedečem položaju		69	72	79	92	114
	Višina distančnika za namestitev preskusne lutke (1)		229 ± 2	237 ± 2	250 ± 2	270 ± 2	359 ± 2

Opombe:

1.   Nastavitev sklepov

Sklepe je treba nastaviti v skladu s postopki iz priročnikov za preskusne lutke Q (2).

2.   Instrumenti

Instrumenti v družini preskusnih lutk Q se namestijo in kalibrirajo v skladu s postopki iz priročnikov za preskusne lutke Q (2).

---

(1)  Glej oddelek 7.1.3.5.2.1: višina distančnika (v tečajih vrtljiva plošča ali podobna gibljiva naprava) je enaka višini ramen v sedečem položaju minus višina stegna v sedečem položaju.

(2)  Tehnične specifikacije in podrobne risbe preskusne lutke Q ter tehnične specifikacije za njeno nastavitev za preskuse v skladu s tem pravilnikom so začasno shranjene na spletnem mestu neuradne delovne skupine za sisteme za zadrževanje otrok (https://www2.unece.org/wiki/display/trans/Q-dummy+drawings) pri Ekonomski komisiji Združenih narodov za Evropo, Palača narodov, Ženeva, Švica. Ko bo ta pravilnik sprejet v Svetovnem forumu za harmonizacijo pravilnikov o vozilih (WP.29), bo besedilo, ki omejuje uporabo risb in tehničnih specifikacij, odstranjeno s posameznih strani, nato pa bodo znova naložene na zgoraj omenjeno spletno mesto. Po obdobju, ki ga potrebuje neuradna delovna skupina, da zaključi pregled tehničnih specifikacij in risb preskusnih lutk v fazi 2 tega pravilnika, bodo končne in dogovorjene risbe objavljene v vzajemni resoluciji o Sporazumih iz leta 1958 in leta 1998 na spletnem mestu Svetovnega foruma WP.29.

PRILOGA 11

HOMOLOGACIJSKA SHEMA (SHEMATSKI PRIKAZ ISO 9002:2000)

PRILOGA 15

OPIS KONDICIONIRANJA NAPRAV ZA NASTAVITEV, NAMEŠČENIH NEPOSREDNO NA SISTEME ZA ZADRŽEVANJE OTROK

Slika 1

1.   POSTOPEK

1.1

Tkani trak mora biti postavljen v referenčni položaj, opisan v odstavku 7.2.6, nato pa s potegom za prosti konec tkanega traku iz integralnega H-pasu izvlecite najmanj 50 mm tkanega traku.

1.2

Tako nastavljen del integralnega H-pasu pritrdite na vlečno napravo A.

1.3

Aktivirajte napravo za nastavitev in povlecite najmanj 150 mm tkanega traku v integralni H-pas. To ustreza polovici enega cikla in postavi vlečno napravo A v položaj največjega izvlečenja tkanega traku.

1.4

Prosti konec tkanega traku pritrdite na vlečno napravo B.

2.   OPIS CIKLA

2.1	Medtem ko A ne deluje z vlečno silo na integralni H-pas, izvlecite B za najmanj 150 mm.

2.2	Aktivirajte naprave za nastavitev in povlecite A, medtem ko B ne deluje z vlečno silo na prosti konec tkanega traku.

2.3	Na koncu hoda deaktivirajte napravo za nastavitev.

2.4	Ponovite cikel skladno z odstavkom 6.7.2.7 tega pravilnika.

PRILOGA 18

GEOMETRIJSKE MERE SISTEMOV ZA ZADRŽEVANJE OTROK I-SIZE

Slika 1

Telesna višina v cm	Višina v sedečem položaju v cm	Širina ramen v cm	Širina bokov v cm	Višina ramen v cm
A	B	C	D	E
	95 percentilov	95 percentilov	95 percentilov	5 percentilov	95 percentilov
40	NA	NA	NA	NA	NA
45	39,0	12,1	14,2	27,4	29,0
50	40,5	14,1	14,8	27,6	29,2
55	42,0	16,1	15,4	27,8	29,4
60	43,5	18,1	16,0	28,0	29,6
65	45,0	20,1	17,2	28,2	29,8
70	47,1	22,1	18,4	28,3	30,0
75	49,2	24,1	19,6	28,4	31,3
80	51,3	26,1	20,8	29,2	32,6
85	53,4	26,9	22,0	30,0	33,9
90	55,5	27,7	22,5	30,8	35,2
95	57,6	28,5	23,0	31,6	36,5
100	59,7	29,3	23,5	32,4	37,8
105	61,8	30,1	24,9	33,2	39,1
110	63,9	30,9	26,3	34,0	40,4
115	66,0	32,1	27,7	35,5	41,7
120	68,1	33,3	29,1	37,0	43,0
125	70,2	34,5	30,5	38,5	44,3
130	72,3	35,7	31,9	40,0	46,1
135	74,4	36,9	33,3	41,5	47,9
140	76,5	38,1	34,7	43,0	49,7
145	78,6	39,3	36,3	44,5	51,5
150	81,1	41,5	37,9	46,3	53,3

Pri merjenju s kontaktno silo 50 N in napravo, prikazano na sliki 2 te priloge, za mere veljajo naslednja dovoljena odstopanja:

najmanjša višina v sedečem položaju: — od 40 do 87 cm, B – 5 percentilov; — 87 cm in več, B – 10 percentilov;

najmanjša širina ramen: C -0 +2 cm;

najmanjša širina bokov: D -0 +2 cm;

najmanjša višina ramen (5 percentilov): E1 -2 +0 cm;

največja višina ramen (95 percentilov): E2 -0 +2 cm.

Slika 2

Pogled s strani in pogled od spredaj na merilni instrument

Opombe:

Hb	:	širina bokov, spremenljiva od 140 do 380 mm
Scb	:	širina ramen, spremenljiva od 120 do 400 mm
Sih	:	višina v sedečem položaju, spremenljiva od 400 do 800 mm
Shh	:	višina ramen, spremenljiva od 270 do 540 mm

Slika 3

3D-prikaz merilnega instrumenta