Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika bi bilo treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na naslovu:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 119 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji svetilk za zavijanje za vozila na motorni pogon

Vključuje vsa veljavna besedila do:

dodatka 3 k spremembam 01 – začetek veljavnosti: 3. november 2013

VSEBINA

PRAVILNIK

Področje uporabe

Opredelitev pojmov

Vloga za homologacijo

Oznake

Odobritev

Splošne zahteve

Svetilnost

Preskusni postopek

Barva oddane svetlobe

Skladnost proizvodnje

10.

Kazni za neskladnost proizvodnje

11.

Dokončno prenehanje proizvodnje

12.

Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov

13.

Prehodne določbe

PRILOGE

Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali dokončnem prenehanju proizvodnje tipa svetilke za zavijanje v skladu s Pravilnikom št. 119

Primeri homologacijskih oznak

Fotometrične meritve

Barva bele svetlobe

Minimalne zahteve za postopke za nadzor skladnosti proizvodnje nadzorni postopki

Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor

PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za svetilke za zavijanje za vozila kategorij M, N in T (1).

1. OPREDELITEV POJMOV

1.1

„svetilka za zavijanje“ pomeni svetilko za dodatno osvetlitev dela cestišča v bližini prednjega vogala vozila na tisti strani, v katero namerava zaviti vozilo;

1.2

„svetilke za zavijanje različnih tipov“ pomeni svetilke, ki se razlikujejo v tako pomembnih vidikih, kot sta:

(a)	komercialni naziv ali blagovna znamka;

(b)	značilnosti optičnega sistema (stopnja svetilnosti, koti razporeditve svetlobe, kategorija svetlobnega vira, modul svetlobnega vira itd.).

Sprememba barve žarnice z žarilno nitko ali barve katerega koli filtra ne pomeni spremembe tipa.

1.3

Za ta pravilnik veljajo opredelitve pojmov glede barve oddajane svetlobe iz Pravilnika št. 48 in njegovih sprememb, ki veljajo v času vložitve vloge za podelitev homologacije.

1.4

Sklicevanje tega pravilnika na standardne (etalonske) žarnice z žarilno nitko in na Pravilnik št. 37 pomeni sklicevanje na Pravilnik št. 37 in njegove spremembe, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo.

2. VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

2.1

Vlogo za podelitev homologacije vloži lastnik blagovnega imena ali znamke ali njegov ustrezno pooblaščen predstavnik.

2.2

Vlogi za vsak tip svetilke za zavijanje se priložijo:

2.2.1

risbe v treh izvodih, ki so dovolj natančne za identifikacijo tipa svetilke za zavijanje in prikazujejo geometrijski položaj v katerem se svetilka za zavijanje namesti na vozilo; os opazovanja, ki velja za referenčno os pri preskusih (vodoravni kot H = 0, navpični kot V = 0) in točko, ki velja kot referenčno središče pri navedenih preskusih. Risbe morajo prikazovati predvideno mesto za številko homologacije in dodaten simbol glede na krog homologacijske oznake;

2.2.2

kratek tehnični opis, ki, razen pri svetilkah z nezamenljivimi svetlobnimi viri navaja zlasti:

(a)	kategorijo ali kategorije predpisanih žarnic z žarilno nitko ta kategorija žarnic z žarilno nitko mora biti ena od kategorij iz pravilnika št. 37 in njegovih sprememb, ki so veljale v času vloge za homologacijo; in/ali

(b)	kategorijo ali kategorije predpisanih svetlobnih virov s svetlečimi diodami (LED); ta kategorija svetlobnih virov s svetlečimi diodami mora biti ena od kategorij iz Pravilnika št. 128 in sprememb tega pravilnika, ki veljajo v času vloge za homologacijo in/ali

(c)	posebno identifikacijsko oznako modula svetlobnega vira.

2.2.3

dva vzorca. Če naprave niso identične, temveč simetrične in primerne za namestitev le na levo ali desno stran vozila, sta vzorca lahko identična in primerna za namestitev samo na desno oziroma samo na levo stran vozila.

3. OZNAKE

Vzorci tipa svetilke za zavijanje, predloženi v homologacijo, morajo imeti:

3.1	komercialni naziv ali blagovno znamko vlagatelja; ta oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

3.2

z izjemo svetilk z nezamenljivimi svetlobnimi viri jasno berljivo in neizbrisno oznako, ki navaja:

(a)	kategorijo ali kategorije predpisanih svetlobnih virov; in/ali

(b)	posebno identifikacijsko oznako modula svetlobnega vira;

3.3	dovolj prostora za homologacijsko oznako in dodatne simbole iz odstavka 4.3; ta prostor mora biti označen na risbah iz odstavka 2.2.1.

3.4	oznako nazivne napetosti ali razpona napetosti in nazivne največje moči, če gre za svetilke z elektronsko krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira in/ali nezamenljivimi svetlobnimi viri in/ali moduli svetlobnih virov;

3.5

Pri svetilkah z moduli svetlobnih virov morajo moduli svetlobnih virov imeti:

3.5.1

komercialni naziv ali blagovno znamko vlagatelja; Ta oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna;

3.5.2

posebno identifikacijsko kodo modula; ta oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna. Ta posebna identifikacijska koda mora biti sestavljena iz začetnih črk „MD“ za „MODUL“, ki jima sledijo homologacijska oznaka brez kroga v skladu z odstavkom 4.3.1.1 ter dodatni simboli ali znaki, če gre za več različnih modulov svetlobnega vira; ta posebna identifikacijska koda se prikaže na risbah iz odstavka 2.2.1.

Ni nujno, da je homologacijska oznaka enaka oznaki na svetilki, v kateri se uporablja modul, vendar morata obe oznaki pripadati istemu vlagatelju;

3.5.3

oznako nazivne napetosti in nazivne moči.

3.6	Svetilke, ki delujejo pri napetosti, različni od nominalne nazivne napetosti 6 V, 12 V oziroma 24 V, pri čemer uporaba elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira ni del svetilke, morajo imeti tudi oznako nazivne sekundarne napetosti modela.

3.7	Elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira, ki je del svetilke, vendar ni vgrajena v njeno ohišje, se označi z imenom proizvajalca in njegovo identifikacijsko številko.

4. ODOBRITEV

4.1

Homologacija se podeli, če dva vzorca tipa svetilke za zavijanje izpolnjujeta zahteve tega pravilnika.

4.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu svetilke za zavijanje, ki je zajet v tem pravilniku. Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o dokončnem prenehanju proizvodnje tipa svetilke za zavijanje v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, skladnim z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4.3

Vsaka svetilka za zavijanje, ki je skladna s tipom, homologiranim v skladu s tem pravilnikom, ima v prostoru iz odstavka 3.3 poleg oznake in podatkov, predpisanih v odstavkih 3.1, 3.2 in 3.3 ali 3.4, tudi:

4.3.1

mednarodno homologacijsko oznako, ki vključuje:

4.3.1.1

krog, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2); ter

4.3.1.2

številko homologacije;

4.3.2

dodaten simbol, sestavljen iz črke „K“, kakor je prikazano v Prilogi 2 k temu pravilniku.

4.3.3

prvi dve števki (trenutno 01) številke homologacije, ki označujeta najnovejše spremembe tega pravilnika, se lahko navedeta v bližini dodatnega simbola „K“.

4.4

Kadar je več svetilk del istega sklopa združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, se homologacija podeli le, če vsaka od teh svetilk izpolnjuje zahteve tega ali kakega drugega pravilnika. Svetilke, ki niso skladne s katerim koli od teh pravilnikov, niso del takšnega sklopa združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk.

4.4.1

Kadar združene, kombinirane ali integrirane svetilke izpolnjujejo zahteve več pravilnikov, se lahko uporabi enotna mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz kroga, ki obkroža črko „E“, sledijo pa ji številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo, številka homologacije in zahtevana puščica, če je potrebno. Ta homologacijska oznaka je lahko nameščena kjer koli na združenih, kombiniranih ali integriranih svetilkah, če:

4.4.1.1

je vidna po vgradnji svetilke;

4.4.1.2

ni mogoče odstraniti nobenega dela združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, ki prepušča svetlobo, ne da bi pri tem odstranili tudi homologacijsko oznako.

4.4.2

Identifikacijski simbol za vsako svetilko, ki ustreza vsakemu pravilniku, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija, skupaj z ustreznimi spremembami, ki vključujejo zadnje večje tehnične spremembe Pravilnika ob izdaji homologacije, se označi:

4.4.2.1

bodisi na ustrezni svetleči površini;

4.4.2.2

bodisi v skupini, tako da je jasno razpoznavna vsaka od združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk (glej tri možne primere iz Priloge 2).

4.4.3

Velikost različnih elementov enotne mednarodne homologacijske oznake ne sme biti manjša od najmanjše velikosti, potrebne za najmanjšo posamezno oznako pravilnika, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija.

4.4.4

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke drugemu tipu združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, ki so zajete v tem pravilniku.

4.5

Oznaka in simbol iz odstavkov 4.3.1 in 4.3.2 morata biti neizbrisna in jasno berljiva tudi, ko je svetilka za zavijanje vgrajena v vozilo.

4.6

Priloga 2 ponazarja homologacijske oznake za posamične svetilke (slika 1) in za združene, kombinirane ali integrirane svetilke (slika 2) skupaj z vsemi zgoraj omenjenimi dodatnimi simboli, v katerih črka „K“ označuje svetilko za zavijanje.

4.7

Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna. Namesti se lahko na notranji ali zunanji (prozorni ali neprozorni) del naprave, ki je neločljiv od prozornega dela naprave, ki oddaja svetlobo. V vsakem primeru mora biti oznaka vidna, ko se naprava vgradi v vozilo ali ko se odpre premičen del, kot je pokrov motorja ali prtljažnika, ali ko se odprejo vrata.

5. SPLOŠNE ZAHTEVE

5.1

Vsak vzorec mora biti skladen s specifikacijami, določenimi v spodnjih odstavkih.

5.2

Svetilke za zavijanje morajo biti zasnovane in izdelane tako, da med normalno uporabo kljub vibracijam, ki jim utegnejo biti izpostavljene, zadovoljivo delujejo in ohranijo značilnosti, predpisane s tem pravilnikom.

5.3

Pri modulih svetlobnega vira se preveri, da:

5.3.1

je zasnova modula za svetlobni vir takšna, da:

(a)	da je mogoče vsak modul svetlobnega vira vgraditi samo v predvideno in pravilno lego ter ga je mogoče odstraniti samo z orodjem;

(b)	v istem ohišju svetilke, če se v ohišju naprave uporablja več kot en modul svetlobnega vira, ni mogoče medsebojno zamenjati modulov svetlobnih virov, ki imajo različne značilnosti.

5.3.2

Moduli svetlobnih virov ne smejo dopuščati nedovoljenih posegov.

5.3.3

Modul svetlobnega vira mora biti zasnovan tako, da ga tudi z orodjem ni mogoče mehansko zamenjati z odobrenim zamenljivim svetlobnim virom.

5.4

Pri zamenljivih svetlobnih virih:

5.4.1

se lahko uporabi katera koli kategorija svetlobnega vira, homologiranega v skladu s Pravilnikom št. 37 in/ali Pravilnikom št. 128, če uporabe ne omejujejo Pravilnik št. 37 in njegove spremembe, ki veljajo v času vloge za homologacijo ali Pravilnik št. 128 in njegove spremembe, ki veljajo v času vloge za homologacijo;

5.4.2

zasnova naprave mora biti takšna, da je mogoče svetlobni vir namestiti samo v pravilno lego;

5.4.3

nosilec svetlobnega vira nitko mora biti skladen z značilnostmi iz publikacije IEC 60061. Velja list s podatki o nosilcu, ki ustreza uporabljeni kategoriji svetlobnega vira.

6. SVETILNOST

6.1

Svetilnost vsakega od obeh vzorcev ne sme biti manjša od najmanjše svetilnosti in ne večja od največje svetilnosti, določene v odstavkih 6.2 in 6.3. Svetilnost se meri glede na referenčno os v spodaj prikazanih smereh (izraženih v kotnih stopinjah glede na referenčno os). Preskusne točke so podane za svetilko, nameščeno na levi strani vozila; za svetilko, ki je vgrajena na desno stran vozila, oznake L postanejo oznake R.

6.2

Za napravo na levi strani mora biti najmanjša svetilnost na določenih merilnih točkah naslednja:

(1)	2,5D – 30L: 240 cd

(2)	2,5D – 45L: 400 cd

(3)	2,5D – 60L: 240 cd

Enake vrednosti se uporabljajo simetrično za napravo na desni strani. (navedeno v Prilogi 3)

6.3

Svetilnost v vseh smereh ne sme presegati:

(a)	300 cd nad 1,0 U, črti L in R;

(b)	600 cd med vodoravno ravnino in 1,0 U, črti L in R; ter

(c)	14 000 cd pod 0,57 D, črti L in R.

6.4

Če ima posamična svetilka več svetlobnih virov, mora izpolnjevati zahteve glede minimalne svetilnosti, tudi ko kateri koli posamezni svetlobni vir preneha delovati; kadar so vklopljeni vsi svetlobni viri, pa ne sme preseči največje dovoljene svetilnosti.

7. PRESKUSNI POSTOPEK

7.1

V primeru svetilke z zamenljivim svetlobnim virom, ki ga ne napaja elektronska krmilna naprava svetlobnega vira, z brezbarvnim ali barvnim standardnim svetlobnim virom kategorije, predpisane za napravo, ki delujejo pri napetosti:

(a)	v primeru žarnic z žarilno nitko, potrebni, da se proizvede referenčni svetlobni tok, zahtevan za to kategorijo žarnice z žarilno nitko;

(b)	v primeru svetlobnih virov s svetlečimi diodami 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V; se vrednost nastalega svetlobnega toka korigira. Korekcijski faktor je razmerje med ciljnim svetlobnim tokom in srednjo vrednostjo svetlobnega toka pri uporabljeni napetosti.

7.2

Vse meritve na svetilkah, ki so opremljene z nezamenljivimi svetlobnimi viri (žarnice z žarilno nitko in drugo), in jih ne napaja elektronska krmilna naprava svetlobnega vira, se opravijo pri napetostih 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V.

7.3

Pri sistemu, ki uporablja elektronsko krmilno napravo svetlobnega vira in je ta naprava del svetilke (3), se na vhodne priključne sponke elektronske krmilne naprave svetlobnega vira dovaja napetost 6,75 V, 13,5 V oziroma 28,0 V.

7.4

pri sistemu, ki uporablja elektronsko krmilno napravo svetlobnega vira in ta ni del svetilke, se na vhodne priključne sponke svetilke dovaja napetost, ki jo določi proizvajalec. Preskusni laboratorij od vlagatelja zahteva krmilno napravo svetlobnega vira, ki je potrebna za napajanje svetlobnega vira in ustreznih funkcij.

Napetost, ki jo je treba uporabiti za svetilko, se navede v sporočilu iz Priloge 1 k temu pravilniku.

7.5

Pri svetilkah, razen pri tistih, ki imajo žarnice z žarilno nitko, mora svetilnost, izmerjena po eni minuti in po 30 minutah delovanja, izpolnjevati zahteve glede minimalnih in maksimalnih vrednosti. Razporeditev svetilnosti po eni minuti delovanja je mogoče izračunati na podlagi razporeditve svetilnosti po tridesetih minutah delovanja tako, da se v vsaki preskusni točki uporabi razmerje med vrednostmi svetilnosti, izmerjenimi pri visoki napetosti.

8. BARVA ODDANE SVETLOBE

Barva svetlobe znotraj polja oziroma mreže razporeditve svetlobe iz odstavka 2 Priloge 3 mora biti bela. V zvezi s preskusi glej Prilogo 4 k temu pravilniku. Zunaj tega polja niso opazna večja barvna odstopanja.

9. SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki za nadzor skladnosti proizvodnje so v skladu s tistimi iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2) glede naslednjih zahtev:

9.1	svetilke, homologirane po tem pravilniku, se izdelajo v skladu s homologiranim tipom, tako da izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 6 in 8;

9.2	izpolnjene morajo biti minimalne zahteve za skladnost postopkov za nadzor proizvodnje, določene v Prilogi 5 k temu pravilniku;

9.3	Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor, iz Priloge 6 k temu pravilniku, so izpolnjene.

9.4	organ, ki je podelil homologacijo za tip vozila, lahko kadar koli preveri skladnost kontrolnih postopkov, uporabljenih v vsakem proizvodnem obratu. Običajno se preverjanje izvede enkrat na vsaki dve leti.

10. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

10.1

Homologacija, podeljena za tip svetilke za zavijanje v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zgoraj omenjene zahteve niso izpolnjene ali če svetilka za zavijanje z oznako iz odstavkov 4.3.1 in 4.3.2 ni v skladu s homologiranim tipom.

10.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem nemudoma obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, skladnem z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11. DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip svetilke za zavijanje, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom po vzorcu iz Priloge 1 k temu pravilniku.

12. IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, odgovornih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter homologacijskega organa, ki podeli homologacijo in kateremu se pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev ali zavrnitev ali preklic homologacije oziroma dokončno prenehanje proizvodnje.

13. PREHODNE DOLOČBE

13.1

Od začetka veljavnosti sprememb 01 k temu pravilniku ne sme nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kakor je bil spremenjen s spremembami 01.

13.2

Po 60 mesecih od začetka veljavnosti Sprememb 01 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije le, če svetilka za zavijanje, ki je v homologacijskem postopku, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s Spremembami 01.

13.3

Obstoječe homologacije svetilk za zavijanje, ki so bile podeljene v skladu s tem pravilnikom pred začetkom veljavnosti sprememb 01, so še naprej neomejeno veljavne.

13.4

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne zavrnejo podelitve razširitev homologacije v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

(1) Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/rev.2, odst. 2.

(2) številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument TRANS/WP.29/78/Rev.2/Sprem.1.

(3) V tem pravilniku besedna zveza „biti del svetilke“ pomeni, da je naprava fizično vključena v ohišje svetilke ali je zunaj ohišja svetilke, ločena ali ne, vendar jo proizvajalec svetilke dobavi kot del sistema svetilke.

PRILOGA 1

OBVEŠČANJE

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

Besedilo slike

Besedilo slike

PRILOGA 2

PRIMERI HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

Slika 1

Oznaka za samostojne svetilke

Vzorec A

Naprava z zgornjo homologacijsko oznako je svetilka za zavijanje, homologirana na Japonskem (E43) v skladu s Pravilnikom št. 119 in s številko homologacije 221. Prvi dve števki številke homologacije pomenita, da je v času podelitve Pravilnik št. 119, vključeval spremembe 01.

Opomba: Številka homologacije in dodaten simbol sta v bližini kroga in bodisi nad bodisi pod črko „E“ ali levo ali desno od te črke. Števke v številki homologacije in v serijski številki proizvodnje so na isti strani črke „E“ in obrnjene v isto smer. Pri homologacijskih številkah se je treba izogibati uporabi rimskih številk, da ne pride do zamenjave z drugimi simboli.

Slika 2

Poenostavljeno označevanje združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk

(Navpične in vodoravne črte prikazujejo obliko svetlobno-signalne naprave. Črte niso del homologacijske oznake)

Vzorec B

Vzorec C

Vzorec D

Opomba: Trije primeri homologacijske oznake, vzorci B, C in D, predstavljajo tri možne različice označevanja svetlobne naprave, kadar je več svetilk del istega sklopa ali združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk. Ta homologacijska oznaka pomeni, da je bila naprava homologirana na Japonskem (E 43) pod številko homologacije 3333 in vključuje naslednje svetilke:

smerno svetilko kategorije 1, homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 6;

sprednjo pozicijsko svetilko, homologirano v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 7;

svetilko za zavijanje, homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 119.

Slika 3

Moduli svetlobnega vira

Modul svetlobnega vira z identifikacijsko oznako, prikazano zgoraj, je bil homologiran skupaj s svetilko, homologirano v Italiji (E3) pod številko homologacije 17325.

PRILOGA 3

FOTOMETRIČNE MERITVE

1. MERILNE METODE

1.1

Kadar se izvajajo fotometrične meritve, se je treba z ustreznim prekrivanjem izogniti motečemu razsipanju svetlobe.

1.2

Če se rezultati meritev izpodbijajo, se meritve izvedejo tako, da so izpolnjene naslednje zahteve:

1.2.1

razdalja, na kateri se izvaja meritev, mora biti taka, da velja pravilo kvadrata oddaljenosti;

1.2.2

oprema za merjenje mora biti takšna, da je kot sprejemnika od referenčnega središča svetlobe med 10′ in 1°;

1.2.3

svetilnost v določeno smer opazovanja je zadovoljiva, če je zahtevana svetilnost dosežena v smeri, ki ne odstopa od smeri opazovanja za več kot četrtino stopinje.

2. MERILNE TOČKE, IZRAŽENE V KOTNIH STOPINJAH GLEDE NA REFERENČNO OS.

Slika 1

Minimalne vrednosti svetilnosti v cd

Svetilka na levi strani (za svetilko na desni strani bi bilo treba kot L nadomestiti s kotom R)

2.1 Polje geometrijske vidnosti

Slika 1

Slika 2

2.1.1

Smeri H = 0° in V = 0° ustrezata referenčni osi. Na vozilu sta vodoravni, vzporedni z vzdolžno srednjo ravnino vozila in usmerjeni v zahtevano smer vidnosti. Potekata skozi referenčno točko. V tabeli navedene vrednosti označujejo minimalne vrednosti svetilnosti v cd za različne smeri meritev.

3. FOTOMETRIČNE MERITVE SVETILK, OPREMLJENIH Z VEČ SVETLOBNIMI VIRI

Preveri se fotometrično delovanje:

3.1	za nezamenljive svetlobne vire (žarnice z žarilno nitko in drugi): s svetlobnimi viri, prisotnimi v svetilki, v skladu z odstavkom 7.1.1 tega pravilnika.

3.2.

za zamenljive svetlobne vire:

V primeru svetlobnih virov za napetost 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V se vrednosti proizvedene svetilnosti korigirajo. Za žarnice z žarilno nitko je korekcijski faktor razmerje med referenčnim svetlobnim tokom in srednjo vrednostjo svetlobnega toka pri uporabljeni napetosti (6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V).

Za svetlobne vire s svetlečimi diodami je korekcijski faktor razmerje med ciljnim svetlobnim tokom in srednjo vrednostjo svetlobnega toka pri uporabljeni napetosti (6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V).

Dejanski svetlobni tokovi vsakega uporabljenega svetlobnega vira od srednje vrednosti ne smejo odstopati za več kot ±5 odstotkov. Namesto tega in le v primeru žarnic z žarilno nitko se lahko v vsaki posamezni legi uporabi standardna žarnica z žarilno nitko, ki deluje pri svojem referenčnem toku, pri čemer se posamezne meritve v vsaki legi seštejejo.

3.3

Za vsako svetilko za zavijanje razen tistih, ki imajo žarnice z žarilno nitko, je svetilnost, izmerjena po eni minuti in po 30 minutah delovanja, v skladu z najmanjšimi in največjimi zahtevami. Razporeditev svetilnosti po eni minuti delovanja je mogoče izračunati na podlagi razporeditve svetilnosti po tridesetih minutah delovanja tako, da se v vsaki preskusni točki uporabi razmerje med vrednostmi svetilnosti, izmerjenimi pri 45° L 2,5° D po eni minuti in po tridesetih minutah delovanja za svetilko na levi strani (za svetilko na desni strani bi bilo treba kot L nadomestiti s kotom R).

PRILOGA 4

BARVA BELE SVETLOBE

(koordinate kromatičnosti)

Za preverjanje kolorimetričnih značilnosti se uporablja svetlobni vir s temperaturo barve 2 856 K, ki ustreza svetlobnemu telesu A mednarodne komisije (CIE). Pri svetilkah, opremljenih z nezamenljivimi svetlobnimi viri (žarnice z žarilno nitko in druge) ali svetlobnih virih (zamenljivih ali nezamenljivih), ki delujejo skupaj z elektronsko krmilno napravo svetlobnega vira, bi se kolorimetrične značilnosti morale preveriti tako, da so svetlobni viri v svetilki, v skladu z odstavkom 7 tega pravilnika.

Zamenljivi svetlobni vir se izpostavi svetilnosti, ki proizvaja iste barve kakor svetlobno telo A po CIE.

PRILOGA 5

MINIMALNE ZAHTEVE ZA POSTOPKE ZA NADZOR SKLADNOSTI PROIZVODNJE NADZORNI POSTOPKI

1. SPLOŠNO

1.1

Zahteve glede skladnosti so z mehanskega in geometrijskega stališča izpolnjene, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja glede na zahteve iz tega pravilnika.

1.2

V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preskušanju fotometričnega delovanja naključno izbrane svetilke s standardnim svetlobnim virom ali, če so svetilke opremljene z ne-zamenljivimi svetlobnimi viri (žarnice z žarilno nitko ali drugi), ter kadar se vse meritve opravijo pri napetosti 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V:

1.2.1

nobena izmerjena vrednost ne odstopa za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku.

1.2.2

Če pri svetilki z zamenljivim svetlobnim virom rezultati zgoraj opisanega preskusa ne izpolnjujejo zahtev, se preskusi ponovijo z drugim standardnim svetlobnim virom.

1.3

Kromatske koordinate so upoštevane, kadar ima svetilka standardni svetlobni vir, pri svetilkah z nezamenljivim svetlobnim virom (žarnice z žarilno nitko ali drugi) pa, kadar se kolorimetrične značilnosti preverijo s svetlobnim virom v svetilki.

2. MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI, KI GA OPRAVI PROIZVAJALEC

Za vsak tip svetilke imetnik homologacijske oznake v ustreznih časovnih presledkih opravi vsaj v nadaljevanju opisane preskuse. Preskusi se izvedejo v skladu z določbami iz tega pravilnika.

Če katero koli vzorčenje pokaže neskladnost v zvezi s tipom ustreznega preskusa, se vzamejo in preskusijo novi vzorci. Proizvajalec sprejme ukrepe za zagotovitev skladnosti ustrezne proizvodnje.

2.1 Vrsta preskusov

Preskusi skladnosti v tem pravilniku zajemajo fotometrične in kolorimetrične značilnosti.

2.2 Metode, ki se uporabljajo pri preskusih

2.2.1

Preskusi se na splošno izvajajo v skladu z metodami iz tega pravilnika.

2.2.2

Pri katerem koli preskusu skladnosti, ki ga izvede proizvajalec, se lahko s soglasjem pristojnega organa, ki izvaja homologacijske preskuse, uporabijo enakovredne metode. Proizvajalec je odgovoren, da dokaže enakovrednost uporabljenih metod s tistimi iz tega pravilnika.

2.2.3

Uporaba odstavkov 2.2.1 in 2.2.2 zahteva redno umerjanje preskusne naprave in njeno skladnost z meritvami, ki jih izvede pristojni organ.

2.2.4

V vseh primerih veljajo referenčne metode iz Pravilnika, zlasti za upravno preverjanje in vzorčenje.

2.3 Vrsta vzorčenja

Vzorci svetilk se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enotna serija pomeni serijo svetilk istega tipa, ki je opredeljena v skladu s proizvodnimi metodami proizvajalca.

Ocena na splošno zajema serijsko proizvodnjo posameznih tovarn. Vendar lahko proizvajalec združi zapisnike o istem tipu iz več tovarn, če vse uporabljajo enak sistem kakovosti in enako upravljanje kakovosti.

2.4 Izmerjene in zapisane fotometrične značilnosti

Na vzorčeni svetilki se izvedejo fotometrične meritve za najmanjše vrednosti na točkah, naštetih v Prilogi 4, in na zahtevanih kromatskih koordinatah.

2.5 Merila sprejemljivosti

Proizvajalec je odgovoren za izvedbo statistične študije rezultatov preskusa in v soglasju s pristojnim organom za določanje meril za sprejemljivost proizvodov zaradi izpolnjevanja zahtev za preverjanje skladnosti proizvodov iz odstavka 9.1 tega pravilnika.

Merila sprejemljivosti so takšna, da bi bila pri 95 odstotni stopnji zanesljivosti najmanjša verjetnost za uspešen pregled po naključnem izboru v skladu s Prilogo 6 (prvo vzorčenje) 0,95.

PRILOGA 6

MINIMALNE ZAHTEVE ZA VZORČENJE, KI GA OPRAVI INŠPEKTOR

1. SPLOŠNO

1.1

Zahteve glede skladnosti so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča v skladu z zahtevami, če so te določene, iz tega pravilnika, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja.

1.2

1.2.1

nobena izmerjena vrednost ne odstopa za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku.

1.2.2

Če pri svetilki z zamenljivim svetlobnim virom rezultati zgoraj opisanega preskusa ne izpolnjujejo zahtev, se preskusi ponovijo z drugim standardnim svetlobnim virom.

1.2.3

Pri tem se svetilke z očitnimi okvarami ne upoštevajo.

1.3

2. PRVO VZORČENJE

Pri prvem vzorčenju se naključno izberejo štiri svetilke. Prvi vzorec dveh odsevnikov je označen kot A, drugi vzorec dveh odsevnikov je označen kot B.

2.1 Skladnost se ne izpodbija

2.1.1 Po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 te priloge, se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti svetilk v neugodno smer naslednje:

2.1.1.1 Vzorec A

A1:	ena svetilka	0 odstotkov
A1:	ena svetilka ne več kot	20 odstotkov
A2:	obe svetilki več kot	0 odstotkov
A2:	vendar ne več kot	20 odstotkov

glej vzorec B

2.1.1.2 Vzorec B

Bl:

obe svetilki:

0 odstotkov

2.1.2 ali če so za vzorec A izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.

2.2 Skladnost se izpodbija

2.2.1 Po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 te priloge, se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti svetilk naslednje:

2.2.1.1 Vzorec A

A3:	ena svetilka ne več kot	20 odstotkov
	ena svetilka več kot	20 odstotkov
	vendar ne več kot	30 odstotkov

2.2.1.2 Vzorec B

B2:	v primeru A2
	ena svetilka več kot	0 odstotkov
	vendar ne več kot	20 odstotkov
	ena svetilka ne več kot	20 odstotkov
B3:	v primeru A2
	ena svetilka	0 odstotkov
	ena svetilka več kot	20 odstotkov
	vendar ne več kot	30 odstotkov

2.2.2 ali če pogoji iz odstavka 1.2.2 za vzorec A niso izpolnjeni.

2.3 Preklicana homologacija

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 10, če je po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 te priloge, odstopanje izmerjenih vrednosti svetilke naslednje:

2.3.1 Vzorec A

A4:	ena svetilka ne več kot	20 odstotkov
A4:	ena svetilka več kot	30 odstotkov
A5:	obe svetilki več kot	20 odstotkov

2.3.2 Vzorec B

B4:	v primeru A2
	ena svetilka več kot	0 odstotkov
	vendar ne več kot	20 odstotkov
	ena svetilka več kot	20 odstotkov
B5:	v primeru A2
	obe svetilki več kot	20 odstotkov
B6:	v primeru A2
	ena svetilka	0 odstotkov
	ena svetilka več kot	30 odstotkov

2.3.3 ali če pogoji iz odstavka 1.2.2 za vzorca A in B niso izpolnjeni.

3. PONOVLJENO VZORČENJE

V primerih A3, B2, B3 je treba v dveh mesecih po obvestilu ponoviti vzorčenje, tako da se med proizvodi, serijsko izdelanimi po uskladitvi proizvodnje, izbereta tretji vzorec C, sestavljen iz dveh svetilk, in četrti vzorec D, sestavljen iz dveh svetilk.

3.1 Skladnost se ne izpodbija

3.1.1 Po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 te priloge, se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti svetilk naslednje:

3.1.1.1 Vzorec C

C1:	ena svetilka	0 odstotkov
C1:	ena svetilka ne več kot	20 odstotkov
C2:	obe svetilki več kot	0 odstotkov
C2:	vendar ne več kot	20 odstotkov

glej vzorec D

3.1.1.2 Vzorec D

D1:	v primeru C2
	obe svetilki:	0 odstotkov

3.1.2 ali če so za vzorec C izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.

3.2 Skladnost se izpodbija

3.2.1 Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 te priloge, se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva izpolnjevanje zahtev pri proizvodnji (uskladitev), če so odstopanja izmerjenih vrednosti svetilk:

3.2.1.1 Vzorec D

D2:	v primeru C2
	ena svetilka več kot	0 odstotkov
	vendar ne več kot	20 odstotkov
	ena svetilka ne več kot	20 odstotkov

3.2.1.2 ali če pogoji iz odstavka 1.2.2 za vzorec C niso izpolnjeni.

3.3 Preklicana homologacija

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 10, če je po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 te priloge, odstopanje izmerjenih vrednosti svetilke naslednje:

3.3.1 Vzorec C

C3:	ena svetilka ne več kot	20 odstotkov
C3:	ena svetilka več kot	20 odstotkov
C4:	obe svetilki več kot	20 odstotkov

3.3.2 Vzorec D

D3:	v primeru C2
	ena svetilka 0 ali več kot	0 odstotkov
	ena svetilka več kot	20 odstotkov

3.3.3 ali če pogoji iz odstavka 1.2.2 za vzorca C in D niso izpolnjeni.

Slika 1

2 napravi

Prvo vzorčenje

4 naključno izbrane naprave, razdeljene na vzorca A in B

2 napravi

≤ 20

KONEC

> 0

≤ 20

> 0

≤ 20

nadaljuj z vzorcem B

KONEC

≤ 20

> 20

≤ 30

Uskladitev

Proizvajalec mora uskladiti izdelke z zahtevami

> 0

≤ 20

> 20

≤ 30

Možni rezultati za vzorec A

2 napravi

Ponovljeno vzorčenje

4 naključno izbrane naprave, razdeljene na vzorca C in D

2 napravi

Možni rezultati za vzorec B

Možni rezultati za vzorec D

≤ 20

KONEC

> 0

≤ 20

> 0

≤ 20

nadaljuj z vzorcem D

Možni rezultati za vzorec C

KONEC

pojdi na uskladitev

≤ 20

> 0

≤ 20

> 20

≥ 0

> 20

Preklic homologacije

> 0

≤ 20

> 20

≤ 20

> 30

> 20

> 30

Največje odstopanje [v odstotkih] v neugodno smer glede na mejne vrednosti