Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 30 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi o homologaciji pnevmatik za motorna vozila in njihove priklopnike

Revizija 3

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dodatka 15 k spremembam 02 – datum veljavnosti: 10. november 2007

VSEBINA

PRAVILNIK

PRILOGE

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik zajema nove pnevmatike, namenjene predvsem, vendar ne zgolj, za vozila kategorij M1, O1 in O2  (1).

Ne uporablja se za pnevmatike, namenjene za

2.   OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku:

3.   OZNAKE

3.1.   Pnevmatike, predložene v homologacijo, imajo pri simetričnih pnevmatikah na obeh bočnicah, pri asimetričnih pa vsaj na zunanji strani:

3.1.12.

spodnji simbol, če je pnevmatika „s podaljšano mobilnostjo“ ali „samonosilna“, pri čemer je „h“ vsaj 12 mm.

3.2.   Pnevmatike morajo zagotavljati dovolj prostora za homologacijsko oznako, kot je prikazano v Prilogi II k temu pravilniku.

3.3.   V Prilogi III k temu pravilniku je primer razporeditve oznak na pnevmatiki.

3.4.   Oznake iz odstavka 3.1. in homologacijska oznaka, predpisana v odstavku 5.4. tega pravilnika, morajo biti nalite na pnevmatike oziroma vtisnjene vanje. Biti morajo dobro čitljive in nameščene na spodnji del pnevmatike na vsaj eni bočnici, razen napisov, navedenih v odstavku 3.1.1. zgoraj.

3.4.1.   Vendar se lahko pri pnevmatikah, ki so glede „konfiguracije platišča za vgradnjo pnevmatike“ označene s simbolom „A“ ali „U“ (glej odstavek 3.1.10), oznake namestijo kjer koli na bočnici pnevmatike.

4.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

4.1.   Vlogo za homologacijo tipa pnevmatik vloži imetnik tovarniške ali blagovne znamke ali njegov pravilno pooblaščeni zastopnik. Navesti je treba:

4.2.   Vlogi za homologacijo je treba priložiti (v trojniku) skico ali reprezentančno fotografijo, iz katere je razviden vzorec profila tekalne plasti pnevmatike, ter skico napolnjene pnevmatike, vgrajene na merilno platišče, ki kaže mere tipa pnevmatike, predloženega za homologacijo (glej odstavka 6.1.1. in 6.1.2.) Vlogi je treba priložiti tudi poročilo o preskusu, ki ga izda pooblaščena tehnična služba, ali pa en ali dva vzorca tipa pnevmatike po presoji pristojnega organa. Skice ali fotografije bočnice in tekalne plasti pnevmatike je treba dostaviti, ko se uvede proizvodnja, najpozneje eno leto po datumu izdaje homologacije.

4.3.   Pristojni organ pred izdajo homologacije preveri obstoj ustreznih dogovorov za zagotavljanje učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje.

4.4.   Kadar proizvajalec pnevmatik predloži vlogo za homologacijo serije pnevmatik, se šteje, da ni treba izvajati preskusa obremenitev/hitrost za vsak tip pnevmatike v seriji. Po presoji homologacijskega organa se lahko opravi izbira najslabšega primera.

5.   HOMOLOGACIJA

5.1.   Če pnevmatika, ki je predložena v homologacijo na podlagi tega pravilnika, izpolnjuje zahteve odstavka 6 spodaj, se podeli homologacija.

5.2.   Vsakemu odobrenemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (trenutno 02) pomenita zaporedje sprememb, ki vključujejo najnovejše tehnične spremembe tega pravilnika ob času izdaje homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu pnevmatike, za katerega velja ta pravilnik.

5.3.   Obvestilo o homologaciji ali razširitvi ali zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o dokončni prekinitvi proizvodnje tipa pnevmatike po tem pravilniku se sporoči strankam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki, ki je skladna z vzorcem v Prilogi I k temu pravilniku.

5.3.1.   Kadar se homologacija dodeli za tip pnevmatike, ki je primeren za hitrosti, večje od 300 km/h (glej odstavek 4.1.15.), se ustrezna največja hitrost (km/h) in nosilnost (kg), ki je dovoljena za največjo hitrost, jasno navede v rubriki 10 obrazca (glej Prilogo I tega pravilnika); lahko pa se določijo tudi nosilnosti za vmesne hitrosti, višje od 300 km/h.

5.4.   Na vsako pnevmatiko, skladno s tipom pnevmatike, homologirane po tem pravilniku, se na prostor za oznako iz odstavka 3.2 zgoraj in poleg oznak, ki jih predpisuje odstavek 3.1, na vidno mesto namesti mednarodna oznaka za homologacijo, ki vsebuje:

5.5.   Homologacijska oznaka mora biti dobro čitljiva in neizbrisna.

5.6.   V Prilogi II k temu pravilniku je primer razporeditve oznake za homologacijo.

6.   ZAHTEVE

6.1.   Mere pnevmatik

6.1.1.   Širina preseka pnevmatike

6.1.1.1.   Širina preseka se izračuna po naslednji enačbi:

S = S1 + K(A – A1),

kjer je:

A1 je enak S1, ki se pomnoži s faktorjem x, kot ga določi proizvajalec, in K je enak 0,4.

6.1.1.2.   Pri tipih pnevmatik, katerih oznaka velikosti je navedena v prvem stolpcu tabel v Prilogi V k temu pravilniku, pa je širina preseka navedena nasproti oznake pnevmatike v teh tabelah.

6.1.1.3.   Vendar je K pri pnevmatikah, ki so glede „konfiguracije platišča za vgradnjo pnevmatike“ označene s simbolom „A“ ali „U“ (glej odstavek 3.1.10), enak 0,6.

6.1.2.   Zunanji premer pnevmatike

6.1.2.1.   Zunanji premer pnevmatike se izračuna po enačbi:

D = d + 2H

kjer je:

vse, kot je navedeno v oznaki velikosti na bočnici pnevmatike v skladu z zahtevami odstavka 3.4 zgoraj.

6.1.2.2.   Pri tipih pnevmatik, katerih oznaka velikosti je navedena v prvem stolpcu tabel v Prilogi V k temu pravilniku, pa je širina preseka navedena nasproti oznake pnevmatike v teh tabelah.

6.1.2.3.   Vendar je pri pnevmatikah, ki so glede „konfiguracije platišča za vgradnjo pnevmatike“ označene s simbolom „A“ ali „U“ (glej odstavek 3.1.10), zunanji premer tisti, ki je naveden v oznaki velikosti na bočnici pnevmatike.

6.1.3.   Način merjenja velikosti pnevmatike

Mere pnevmatik morajo biti izmerjene po postopku, navedenem v Prilogi VI k temu pravilniku.

6.1.4.   Specifikacije širine preseka pnevmatike

6.1.4.1.   Celotna širina pnevmatike je lahko manjša od širine preseka, določene v odstavku 6.1.1. zgoraj.

6.1.4.2.   Ta vrednost je lahko presežena za naslednje odstotke:

6.1.5.   Specifikacije zunanjega premera pnevmatike

Zunanji premer pnevmatike ne sme biti zunaj vrednosti Dmin in Dmax, izračunanih po enačbah:

kjer je:

6.2.   Preskus zmogljivosti obremenitev/hitrost

6.2.1.   Na pnevmatiki se izvede preskus zmogljivosti obremenitev/hitrost po postopku, opisanem v Prilogi VII k temu pravilniku.

6.2.1.1.   Kadar je vloga dana za pnevmatike, ki so označene s črkovno kodo „ZR“ v oznaki velikosti in so primerne za hitrosti nad 300 km/h (glej odstavek 4.1.15), se zgornji preskus zmogljivosti obremenitev/hitrost izvede na eni pnevmatiki pod pogoji obremenitve in hitrosti, označenimi na pnevmatiki (glej odstavek 3.1.4.1.). Drugi preskus zmogljivosti obremenitev/hitrost se mora izvesti na drugem vzorcu istega tipa pnevmatike pod pogoji obremenitve in hitrosti, ki jih proizvajalec določa kot največje (glej odstavek 4.1.15. tega pravilnika).

Drugi preskus se lahko izvede na istem vzorcu pnevmatike, če soglaša proizvajalec.

6.2.1.2.   Kadar je vloga dana za homologacijo „sistema s podaljšano mobilnostjo“, se zgornji preskus obremenitev/hitrost izvede na eni pnevmatiki, napolnjeni, kot je navedeno v odstavku 1.2 Priloge VII, pod pogoji obremenitve in hitrosti, označenimi na pnevmatiki (glej odstavek 3.1.4.1.). Drugi preskus zmogljivosti obremenitev/hitrost se mora izvesti na drugem vzorcu istega tipa, kot je navedeno v odstavku 3 Priloge VII. Drugi preskus se lahko izvede na istem vzorcu, če soglaša proizvajalec.

6.2.2.   Šteje se, da je pnevmatika, ki po preskusu obremenitev/hitrost ne kaže ločevanja tekalne plasti, vložka, korda, trganja ali loma korda, uspešno prestala preskus.

6.2.2.1.   Vendar se za pnevmatiko, označeno s simbolom hitrosti „Y“, ki kaže po opravljenem ustreznem preskusu na tekalni plasti površinske mehurje, ki so jih povzročili posebna oprema in pogoji preskušanja, šteje, da je prestala preskus.

6.2.2.2.   Če pnevmatika s sistemom „podaljšane mobilnosti“ po opravljenem preskusu, opredeljenem v odstavku 3 Priloge VII, ne kaže spremembe v višini upognjenega preseka v primerjavi z višino upognjenega preseka na začetku preskusa za več kot 20 odstotkov in zadrži tekalno plast, pritrjeno na obe bočnici, se šteje, da je prestala preskus.

6.2.3.   Zunanji premer pnevmatike, izmerjen šest ur po preskusu vzdržljivosti obremenitev/hitrost, ne sme odstopati za več kot ± 3,5 odstotka od zunanjega premera, izmerjenega pred preskusom.

6.3.   Indikatorji obrabe

6.3.1.   Pnevmatika mora imeti najmanj šest prečnih vrst z indikatorji obrabe, približno enakomerno razporejenih in nameščenih v vodilnih kanalih tekalne plasti. Indikatorji obrabe morajo biti takšni, da jih ni mogoče zamenjati za gumijaste grebene med rebri ali bloki tekalne plasti.

6.3.2.   Če pa imajo pnevmatike mere, ki so primerne za vgradnjo na platišča z nazivnim premerom 12 ali manj, so sprejemljive štiri vrste indikatorjev obrabe.

6.3.3.   Indikatorji obrabe morajo s točnostjo + 0,60/– 0,00 mm prikazati stopnjo obrabe, ko kanali niso globoki več kot 1,6 mm;

6.3.4.   Višina indikatorjev obrabe se določi z merjenjem razlike med globino, izmerjeno s površine tekalne plasti do vrha indikatorjev obrabe in dnom kanalov, tik ob nagibu ob vznožju indikatorjev obrabe.

7.   SPREMEMBE TIPA PNEVMATIK IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

7.1.   Vsaka sprememba tipa pnevmatike se sporoči upravnemu organu, ki je homologiral tip pnevmatike. Upravni organ lahko potem:

7.2.   Pri spremembi tekalne plasti pnevmatike se šteje, da ni potrebna ponovitev preskusov, predpisanih v odstavku 6 tega pravilnika.

7.3.   Potrditev ali zavrnitev homologacije z navedbo sprememb je treba sporočiti po postopku, določenem v odstavku 5.3, strankam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

7.4.   Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, določi serijsko številko za takšno razširitev in obvesti o tem druge stranke Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je skladen z vzorcem v Prilogi I k temu pravilniku.

8.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Zagotovljena mora biti skladnost proizvodnih postopkov s postopki, navedenimi v Sporazumu, Dodatek 2 (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2), ob naslednjih zahtevah:

9.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1.   Homologacija, izdana za tip pnevmatike na podlagi tega pravilnika, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve, določene v odstavku 8.1. zgoraj, ali če pnevmatike, vzete iz serije, ne prestanejo preskusa, predpisanega v navedenem odstavku.

9.2.   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je pred tem podelila, mora o tem takoj obvestiti druge stranke Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, skladnem z vzorcem iz Priloge I k tem pravilniku.

10.   DOKONČNA PREKINITEV PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije popolnoma preneha proizvajati tip pnevmatike, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je dodelil homologacijo. Po prejemu ustreznega obvestila navedeni organ o tem obvesti druge stranke Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je skladen z vzorcem v Prilogi I k temu pravilniku.

11.   PREHODNE DOLOČBE

11.1.   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti podaljšanja odobritve na predhodne spremembe ali predhodni dodatek k spremembam tega pravilnika.

11.2.   Nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti pnevmatike, homologirane po spremembah 01 tega pravilnika.

11.3.   Indikatorji obrabe

12.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, PRISTOJNIH ZA IZVEDBO HOMOLOGACIJSKIH PRESKUSOV, TER UPRAVNIH ORGANOV

12.1.   Stranke Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, morajo sporočiti sekretariatu Združenih narodov imena in naslove tehničnih služb, ki so pristojne za izvedbo preskusov za homologiranje, in upravnih organov, ki podeljujejo homologacije in katerim je treba poslati sporočila o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali dokončni prekinitvi proizvodnje, izdana v drugih državah.

12.2.   Stranke Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, lahko imenujejo laboratorije proizvajalcev pnevmatik kot odobrene preskusne laboratorije.

12.3.   Kadar stranka Sporazuma uporablja odstavek 12.2 zgoraj, jo lahko, če tako želi, na preskusih zastopa ena ali več oseb po njeni izbiri.

Pojasnjevalna risba

(glej odstavek 2 tega pravilnika)

(1)  Kakor je opredeljeno v Prilogi VII h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Amend.2, kakor je bil nazadnje spremenjen z Amend.4).

(2)  Glej pojasnjevalno risbo.

(3)  Glej pojasnjevalno risbo.

(4)  Do 1. januarja 2000 se lahko datum izdelave prikaže v obliki skupine treh števk, od katerih prvi dve prikazujeta teden, zadnja pa leto izdelave.

(5)  1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Jugoslavijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32–36(prosto), 37 za Turčijo, 38–39 (prosto), 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podeljujejo države članice z uporabo svojih ECE simbolov), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto, 51 za Republiko Korejo 52 za Malezijo, 53 za Tajsko, 54 in 55 (prosto) in 56 za Črno goro. Naknadne številke se podelijo ostalim državam v kronološkem vrstnem redu glede na ratifikacijo ali pristop k Sporazumu o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki jih je mogoče vgraditi in/ali uporabljati na cestnih vozilih, in o pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov, generalni sekretar Združenih narodov pa tako dodeljene številke sporoči pogodbenicam Sporazuma.

(6)  Kadar je dogovorjeno število podano v kodah, se vrednost v mm dobi z množenjem takega števila s 25,4.