16.11.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/7


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2247

z dne 15. novembra 2022

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Brazilije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) in zlasti člena 9(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Začetek

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 24. septembra 2021 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali Kitajska) in Brazilije (v nadaljnjem besedilu skupaj: zadevni državi). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe z dne 13. avgusta 2021, ki jo je vložilo združenje evropskih jeklarjev (v nadaljnjem besedilu: Eurofer ali pritožnik). Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Pritožba je bila vložena v imenu naslednjih proizvajalcev Unije: ArcelorMittal Atlantique et Lorraine (Francija), ArcelorMittal Etxebarri S.A. (Španija) in ThyssenKrupp Rasselstein GmbH (Nemčija), ki domnevno predstavljajo 100 % industrije Unije. Med preiskavo je Komisija ugotovila, da je v Uniji še en proizvajalec izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla, in sicer družba Acciaierie d’Italia. Glede na to, da so pritožniki ne glede na to predstavljali [85–95] % proizvodnje in prodaje industrije Unije, se je v skladu s členom 5(4) osnovne uredbe štelo, da je pritožbo vložila industrija Unije.

1.2   Zainteresirane strani

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave izrecno obvestila pritožnika, znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike ter organe LRK in Brazilije, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

1.3   Začasni ukrepi

(5)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe 25. aprila 2022, tj. štiri tedne pred uvedbo začasnih dajatev (v nadaljnjem besedilu: obdobje predhodnega razkritja), stranem predložila povzetek predlaganih dajatev ter podrobne informacije o izračunu stopenj dampinga in stopenj, ki zadostujejo za odpravo škode, povzročene industriji Unije. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj v treh delovnih dneh predložijo pripombe v zvezi s točnostjo izračunov. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 29 do 34 začasne uredbe, je Komisija ugotovila, da zahteve za registracijo iz člena 14(5a) osnovne uredbe niso bile izpolnjene. Zato uvoz iz zadevnih držav v obdobju predhodnega razkritja ni bil predmet registracije.

(6)

Komisija je prejela pripombe od družb Baoshan Iron & Steel Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Baosteel), Handan Jintai Packing Materials Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Jintai) in CANPACK. Na podlagi pripomb družbe Baosteel je bila popravljena pisna napaka pri izračunu. Pripombe družbe Jintai so se nanašale na člen 7(2a) osnovne uredbe in torej niso zadevale točnosti izračunov. Zato jih je Komisija proučila po razkritju začasnih ukrepov in so obravnavane v oddelku 3.1 v nadaljevanju. Ker so se pripombe družbe CANPACK nanašale na interes Unije, so obravnavane v oddelku 7 v nadaljevanju.

(7)

Komisija je 23. maja 2022 v Uradnem listu Evropske unije objavila Izvedbeno uredbo (EU) 2022/802 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Brazilije (3) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba).

1.4   Naknadni postopek

(8)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih so bile uvedene začasne protidampinške dajatve (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), so Eurofer (pritožnik), Eviosys (uporabnik Unije), CANPACK, ki zastopa družbe CANPACK Slovakia s.r.o., Can-Pack Food, Industrial Packaging Sp. z o.o. in Tapon France S.A.S. (uporabniki Unije), Astir Vitogiannis Bros Single Member S.A. (v nadaljnjem besedilu: Astir Vitogiannis) (uporabnik Unije), Baosteel (proizvajalec izvoznik iz Kitajske), Jintai (proizvajalec izvoznik iz Kitajske), Companhia Siderurgica Nacional (v nadaljnjem besedilu: CSN) (proizvajalec izvoznik iz Brazilije), kitajsko združenje železarjev in jeklarjev (v nadaljnjem besedilu: združenje CISA), vlada LRK (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) ter vlada Brazilije (v nadaljnjem besedilu: brazilska vlada) v roku, določenem v členu 2(1) začasne uredbe, predložili pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami.

(9)

Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila ta možnost odobrena. Opravljena so bila zaslišanja z družbo Baosteel, združenjem CISA in družbo Astir Vitogiannis.

(10)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene dokončne ugotovitve. Pri dokončnih ugotovitvah je upoštevala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi popravila svoje začasne ugotovitve.

(11)

Komisija je 31. avgusta 2022 vse zainteresirane strani obvestila o ključnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Brazilije (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju.

(12)

Po pripombah zainteresiranih strani je Komisija 16. septembra 2022 zainteresirane strani obvestila o nekaterih pojasnilih in manjših popravkih v dokončnem razkritju, ki pa niso vplivali na dokončne dajatve. Za strani je bil določen rok za pošiljanje pripomb v zvezi s tem. Pripombe je predložilo le združenje CISA.

(13)

Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila odobrena tudi ta možnost. Izvedena so bila zaslišanja z združenjem CISA ter družbami Baosteel, Eviosys in Eurofer.

1.5   Pripombe glede začetka preiskave

(14)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 6 in 7 začasne uredbe, je kitajsko združenje železarjev in jeklarjev CISA po začetku postopka predložilo pripombe, v katerih je trdilo, da se pritožba preveč opira na zaupne informacije in da nezaupna različica zato ni omogočala pravilnega razumevanja dokazov, na katerih temelji pritožba. Združenje CISA je to trditev ponovilo po uvedbi začasnih ukrepov.

(15)

Komisija je potrdila svoj sklep iz uvodne izjave 8 začasne uredbe, da je nezaupna različica pritožbe, ki je bila zainteresiranim stranem na vpogled v spisu, vsebovala vse bistvene dokaze in nezaupne povzetke zaupnih podatkov, ki zainteresiranim stranem omogočajo, da ustrezno uveljavljajo pravico do obrambe, ter je zato trditev zavrnila.

1.6   Vzorčenje

(16)

Ker ni bilo pripomb glede vzorčenja proizvajalcev Unije, uvoznikov in proizvajalcev izvoznikov, se uvodne izjave 9 do 17 začasne uredbe potrdijo.

1.7   Individualna preiskava

(17)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 18 začasne uredbe, je proizvajalec izvoznik iz Kitajske GDH Zhongyue (Zhongshan) Tinplate Industry Co., Ltd. zahteval individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe in v roku vrnil izpolnjen vprašalnik. Ta zahteva je bila ponovljena po dokončnem razkritju. Komisija je začasno ugotovila, da bi preiskava tega zahtevka pomenila preveliko obremenitev in bi onemogočila končanje preiskave v roku, določenem v osnovni uredbi. Opozorila je, da je omejila vzorec na dve družbi, ki sta predstavljali največji obseg uvoza iz Kitajske, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Obe družbi sta v celoti sodelovali, kar je vključevalo pregled in preverjanje (na podlagi navzkrižnih preverjanj na daljavo) informacij, ki jih je predložilo več povezanih subjektov na Kitajskem in v Uniji, kar je Komisiji preprečilo, da bi poleg vzorčenih družb individualno preiskala družbo GDH Zhongyue (Zhongshan) Tinplate Industry Co., Ltd. Ta sklep je ostal veljaven tudi v zaključni fazi. Zato je Komisija potrdila svojo odločitev, da ne ugodi zahtevku te družbe za individualno preiskavo.

1.8   Izpolnjeni vprašalniki in preveritveni obiski

(18)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 19 in 21 začasne uredbe, je Komisija vprašalnike poslala trem proizvajalcem Unije, pritožniku, enemu nepovezanemu uvozniku, znanim uporabnikom in trem proizvajalcem izvoznikom iz zadevnih držav. Poleg tega je vladi Ljudske republike Kitajske poslala vprašalnike glede obstoja znatnega izkrivljanja v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe in izkrivljanja cen surovin na Kitajskem v zvezi z izdelkom v preiskavi.

(19)

Poleg navzkrižnih preverjanj na daljavo iz uvodne izjave 23 začasne uredbe je Komisija izvedla preveritveni obisk pri naslednjem uporabniku Unije:

Eviosys, Paris (Francija).

1.9   Obdobje preiskave in obravnavano obdobje

(20)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 24 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. julija 2020 do 30. junija 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

2.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Zadevni izdelek

(21)

Komisija je opozorila, da so zadevni izdelek ploščati valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, platirani ali prevlečeni s kromovimi oksidi ali s kromom in kromovimi oksidi s poreklom iz LRK in Brazilije, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 7210 50 00 in 7212 50 20 (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), kot je navedeno v uvodni izjavi 25 začasne uredbe.

(22)

Izdelki iz elektrolitsko kromiranega jekla se uporabljajo za različne namene, običajno za potrošniško in industrijsko embalažo. Najpogosteje se uporabljajo za pakiranje živil, na primer za pokrove in dna pločevink, navojne pokrovčke in pokrove na kozarcih, ušesca na pločevinkah itd. Druge vrste uporabe vključujejo zunanje dele za gospodinjske aparate, škatlice za fotografske filme, zaščitni material za zaščito optičnih vlaken ali druge električne in elektronske dele.

2.2   Podobni izdelek

(23)

Ker ni bila predložena nobena trditev ali pripomba, se sklepa iz uvodnih izjav 27 in 28 začasne uredbe potrdita.

3.   DAMPING

3.1   Kitajska

(24)

Komisija je po začasnem razkritju prejela pisne pripombe dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, tj. združenja CISA in kitajske vlade, k začasnim ugotovitvam o dampingu.

3.1.1   Normalna vrednost

(25)

Podrobnosti izračuna normalne vrednosti so navedene v uvodnih izjavah 42 do 109 začasne uredbe.

3.1.2   Obstoj znatnega izkrivljanja

(26)

Po začasnem razkritju sta združenje CISA in kitajska vlada predložila pripombe glede uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v sedanji preiskavi. Poleg tega je družba Baosteel potrdila pripombe združenja CISA.

Argumenti v zvezi s poročilom (4)

(27)

Kitajska vlada je navedla, da je poročilo dejansko in pravno pomanjkljivo ter da odločitve, ki temeljijo na njem, niso legitimne. Kar zadeva dejansko podlago, je poročilo po navedbah kitajske vlade zavajajoče, enostransko in povsem neusklajeno z dejanskim stanjem. Poleg tega dejstvo, da je Komisija objavila poročila o državi za nekaj izbranih držav, vzbuja pomisleke glede obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi. Kitajska vlada tudi meni, da opiranje Komisije na dokaze v poročilu ni v skladu z duhom poštene in pravične zakonodaje, saj industriji Unije zagotavlja nepošteno prednost in dejansko pomeni obravnavanje zadeve pred sojenjem.

(28)

Podobno je združenje CISA navedlo, da se Komisija pretirano opira na poročilo, ki je po njegovem mnenju enostransko, neobjektivno in zastarelo ter namerno ne vključuje dejstev, ki bi olajšala vložitev pritožb na podlagi uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe. Poleg tega se ni strinjalo z odgovorom Komisije iz oddelka 3.1.3 začasne uredbe, v katerem je Komisija trdila, da so kitajska vlada in druge strani imele priložnost predložiti informacije, s katerimi bi izpodbijale vire, vključene v poročilo, pri čemer je pojasnilo, da dokazno breme v tem primeru nosi preiskovalni organ in ne izvozniki tretjih držav. Poleg tega je združenje CISA poudarilo, da se poročilo ne nanaša na industrijo izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla, ampak je preprosto univerzalen dokument, ki ga Komisija brez razlikovanja uporablja za različne preiskave. Nadalje je navedlo, da so petletni načrti, na katere se Komisija sklicuje v preiskavi, da bi dokazala obstoj znatnega izkrivljanja, le smernice, ki izražajo stališča politike za prihodnost, podobno kot dokumenti, objavljeni tudi v Evropski uniji, in zato niso izkrivljajoči. Nazadnje je združenje CISA navedlo, da 13. petletni načrt iz poročila zajema le obdobje do leta 2020, kar pomeni, da ni upošteven za drugi del obdobja preiskave.

(29)

Komisija se s tem ni strinjala. Ti argumenti so bili večinoma že obravnavani v začasni uredbi, zato je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 68 do 70 začasne uredbe. Komisija ni razumela, kako je lahko na primer sklicevanje na kitajsko veljavno zakonodajo neusklajeno z dejanskim stanjem. Podobno je združenje CISA navedlo, da je Komisija izpustila dejanske okoliščine, elemente in sklepe, ki bi bili v nasprotju z namenom poročila, ne da bi pojasnilo, katere specifične okoliščine ali elementi v zvezi z dejstvi bi lahko izpodbijali obstoj znatnega izkrivljanja v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe. Kar zadeva dokazno breme, je Komisija glede na poročilo in druge predložene dokaze izpolnila obveznost dokaznega bremena in niti združenje CISA niti druge zainteresirane strani niso mogle ovreči predloženih dokazov. Komisija je nadalje poudarila, da petletni načrti, ki jih je objavila kitajska vlada, niso le splošne smernice, ampak so pravno zavezujoči. V zvezi s tem se je sklicevala na podrobno analizo načrtov v poglavju 4 poročila, pri čemer je zavezujoča narava načrtov posebej obravnavana v oddelku 4.3.1.

(30)

Kar zadeva trditev, da 13. petletni načrt ni bil upošteven za drugi del obdobja preiskave (1. januar–30. junij 2021), je Komisija poudarila, kot je že navedeno v uvodni izjavi 69 začasne uredbe, da so se 14. petletni načrti začeli objavljati šele v letu 2021. Splošni 14. petletni načrt je bil na primer objavljen 12. marca, 14. petletni načrt o odpadnem jeklu 15. septembra in 14. petletni načrt o razvoju surovin 21. decembra 2021. Komisija je ugotovila, da so se v obdobju od datuma uporabe 13. petletnega načrta do objave 14. petletnega načrta še vedno uporabljale določbe prvonavedenega načrta. Ne glede na to, kdaj točno so bili objavljeni posamezni 14. petletni načrti, dejstvo, da se je 13. petletni načrt uporabljal v prvi polovici obdobja preiskave, vsekakor že kaže na obstoj znatnega izkrivljanja v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(31)

Ob dokončnem razkritju je kitajska vlada ponovno predložila svoje trditve v zvezi s poročilom, ne da bi svojo utemeljitev dopolnila z dodatnimi elementi. Komisija je zato navedla, da so bile te trditve obravnavane že v uvodnih izjavah 68 do 70 začasne uredbe in v uvodni izjavi 29 zgoraj.

(32)

Podobno je združenje CISA po dokončnem razkritju ponovilo svojo kritiko poročila, pri čemer je ponovilo svoje stališče, da poročilo ne izpolnjuje standardov nepristranskih in objektivnih dokazov. Poleg tega je ponovno opozorilo na vprašanje 13. petletnega načrta, in sicer, da se načrt na eni strani ne bi smel šteti za zavezujočo zakonodajo, ampak za splošen politični dokument, ki obstaja tudi v EU, in da se na drugi strani polovica obdobja preiskave ne ujema z obdobjem, ki ga zajema 13. petletni načrt. V zvezi s tem je združenje CISA Komisijo pozvalo, naj pojasni, kako se lahko vsebina 13. petletnega načrta po izteku njegove uporabe šteje za dokaz znatnega izkrivljanja.

(33)

Komisija se s tem ni strinjala. Prvič, kot je že navedeno v uvodni izjavi 29 zgoraj, Kitajska izvaja redne petletne cikle načrtovanja. V okviru takega cikla se posamezni načrtovalni dokumenti za naslednji cikel pripravljajo že med prejšnjim ciklom, hkrati pa se lahko posamezni načrtovalni dokumenti naslednjega cikla uradno izdajo z nekaj zamude po izteku veljavnosti ujemajočih se načrtovalnih dokumentov prejšnjega cikla. Dejstvo, da je uradni končni datum 13. petletnega načrta morda sredi obdobja preiskave ali da so bili zadevni 14. petletni načrti objavljeni z nekaj zamika po koncu prejšnjega obdobja načrtovanja, ne more spremeniti narave kitajskega načrtovalnega sistema, v okviru katerega so organi in nosilci dejavnosti vedno del cikla načrtovanja. Komisija se ni strinjala tudi s trditvijo združenja CISA, da je 13. petletni načrt le splošen politični dokument o prednostnih javnih naložbah. Za začetek, združenje CISA ni predložilo nobenih pomislekov glede analize Komisije iz oddelka 4.3.1. poročila, kot je navedena v uvodni izjavi 29 zgoraj. Poleg tega je primerjava nove industrijske strategije Komisije in 13. petletnega načrta, ki jo je navedlo združenje CISA, napačna z več vidikov, na primer v zvezi s tipologijo dokumentov (sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in drugim institucijam EU v primerjavi z dokumentom, ki ga je dejansko sprejel najvišji kitajski zakonodajni organ) ter njihovo naravo in vsebino (obrazložitveni dokument, v katerem so opisane politične prednostne naloge, v primerjavi z zavezujočimi smernicami s cilji za industrijsko proizvodnjo in izrecnimi obveznostmi glede izvajanja za vse zadevne subjekte).

(34)

Zato so bili argumenti, ki sta jih predložila kitajska vlada in združenje CISA, zavrnjeni, Komisija pa je potrdila sklepe iz uvodnih izjav 68 do 70 začasne uredbe.

Argumenti v zvezi z združljivostjo člena 2(6a) osnovne uredbe s STO

(35)

Prvič, kitajska vlada in združenje CISA sta trdila, da izračun normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe ni v skladu s protidampinškim sporazumom STO, zlasti s členom 2.2 navedenega sporazuma, ki določa izčrpen seznam primerov, v katerih se lahko konstruira normalna vrednost, pri čemer ti primeri ne vključujejo znatnega izkrivljanja.

(36)

Drugič, uporaba podatkov iz ustrezne reprezentativne države po mnenju kitajske vlade in združenja CISA ni v skladu s členom VI.1, točka (b), GATT in členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO, ki zahtevata, da se pri računski določitvi normalne vrednosti uporabijo stroški proizvodnje v državi porekla. Združenje CISA meni, da Komisija ni upoštevala ugotovitve pritožbenega organa v zadevi Evropska unija – protidampinški ukrepi za biodizel iz Argentine (v nadaljnjem besedilu: DS473), da dovoljena uporaba podatkov iz vira zunaj države izvoznice „ne pomeni, da lahko preiskovalni organ s stroški zunaj države porekla preprosto nadomesti stroške proizvodnje v državi porekla“. Združenje CISA je nadalje opozorilo na navedbo pritožbenega organa v DS473, da mora preiskovalni organ v skladu s členom 2.2 protidampinškega sporazuma STO pri določitvi „stroškov proizvodnje v državi porekla“ na podlagi katerih koli informacij, pridobljenih zunaj države, zagotoviti, da se te informacije uporabijo za izračun „stroškov proizvodnje v državi porekla“ in da mora preiskovalni organ zato morda te informacije prilagoditi. Vendar glede na združenje CISA nobene evidence ne kažejo na prizadevanja Komisije, da bi za izračun stroškov proizvodnje na Kitajskem prilagodila podatke iz ustrezne reprezentativne države. Združenje CISA meni, da se to zdi neskladno z obveznostjo EU v skladu s členom 2.2 protidampinškega sporazuma STO.

(37)

Tretjič, kitajska vlada in združenje CISA sta navedla, da preiskovalne prakse Komisije iz člena 2(6a) osnovne uredbe niso v skladu s pravili STO, če Komisija v nasprotju s členom 2.2.1.1. protidampinškega sporazuma STO ni upoštevala evidenc kitajskih proizvajalcev, ne da bi določila, ali so te evidence v skladu s splošno veljavnimi knjigovodskimi načeli na Kitajskem ter ali razumno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo. Združenje CISA je v zvezi s tem trdilo, da je bila praksa Komisije v DS473 že opredeljena kot neskladna s STO. Kitajska vlada je nadalje opozorila, da je pritožbeni organ v DS473 trdil in da je poročilo odbora v zadevi Evropska unija – metodologija prilagajanja stroškov II (Rusija) (v nadaljnjem besedilu: DS494) vsebovalo trditev, da se v skladu s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO, kadar se evidence izvoznika ali proizvajalca v preiskavi v sprejemljivih mejah natančno in zanesljivo ujemajo z vsemi dejanskimi stroški določenega proizvajalca ali izvoznika za obravnavani izdelek, za te evidence lahko šteje, da „razumno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka“, preiskovalni organ pa bi moral uporabiti take evidence za določitev stroškov proizvodnje proizvajalcev v preiskavi.

(38)

Kar zadeva prvo trditev, je združenje CISA popolnoma enak argument navedlo že v pripombah k prvemu obvestilu, Komisija pa ga je podrobno obravnavala v uvodni izjavi 66 začasne uredbe. Komisija je zato potrdila svoje sklepe iz navedene uvodne izjave.

(39)

Kar zadeva drugi argument, je večinoma ponovitev trditve, ki je že obravnavana v uvodnih izjavah 65 in 66 začasne uredbe. Poleg tega je Komisija navedla, da mora pri uporabi člena 2(6a) osnovne uredbe uporabiti neizkrivljene stroške v ustrezni reprezentativni državi za zagotovitev, da na uporabljene stroške niso vplivala izkrivljanja in da ti stroški temeljijo na takoj dostopnih podatkih. Ker združenje CISA ni predložilo nobenih specifičnih informacij, ki bi utemeljevale nadaljnje prilagoditve, se je štelo, da neizkrivljeni stroški v reprezentativni državi, ki temeljijo na takoj dostopnih podatkih, izpolnjujejo merila iz člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je zato potrdila svoje ugotovitve iz vodne izjave 66 začasne uredbe in to trditev zavrnila.

(40)

Kar zadeva tretji argument, se razen tega, da ponavlja stališče, ki ga je združenje CISA že sporočilo v pripombah k prvemu obvestilu, in trditve, da Komisija domnevno ponavlja pravne napake, opredeljene v DS473, zdi, da je argument enak tistemu, ki je že obravnavan v uvodnih izjavah 66 in 67 začasne uredbe. Komisija je zato zavrnila trditev in potrdila svoje začasne ugotovitve.

(41)

Ob dokončnem razkritju je kitajska vlada ponovno predložila trditve glede združljivosti člena 2(6a) osnovne uredbe s pravili STO in glede preiskovalnih praks Komisije iz člena 2(6a) osnovne uredbe v zvezi z uporabo evidenc kitajskih proizvajalcev, ne da bi svojo utemeljitev dopolnila z dodatnimi elementi. Komisija je zato navedla, da so bile te trditve obravnavane že v uvodnih izjavah 65 do 67 začasne uredbe in v uvodnih izjavah 35 do 37 zgoraj. Komisija je zato zavrnila tudi te argumente in potrdila svoje začasne ugotovitve.

Drugi argumenti v zvezi z znatnim izkrivljanjem

(42)

Kitajska vlada je navedla, da bi Komisija morala biti dosledna in v celoti proučiti, ali v reprezentativni državi obstaja tako imenovano izkrivljanje trga. Če je pripravljena sprejeti podatke reprezentativne države brez take presoje, to pomeni „dvojne standarde“. Kitajska vlada je opozorila, da mora Komisija v skladu s pravom Unije pri določitvi normalne vrednosti uporabiti neizkrivljene cene. Zato meni, da bi morala Komisija na lastno pobudo preiskati in dokazati obstoj ali neobstoj izkrivljanj v reprezentativnih državah in ne pasivno čakati, da dokaze predložijo strani, ki sodelujejo v zadevi. Kitajska vlada je nadalje navedla, da bi morala Komisija proučiti, ali na domačem trgu EU obstajajo tržna izkrivljanja, predvsem zato, ker naj bi bilo v EU veliko situacij, ki bi morale vzbuditi pomisleke v zvezi z morebitnimi tržnimi izkrivljanji.

(43)

Te trditve je ponovno predložila tudi po dokončnem razkritju, pri čemer je poudarila svoje stališče, da se za regulacijo gospodarskih dejavnosti, ki jo mora vlada nujno zagotoviti, ne bi smelo šteti, da izkrivlja trg, in da se ne bi smela uporabiti kot podlaga za umetno zvišanje stopnje dampinga uvoženih izdelkov, ne da bi se ocenil vpliv podobnega ravnanja na stroške proizvodnje na domačem trgu.

(44)

Združenje CISA je opozorilo, da bi bilo treba oceno znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe opraviti ločeno za vsakega izvoznika, kar se pri sedanji preiskavi ni upoštevalo.

(45)

V zvezi z argumenti kitajske vlade je Komisija opozorila, da v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost računsko določi na podlagi izbranih podatkov, ki niso domače cene in stroški v državi izvoznici, le, če ugotovi, da taki podatki ustrezno odražajo neizkrivljene cene in stroške. V tem postopku mora Komisija uporabiti le neizkrivljene podatke. Komisija v zvezi s tem nikakor ne pasivno čaka, ampak opravi analizo in v zgodnjih fazah preiskave zainteresirane strani tudi pozove, naj predložijo pripombe glede predlaganih virov za določitev normalne vrednosti, in sicer prek obvestil o neizkrivljenih virih, ki jih namerava uporabiti, objavljenih v začetku postopka. Pri končni odločitvi Komisije o tem, kateri neizkrivljeni podatki bi se morali uporabiti za računsko določitev normalne vrednosti, se v celoti upoštevajo vse pripombe, ki so jih predložile strani. Kar zadeva zahtevo kitajske vlade, naj Komisija oceni morebitno izkrivljanje na notranjem trgu EU, Komisija ni razumela pomembnosti te točke v okviru ocene obstoja znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(46)

Argument združenja CISA je bil obravnavan in zavrnjen že v uvodnih izjavah 71 in 72 začasne uredbe. Komisija je navedla, da se je združenje CISA očitno odločilo prebrati le prvi stavek uvodne izjave 72 začasne uredbe. Zato se je sklicevala na drugi stavek navedene uvodne izjave in temeljno analizo iz oddelka 3.1.3 začasne uredbe. Ker zainteresirane strani niso predložile dodatnih argumentov, je Komisija dokončno potrdila ugotovitve iz navedenih uvodnih izjav začasne uredbe.

3.1.3   Reprezentativna država

(47)

Zainteresirane strani niso predložile nobenih pripomb, s katerimi bi izpodbijale primernost Brazilije kot reprezentativne države in družbe CSN kot proizvajalca v reprezentativni državi. Sklep iz uvodne izjave 87 začasne uredbe je bil zato potrjen.

3.1.4   Referenčne vrednosti, uporabljene za določitev normalne vrednosti

(48)

Po objavi začasne uredbe sta združenje CISA in družba Baosteel predložila pripombe glede nekaterih referenčnih cen, pri čemer sta navedla, da bi bilo treba uporabiti druge, bolj reprezentativne referenčne cene.

(49)

Prvič, združenje CISA in družba Baosteel sta izrazila pomisleke glede uporabe brazilskih domačih cen jekla pri določitvi referenčnih cen za vroče valjano in hladno valjano jeklo. Po navedbah teh strani so bile brazilske domače cene jekla znatno višje od cen v drugih državah, pomembnih za proizvodnjo jekla, kot sta Turčija in Indija. Strani menita, da so bile brazilske domače cene jekla v obdobju preiskave izkrivljene in se zato ne bi smele obravnavati kot reprezentativna referenčna vrednost.

(50)

Komisija je poudarila, da je bila Brazilija kot ustrezna reprezentativna država izbrana v skladu z objektivnimi merili iz člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. Menila je, da so bile brazilske domače cene vroče valjanih in hladno valjanih jeklenih navitij, objavljene v publikaciji Metal Bulletin, s tega vidika ustrezne.

(51)

Komisija zlasti ni našla ničesar, kar bi kazalo, da so bile te domače cene izkrivljene in da njihova uporaba za referenčne vrednosti ni ustrezna. Menila je, da se v Braziliji niso izvajali ukrepi, za katere bi se lahko štelo, da toliko izkrivljajo domače cene jeklenih navitij, da se te cene ne bi smele upoštevati.

(52)

Združenje CISA in družba Baosteel sta opozorila na omejeno število proizvajalcev jekla v Braziliji in posledično nizko raven konkurence. Združenje CISA in družba Baosteel sta navedla, da glede na poročilo komisije Združenih držav za mednarodno trgovino (ITC) (5) veliko večino hladno valjanega jekla v Braziliji proizvajajo tri družbe. Opozorila sta tudi na nekatere zadnje dogodke v brazilski industriji hladno valjanega jekla, povzete v navedenem poročilu. Ti dogodki so vključevali spremembe v obratovanju treh brazilskih proizvajalcev jekla, na primer zaustavitev proizvodnje, zaprtja in izklopi, začasno mirovanje ter širitve v obdobju 2015–2021. Poleg tega sta se bruto proizvodnja in bruto poraba v Braziliji med letoma 2018 in 2020 zmanjšali. Te razmere naj bi se še poslabšale zaradi znižanja vrednosti brazilskega reala. Vendar je Komisija navedla, da so bile vse te domneve splošne in niso dokazovale, da so bile domače cene izkrivljene.

(53)

Komisija je v zvezi s tem ugotovila, da Brazilija proizvaja veliko jeklenih izdelkov ter se s proizvodnjo 36,2 milijona ton surovega jekla in 34,8 milijona ton jeklenih izdelkov v letu 2021 uvršča med deset največjih držav proizvajalk jekla na svetu (6). V Braziliji je 31 jeklarn, ki jih upravlja 12 skupin podjetij (7). Trg treh glavnih konkurentov, kot so podrobno opisani v poročilu komisije Združenih držav za mednarodno trgovino, in več sekundarnih akterjev se kot tak ne more šteti za nekonkurenčni trg, ne da bi se zagotovili specifični dokazi, da ta trg ne deluje pravilno. Zato ni mogoče sprejeti domneve, da so bile brazilske cene izkrivljene zaradi visoke koncentracije in omejene konkurence. Četudi bi se domnevna brazilska struktura trga štela za koncentriran trg, Komisija domnevne ravni koncentracije na trgu same po sebi vsekakor ne bi mogla obravnavati kot izkrivljanje v smislu člena 2(6a). Ni bilo dokazov, da so bile domače cene posledica državnih navodil ali poseganja v običajne tržne sile. Nasprotno, dokazi kažejo, da obstaja konkurenčen trg, nedavni dogodki v brazilski industriji hladno valjanega jekla, opisani v uvodni izjavi 52, pa tej ugotovitvi ne nasprotujejo. To pomeni, da so brazilski trg jekla in njegove cene reprezentativni ter vsaj delno zaščiteni pred učinkom nihanj valut.

(54)

Združenje CISA in družba Baosteel sta kot dodatno izkrivljanje cen navedla tudi obstoj 12-odstotnih uvoznih tarif za vroče valjana in hladno valjana navitja. Komisija je menila, da samo zaradi obstoja uvoznih tarif kot takih ni mogoče oblikovati sklepa, da so bile domače cene izkrivljene, in da večina držav uporablja določeno stopnjo uvoznih tarif. Poleg tega so brazilske cene, kot je določeno v uvodni izjavi 55, večino leta tesno sledile cenam na drugih nastajajočih trgih, zato ni bilo dokazov o strukturnem ali sistemskem izkrivljanju.

(55)

Združenje CISA in družba Baosteel sta se sklicevala tudi na domnevno neravnovesje na brazilskem trgu ploščatih izdelkov iz jekla v letu 2020, zaradi katerega so se zvišale cene. Vendar je bilo to zvišanje cen mogoče opaziti na svetovni ravni. Glede na OECD (8) so bile cene ploščatih izdelkov iz jekla januarja 2021 za 47 % višje kot pred enim letom. Poleg tega so brazilske cene glede na podatke o cenah, ki sta jih predložila združenje CISA in družba Baosteel, na splošno sledile cenam v drugih gospodarstvih držav v razvoju, razen v zadnjih dveh mesecih obdobja preiskave; v teh dveh mesecih pa so se cene zvišale podobno kot cene v Evropi. Zato se zdi, da se gibanje cen v Braziliji ni razlikoval od svetovnih gibanj in da torej ni razloga, da bi se te cene štele za nereprezentativne ali izkrivljene.

(56)

V zvezi s trditvijo, da so bile brazilske cene znatno višje od cen v drugih državah, pomembnih za proizvodnjo jekla, kot sta Turčija in Indija, je Komisija navedla, da preproste razlike v ceni med različnimi možnimi reprezentativnimi državami niso zadostna utemeljitev za zavrnitev cen v reprezentativni državi. V različnih možnih reprezentativnih državah se bodo cene vedno nekoliko razlikovale in na lokalni ravni bodo vedno razlike med več proizvodnimi dejavniki. Te objektivne razlike v cenah ne pomenijo izkrivljanj v izbrani reprezentativni državi. V tem primeru bi se sistematično uporabljale najnižje vrednosti v vseh možnih reprezentativnih državah. To ne bi bilo v skladu z besedilom in logiko določb člena 2(6a) osnovne uredbe. Namesto tega Komisija meni, da je primerno uporabiti, kolikor je to mogoče (tj. če ni izkrivljanja ali neobičajnih razmer), domače cene v isti izbrani reprezentativni državi, da bi se zagotovila skladnost, saj so razmere na trgu podobne za vse vložke v zadevni državi. Poleg tega so brazilske cene, kot je navedeno v uvodni izjavi 55, na splošno sledile cenam v drugih gospodarstvih držav v razvoju. Zvišanje cen v zadnjih dveh mesecih obdobja preiskave se ni razlikovalo od svetovnega gibanja cen v tem obdobju in Komisija je ugotovila, da zvišanje cen v tem obdobju vsekakor ni znatno vplivalo na izračun stopnje dampinga. Trditev je bila zato zavrnjena.

(57)

Družba Baosteel je tudi izpodbijala referenčno vrednost iz podatkovne zbirke GTA, uporabljeno za vroče stisnjeno železo v bloku. Trdila je, da oznaka KN 7326 90 (drugi izdelki iz železne ali jeklene žice) zajema velik obseg izdelkov, ki so večinoma dražji od vroče stisnjenega železa v bloku.

(58)

Komisija je navedla, da je razpon cen izdelkov iz železne ali jeklene žice, uvrščenih pod oznako HS 7326 90, iz podatkovne zbirke GTA popolnoma drugačen od razpona cen, ki se na splošno uporabljajo za železo v bloku in ostanke železa, ki se dejansko uporabljajo za proizvodnjo jekla v fazi pretvorbe in taljenja (faktor več kot 30), ter da vrednost, povezana s to oznako, torej ni reprezentativna za specifičen proizvodni dejavnik. Zato je potrdila, da je bila začasno uporabljena referenčna vrednost neustrezna. Komisija je ugotovila, da je izdelek, ki je najbolj podoben vroče stisnjenemu železu v bloku, ki se uporablja v proizvodnji jekla, in za katerega je na voljo referenčna cena, železo v obliki briketov. Glede na publikacijo Metal Bulletin je bila v obdobju preiskave povprečna cena železa v obliki briketov, vključno s stroški prevoza (9), 2 464 CNY/tono. Komisija se je zato odločila, da bo to ceno gotovo uporabila kot referenčno ceno.

(59)

Tretjič, družba Baosteel je izpodbijala referenčno vrednost iz podatkovne zbirke GTA, uporabljeno za iztiskane izdelke iz aluminija.

(60)

Po analizi izdelka, ki ga je družba Baosteel dejansko uporabljala, je ugotovila, da je surovina, uporabljena v postopku pretvorbe in rafiniranja, odpadni aluminij in ne iztiskani izdelki iz aluminija. Komisija se je zato odločila, da bo referenčno vrednost nadomestila s ceno GTA za ostanke in odpadke aluminija, uvrščene pod oznako HS za to surovino (7602 00). Neizkrivljena referenčna cena odpadnega aluminija je bila določena na 15 132 CNY/tono.

(61)

Nazadnje, družba Baosteel je izpodbijala uporabo referenčne vrednosti GTA za prah železove rude. Po navedbah družbe Baosteel se je velika večina te surovine uvažala iz držav s tržnim gospodarstvom (predvsem iz Avstralije in Brazilije) in v USD. Zato je družba Baosteel Komisijo pozvala, naj namesto referenčne cene uporabi dejansko uvozno ceno, ki jo je sporočila družba.

(62)

Komisija je v zvezi s tem navedla, da družba Baosteel ni uvažala neposredno, ampak prek povezane družbe, ustanovljene v Hongkongu, in da ni predložila zadostnih ustreznih dokazov, na podlagi katerih bi Komisija lahko pozitivno sklenila, da na končno nakupno ceno družbe Baosteel ni vplival odnos med povezanima družbama in/ali prevladujoče znatno izkrivljanje na Kitajskem, kot je določeno v členu 2(6a), točka (a), tretja alinea, osnovne uredbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(63)

Komisija je zato pri končni določitvi normalne vrednosti za družbo Baosteel uporabila referenčne vrednosti iz uvodnih izjav 93 do 102 začasne uredbe, razen za dve surovini, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 58 in 60 zgoraj.

(64)

Na podlagi navedenega je Komisija konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna. Metodologija za izračun normalne vrednosti je določena v uvodnih izjavah 103 do 109 začasne uredbe in se ob odsotnosti pripomb potrdi.

3.1.5   Izvozna cena

(65)

Podrobni podatki za izračun izvozne cene so navedeni v uvodnih izjavah 110 in 111 začasne uredbe. Ker glede tega oddelka ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje začasne sklepe.

3.1.6   Primerjava

(66)

Podrobnosti o primerjavi normalne vrednosti z izvozno ceno so navedene v uvodnih izjavah 112 in 113 začasne uredbe. Ker glede tega oddelka ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje začasne sklepe.

3.1.7   Stopnje dampinga

(67)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede metodologije, uporabljene za izračun stopnje dampinga, se uvodna izjava 114 začasne uredbe potrdi. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 116 in 117 začasne uredbe, je Komisija za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec, izračunala tehtano povprečje stopenj dampinga dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Za vse druge proizvajalce izvoznike na Kitajskem je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Ker je bila raven sodelovanja v tem primeru nizka, se je Komisija odločila, da preostalo stopnjo dampinga za vse druge družbe določi na ravni najvišje stopnje dampinga, ugotovljene za vrste izdelka, ki jih v reprezentativnih količinah prodaja vzorčeni sodelujoči proizvajalec izvoznik z najvišjo stopnjo dampinga.

(68)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

Družba

Dokončna stopnja dampinga

Baoshan Iron & Steel Co., Ltd.

30,7  %

Handan Jintai Packing Material Co., Ltd.

53,9  %

Sodelujoče družbe

34,6  %

Vse druge družbe

77,9  %

3.2   Brazilija

(69)

Komisija je po začasnem razkritju prejela pisne pripombe sodelujočega proizvajalca izvoznika, tj. družbe CSN, glede začasnih ugotovitev o dampingu.

3.2.1   Normalna vrednost

(70)

Podrobnosti metodologije za izračun normalne vrednosti so navedene v uvodnih izjavah 119 do 127 začasne uredbe. Ker glede tega oddelka ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje začasne sklepe.

3.2.2   Izvozna cena

(71)

Podrobni podatki za izračun izvozne cene so navedeni v uvodni izjavi 128 začasne uredbe. Ker glede tega oddelka ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje začasne sklepe.

3.2.3   Primerjava

(72)

Podrobnosti o primerjavi normalne vrednosti z izvozno ceno so navedene v uvodnih izjavah 129 in 130 začasne uredbe.

(73)

Po začasnem razkritju je proizvajalec izvoznik CSN trdil, da je v izpolnjenem vprašalniku poudaril, da bi Komisija morala obravnavati težave s kakovostjo, da je te težave vključil v podatke o domači prodaji in izvozu ter da je med navzkrižnim preverjanjem na daljavo zagotovil dodatne dokaze v zvezi s tem. Zato je Komisijo pozval, naj pri izračunih dampinga upošteva razlike v kakovosti, saj te razlike vplivajo na primerljivost cen.

(74)

Komisija je menila, da čeprav je družba CSN dejansko predložila informacije o razlikah v kakovosti izdelka v preiskavi, ni niti v izpolnjenem vprašalniku niti med navzkrižnim preverjanjem na daljavo zahtevala prilagoditve na tej podlagi. Vendar je ob upoštevanju trditve, predložene po začasnem razkritju, ponovno proučila informacije v zvezi z razlikami v kakovosti. Razen zahtevka, da se upoštevajo razlike v kakovosti, družba CSN po začasnem razkritju ni predložila dodatnih informacij ali podatkov.

(75)

Razlike v kakovosti zadevnega izdelka, v tem primeru prvorazredni in drugorazredni izdelki iz elektrolitsko kromiranega jekla, so posledica fizikalnih značilnostih izdelka. Drugorazredni izdelki iz elektrolitsko kromiranega jekla imajo nekatere pomanjkljivosti in napake, ki bi lahko preprečile uporabo teh izdelkov za namene, za katere so bili proizvedeni. Kot je družba CSN pojasnila med postopkom dopolnitve in navzkrižnim preverjanjem na daljavo, take drugorazredne izdelke iz elektrolitsko kromiranega jekla prodaja v razsutem stanju strankam v tretjih državah v okviru majhnega razpisu podobnega postopka, pri katerem je izdelek prodan ponudniku z najvišjo ponudbo.

(76)

Člen 2(10), točka (a), osnovne uredbe določa: „Izvede se prilagoditev zaradi razlik v fizikalnih značilnostih zadevnega izdelka. Znesek prilagoditve ustreza razumni oceni tržne vrednosti razlike.“

(77)

Komisija je navedla, da družba CSN ni predložila razumne ocene tržne vrednosti razlike. Družba CSN je v odgovoru na eno od vprašanj Komisije med postopkom dopolnitve navedla, da je vrednost drugorazrednih izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla po navadi za določen odstotek nižja od vrednosti takih prvorazrednih izdelkov. Vendar je bilo pri pregledu podatkov, ki jih je družba na ravni vrste izdelka predložila za izvoz in domačo prodajo, jasno, da take splošne izjave ni mogoče oblikovati v zvezi z razliko v ceni.

(78)

Prvič, drugorazredni izdelki niso bili vedno cenejši od prvorazrednih. Razlike v ceni med prvorazrednimi in drugorazrednimi izdelki med obdobjem preiskave so segale od negativnega dvomestnega odstotka do pozitivnega dvomestnega odstotka. Ta razpon je bil ugotovljen za celotno obdobje preiskave, medtem ko so bile razlike pri vsakomesečnem pregledu še večje.

(79)

Drugič, razlike v ceni med prvorazrednimi in drugorazrednimi izdelki so se iz meseca v mesec lahko spreminjale. Za eno specifično vrsto izdelka je Komisija na primer ugotovila, da je bil prvorazredni izdelek v enem mesecu dejansko nekoliko dražji od drugorazrednega izdelka, le nekaj mesecev prej pa je bil znatno cenejši.

(80)

Analiza je pokazala, da so razlike v ceni nastajale na mesečni ravni, pri čemer je razlika v ceni med prvorazrednimi in drugorazrednimi izdelki iz elektrolitsko kromiranega jekla lahko bila pozitivna ali negativna, odvisno od meseca. Kar zadeva prodajo Unije, je to najverjetneje povzročil razpisu podoben postopek za prodajo drugorazrednih izdelkov iz uvodne izjave 75, pri katerem določitev cene drugorazrednih izdelkov ni bila odvisna od cen prvorazrednih izdelkov, ampak od ponudbe in povpraševanja v času določenega razpisa za drugorazredne izdelke. Izjave družbe CSN med navzkrižnim preverjanjem na daljavo so to potrdile.

(81)

Ker (i) so bile razlike v ceni med prvorazrednimi in drugorazrednimi izdelki nedosledne in spremenljive, (ii) te razlike niso izražale splošne razlike v ceni, ki jo je družba CSN navedla v odgovoru na poziv k dopolnitvi, in (iii) družba CSN ni predložile nobenih novih dokazov, s katerimi bi utemeljila svojo trditev, je Komisija menila, da razumna tržna vrednost razlike, kot je določena v členu 2(10), točka (a), ni bila dokazana ali da take vrednosti ni bilo mogoče oceniti. Komisija je zato zavrnila zahtevek družbe CSN za prilagoditev zaradi razlik v kakovosti.

3.2.4   Stopnje dampinga

(82)

Ker v zvezi z izračunom stopnje dampinga ni bilo nobene sprejete trditve, se uvodna izjava 133 začasne uredbe potrdi.

(83)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

Družba

Dokončna stopnja dampinga

Companhia Siderúrgica Nacional

66,8  %

Vse druge družbe

66,8  %

4.   ŠKODA

4.1   Opredelitev industrije Unije in proizvodnje Unije

(84)

V uvodni izjavi 135 začasne uredbe je Komisija pojasnila, da so bili podatki v zvezi z oceno škode pridobljeni predvsem od treh vzorčenih proizvajalcev Unije, od katerih dva spadata v isto skupino, zato so vsi podatki navedeni v indeksirani obliki ali kot razponi, da se zaščiti zaupnost predloženih podatkov.

(85)

Po začasnem razkritju je združenje CISA navedlo, da zaradi predstavitve ekonomskih kazalnikov v obliki razponov, zlasti v zvezi s potrošnjo Unije in vključno s podatki Eurostata glede tujih izvoznikov s sklici na preglednici 1 in 4 začasne uredbe, ni moglo predložiti smiselnih pripomb glede teh kazalnikov, in od Komisije zahtevalo, naj zagotovi točne podatke. Poleg tega je trdilo, da glede na to, da štirje proizvajalci Unije zastopajo tri neodvisne skupine proizvajalcev Unije, ni nevarnosti, da bi lahko zainteresirane strani obratno obdelale informacije, specifične za proizvajalce Unije.

(86)

Kot je v zvezi s tem pojasnjeno v uvodnih izjavah 31 in 135 začasne uredbe, so bili podatki v zvezi z oceno škode pridobljeni predvsem od treh vzorčenih proizvajalcev Unije, od katerih dva spadata v isto skupino. Zato je bilo treba vse podatke navesti v indeksirani obliki ali kot razpone, da se zaščiti zaupnost predloženih podatkov. Čeprav štirje proizvajalci Unije zastopajo tri skupine proizvajalcev Unije, sta dve skupini povezani, saj ima družba ArcelorMittal v lasti delnice družbe Acciaierie d’Italia (10). Zato je Komisija menila, da je treba zaščititi zaupnost predloženih podatkov in torej uporabiti razpone.

(87)

Komisija je ocenila, da je treba tudi podatke o potrošnji Unije ter podatke o uvozu in tržnem deležu iz preglednic 1 in 4 začasne uredbe predstaviti v razponih, saj bi absolutne vrednosti omogočale izračun skupne prodaje in tržnega deleža proizvajalcev Unije ter tako razkrile zaupne poslovne informacije, specifične za posamezne proizvajalce Unije. Zato je bila trditev zavrnjena.

(88)

Uvodne izjave 134 do 139 in 144 do 146 začasne uredbe se torej potrdijo.

4.2   Potrošnja Unije

(89)

Pripomb v zvezi s potrošnjo Unije ni bilo, zato se uvodne izjave 137 do 139 začasne uredbe potrdijo.

4.3   Uvoz iz zadevnih držav

4.3.1   Kumulativna ocena učinkov uvoza iz zadevnih držav

(90)

Ker v zvezi s kumulativno oceno učinkov uvoza iz zadevnih držav ni bilo pripomb, se uvodne izjave 140 do 143 začasne uredbe potrdijo.

4.3.2   Cene uvoza iz zadevnih držav in nelojalno nižanje prodajnih cen

(91)

Brazilska vlada je navedla, da so v skladu s protidampinškim sporazumom STO osnovni parametri za izvedbo preskusa nelojalnega nižanja prodajnih cen cene dampinškega uvoza in podobnega izdelka v celotni članici uvoznici ter da niti v odstavkih 1 in 2 člena 3 protidampinškega sporazuma STO niti v kateri koli drugi določbi sporazuma ni podlage za izključitev uvoza iz družb, ki niso vključene v vzorec proizvajalcev/izvoznikov, saj se šteje za dampinški uvoz. Po navedbah brazilske vlade velja enako za analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen, in sicer da nobena določba protidampinškega sporazuma STO ne dovoljuje izključitve transakcij med povezanimi stranmi ali katere koli druge vrste prodaje, ki se ne šteje za običajen potek trgovanja, iz izračuna cene podobnega izdelka članice uvoznice. Brazilska vlada se je v zvezi s tem sklicevala na sklepa odborov v zadevah ES – pritrdilni elementi (Kitajska) in Maroko – dokončni protidampinški ukrepi za delovne zvezke (Tunizija).

(92)

Poleg tega je brazilska vlada trdila, da se glede na besedilo uvodne izjave 151 (11) začasne uredbe zdi, da je bila analiza nelojalnega nižanja prodajnih cen za Kitajsko in Brazilijo izvedena za vsako državo posebej, čeprav je v uvodni izjavi 33 začasne uredbe navedeno, da „se je Komisija odločila, da bo za namene analize, opisane v zgornjih uvodnih izjavah, kumulirala uvoz iz zadevnih držav“. Brazilska vlada je menila, da bi bilo treba po kumulaciji uvoza za analizo škode enak postopek uporabiti pri vseh pregledih, določenih v členu 3 protidampinškega sporazuma STO, vključno z učinki cen, in se je v zvezi s tem sklicevala na sklep odbora v zadevi ES – pribor (fitingi) za cevi.

(93)

Brazilska vlada je Komisijo pozvala, naj pojasni, ali pravilno razume dejstva preiskave, in če jih, naj v izračunih izvede naslednje prilagoditve:

naj upošteva ceno vse prodaje podobnega izdelka proizvajalcev Unije, vključno s poslovnimi dejavnostmi med povezanimi stranmi,

naj upošteva celoten uvoz izdelka v preiskavi iz Kitajske in Brazilije, ne glede na vzorec proizvajalcev/izvoznikov v skladu s členom 6.10 protidampinškega sporazuma STO, in

naj pri oceni učinka dampinškega uvoza na cene podobnih izdelkov na domačem trgu kumulira uvoz vsakega porekla, ki se preiskuje (iz Kitajske in Brazilije).

(94)

Komisija je poudarila, da je dampinški uvoz iz Brazilije in Kitajske v obdobju preiskave močno oviral dvig cen industrije Unije, zaradi česar so bile finančne izgube v obravnavanem obdobju vse večje, kot je navedeno v uvodnih izjavah 186 in 194 začasne uredbe. Nasprotno so argumenti brazilske vlade osredotočeni na drug standard primerjave cen, tj. nelojalno nižanje prodajnih cen (glej uvodni izjavi 91 in 92). Komisija je zato trdila, da je bil dvig cen na trgu Unije oviran od leta 2018 do konca obdobja preiskave. Četudi naj bi se argumenti brazilske vlade nanašali na oviranje dviga cen, v dokumentaciji niso na voljo nobene informacije o tem, da bi bile cene nevzorčenih proizvajalcev Unije znatno drugačne od cen vzorčenih proizvajalcev in da bi bili torej sklepi o oviranju dviga cen drugačni. Primerjava uvoznih cen in cen Unije v preglednicah 5 in 6 začasne uredbe dejansko že kaže, da so bile uvozne cene nižje od cen Unije (glej uvodno izjavo 149 začasne uredbe). Komisija je torej v okviru analize učinkov na cene upoštevala učinke celotnega uvoza na cene celotne prodaje industrije Unije. Vsekakor je navedla, da je izbira vzorca določena v osnovni uredbi in ustreznih določbah protidampinškega sporazuma STO, kadar je strani veliko, zato se preiskava lahko omeji na razumno število reprezentativnih strani, da bi se oblikovale reprezentativne ugotovitve. Sodna praksa, ki jo je navedla brazilska vlada, ni podprla trditve, da reprezentativnih ugotovitev v zvezi z vzorčenimi družbami ni mogoče uporabiti pri oblikovanju sklepov v zvezi s preostalo prodajo in uvozom. Zato so bile te trditve brazilske vlade zavrnjene.

(95)

Kar zadeva trditve glede nelojalnega nižanja prodajnih cen in obsega prodaje industrije Unije, uporabljenega v izračunih nelojalnega nižanja prodajnih cen, je Komisija potrdila, da se je uvoz izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjal le s prodajo industrije Unije za enako vrsto izdelka. V zvezi s tem je Komisija izračunala nelojalno nižanje prodajnih cen za celoten uvoz iz zadevnih držav in izvedla skupno analizo učinkov na cene. Rezultat je bil nelojalno nižanje prodajnih cen med 1,9 % in 21,8 %, kar pomeni tehtano povprečje za obe državi v višini 11,2 %.

(96)

Po dokončnem razkritju je brazilska vlada ponovila svojo trditev, da bi morala Komisija upoštevati prodajne transakcije med povezanimi stranmi. Trdila je tudi, da bi bilo treba v izračunih nelojalnega nižanja prodajnih cen in nelojalnega nižanja ciljnih cen upoštevati tudi prodajo nevzorčenih proizvajalcev Unije in proizvajalcev izvoznikov. Brazilska vlada se je sklicevala na poročilo odbora, v katerem je odbor zavrnil pristop preiskovalnega organa, da se cene domače industrije določijo tako, da nelojalno nižajo prodajne cene, ker je bilo ugotovljeno, da cene niso dobičkonosne (12). Komisija ni razumela, kako se to poročilo nanaša na trditev brazilske vlade, da bi morala v izračunih nelojalnega nižanja prodajnih cen upoštevati tudi prodajne transakcije med povezanimi stranmi. Ne glede na vse poročilo odbora ni bilo sprejeto. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 94 zgoraj, je bila Komisija poleg tega upravičena do vzorčenja in uporabe reprezentativnih ugotovitev v zvezi z vzorčenimi družbami, da bi oblikovala sklepe o preostali prodaji in uvozu. Zato je trditev zavrnila. V zvezi z analizo učinkov dampinškega uvoza na cene v industriji Unije je Komisija menila, da je oviranje dviga cen, kot je opredeljeno v uvodnih izjavah 186, 188, 193, 194 in 208 začasne uredbe, vsekakor že zadosten kazalnik. Ugotovitve o oviranju dviga cen na makro ravni so bile potrjene tudi z ugotovitvami o znatnem nelojalnem nižanju ciljnih cen v zvezi s posameznimi vzorčenimi proizvajalci izvozniki med obdobjem preiskave. Kot je navedeno v uvodni izjavi 185, so se stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen gibale med 23,9 % in 53,2 %, kar pomeni tehtano povprečje za obe državi v višini 37,7 %. Poleg tega je, kot je navedeno v preglednici 9 začasne uredbe, povprečna prodajna cena industrije Unije na trgu Unije v obdobju preiskave znašala [780–910] EUR/tono, stroški proizvodnje na enoto pa [840–980] EUR/tono. Posledično je industrija Unije zaradi oviranja dviga cen prodajala po cenah, s katerimi ni mogla kriti niti stroškov proizvodnje, kaj šele običajno stopnjo dobička. Zato so bile v zaključni fazi potrjene ugotovitve o oviranju dviga cen, ki ga je povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav.

(97)

Komisija je navedla, da so te nedvoumne ugotovitve o znatnem oviranju dviga cen že same po sebi pravno zadostne za potrditev, da je dampinški uvoz industriji Unije povzročil znatno škodo. V teh okoliščinah ni nobene pravne zahteve za ločeno analizo in ugotovitve o nelojalnem nižanju prodajnih cen, saj je to alternativen standard analize učinkov na cene v skladu s členom 3(3) osnovne uredbe. Posledično pa analiza in ugotovitve o nelojalnem nižanju prodajnih cen ob upoštevanju navedenih ugotovitev o oviranju dviga cen niso pomembne za izid preiskave, in to kljub ugotovitvam o nelojalnem nižanju prodajnih cen iz začasne uredbe. Poleg tega je Splošno sodišče v nedavnih sodbah potrdilo, da se analiza znatnega oviranja dviga cen, ki jo je izvedla Komisija, uporabi kot orodje za oceno učinkov na cene v skladu s členom 3(3) osnovne uredbe (13). Glede na to so tudi pripombe strani o nelojalnem nižanju prodajnih cen brezpredmetne. Kljub temu se je Komisija zaradi popolnosti odločila obravnavati trditve zainteresiranih strani.

(98)

Brazilska vlada je po dokončnem razkritju oporekala izjavi Komisije, da ugotovitve o nelojalnem nižanju prodajnih cen niso pomembne za rezultat preiskave, saj naj bi stopnja škode po mnenju brazilske vlade temeljila na nelojalnem nižanju prodajnih cen. Vendar kot je pojasnjeno v oddelkih 6.1 in 6.2 in v nasprotju s trditvijo brazilske vlade, stopnja škode ni temeljila na ugotovljenem nelojalnem nižanju prodajnih cen, ampak na stopnji nelojalnega nižanja ciljnih cen, določeni za posameznega vzorčenega proizvajalca izvoznika, razen za družbo Jintai, katere stopnja škode je bila enaka ugotovljeni stopnji dampinga.

(99)

Kar zadeva trditev brazilske vlade, da bi morala Komisija upoštevati ceno celotne prodaje podobnega izdelka na trgu Unije, vključno s transakcijami med povezanimi stranmi, je Komisija navedla, da pri preiskavah zbere vse informacije, vključno s cenami prodaje med povezanimi stranmi. V zvezi s tem Komisija tudi pozove proizvajalce Unije, naj pojasnijo politike oblikovanja transfernih cen pri prodajnih transakcijah s povezanimi stranmi. Če na to prodajo vpliva odnos med stranmi in njihove cene niso določene pod običajnimi tržnimi pogoji, se ne upoštevajo pri analizi nelojalnega nižanja prodajnih cen, saj bi ta odnos vplival na izračune. Če pa prodaja med povezanimi stranmi poteka pod običajnimi tržnimi pogoji in izraža tržno transakcijo, se lahko v celoti upošteva v izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen (če ni nobenih prilagoditev v zvezi z ravnjo trgovanja). Ta pristop je v celoti skladen s pravili osnovne uredbe in sodno prakso STO, na katero se sklicuje brazilska vlada. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(100)

Družba Baosteel je opozorila na težavo v zvezi s postopkom in pravicami do obrambe, povezano z dokumentom Komisije o razkritju, v katerem so prodajne cene na enoto in ciljne cene na enoto industrije Unije, ki so se upoštevale v teh izračunih, navedene v širokih razponih in enakih razponih ne glede na razliko v ceni med različnimi kontrolnimi številkami izdelka, zaradi česar družba ni mogla predložiti smiselnih pripomb. Ker se znesek nelojalnega nižanja ciljnih cen izračuna kot razlika med vrednostjo CIF izvoznika in ciljno ceno industrije Unije, izvozniki brez smiselnega razkritja zadnjenavedene ne bi mogli preveriti, ali je Komisija pravilno izračunala stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen. Družba Jintai je navedla podobne pomisleke.

(101)

Komisija je v zvezi s tem opozorila, da je treba podatke zaradi pomislekov glede zaupnosti, ki so že pojasnjeni v uvodni izjavi 86, navesti v razponih. Po trditvi družbe Baosteel je Komisija pregledala razpone ob upoštevanju razlik v ceni med različnimi kontrolnimi številkami izdelka.

(102)

Poleg tega je družba Baosteel od Komisije zahtevala, naj pojasni, ali je primerjala cene na isti ravni trgovanja. Navedla je, da je Komisija na strani izvoznika odštela PSA-stroške in dobiček povezanih trgovcev, zato mora enako narediti na strani proizvajalca Unije, če ta prodaja izdelek prek povezanih trgovcev na trgu Unije.

(103)

Družba Jintai je trdila tudi, da Komisija pri izračunu stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen ni primerjala cen na isti ravni trgovanja. Po navedbah družbe Jintai je Komisija s tem, ko je za primerjavo cen v okviru izračunov škode izenačila cene, ki jih vzorčeni proizvajalci Unije pri neposredni prodaji zaračunajo neodvisnim kupcem, in cene, ki jih povezani prodajni subjekti navedenih proizvajalcev zaračunajo tem kupcem, za ta izdelek upoštevala višjo ceno, ki je zato neugodna za družbo Jintai. Povedano drugače, ker je Komisija v zvezi s cenami vzorčenih proizvajalcev Unije upoštevala določene elemente, ki se nanašajo na drugačno raven trgovanja, kot je tista, ki se uporablja za namene primerjave (franko tovarna), primerjava v okviru izračuna stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen družbe Jintai ni bila pravična. Družba Jintai je trdila, da bi njena stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen verjetno bila precej nižja od 0 %, če bi se pravilna in ustrezna primerjava izvedla na isti ravni trgovanja. Zato je od Komisije zahtevala, naj izvede primerjavo na ustrezni in pravični ravni trgovanja, da bi določila pravilno stopnjo nelojalnega višanja prodajnih cen družbe Jintai, pri čemer se je v zvezi s tem sklicevala na odločitve Sodišča v zadevah Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija (14) in Giant Electric Vehicle Kunshan/Komisija (15).

(104)

Komisija je najprej navedla, da analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen dopolnjujejo njene ločene ugotovitve o oviranju dviga cen, podrobno navedene v uvodnih izjavah 185, 186 in 194 začasne uredbe. Te ugotovitve o znatnem oviranju dviga cen so pravno zadostne za dokaz negativnega učinka na cene, ki jih zaračunava industrija Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 97. Kljub temu je Komisija zaradi celovitosti obravnavala argumente v zvezi z nelojalnim nižanjem prodajnih cen, kot je pojasnjeno v navedeni uvodni izjavi.

(105)

Kar zadeva trditev družbe Baosteel glede prilagoditve PSA-stroškov in dobička povezanih trgovcev proizvajalcev Unije, je Komisija potrdila, da pri izračunih nelojalnega nižanja prodajnih cen ni izvedla take prilagoditve. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 150 in 151 začasne uredbe, je Komisija izvedla veliko drugih prilagoditev, da bi zagotovila pravično primerjavo na isti ravni trgovanja. S tem so bile cene industrije Unije ponovno prilagojene na raven cene franko tovarna, uvozne cene proizvajalcev izvoznikov pa na raven cene CIF meja Unije (16). Izvedla pa je tudi simulacijo, tako da je izračunala nelojalno nižanje prodajnih cen na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe in brez upoštevanja tega člena po analogiji za prodajo družbe Baosteel, ter ugotovila, da je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen za družbo Baosteel znatno v obeh primerih, in sicer najmanj 7,5-odstotno. Tako je bilo v nasprotju s trditvijo družbe Baosteel ugotovljeno, da je nelojalno nižanje prodajnih cen znatno, četudi se PSA-stroški in dobiček povezanih trgovcev družbe Baosteel ne odštejejo v skladu s členom 2(9).

(106)

Kar zadeva družbo Jintai, je Komisija opozorila, da ta proizvajalec izvoznik izdelka v preiskavi ni izvažal prek povezanih prodajnih subjektov, zato po analogiji ni izvedla prilagoditve za njegovo izvozno ceno na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe. V tem primeru se Komisija tudi ni zdelo primerno, da prilagodi prodajo proizvajalcev Unije. Navedla je, da je za zagotovitev simetrije pri primerjavi cen potrebno, da zadevne cene vključujejo enake elemente, kolikor je to mogoče, in da tudi čim bolj izražajo isto raven trgovanja. Kar zadeva prvi vidik, je izvozna cena družbe Jintai izražala neposredno prodajo kitajskega pravnega subjekta neodvisnim strankam v Uniji. Eden od vzorčenih proizvajalcev v Uniji je prodajal neposredno končnim strankam, njegova cena pa je izražala enake elemente kot cena družbe Jintai. Druga dva vzorčena proizvajalca Unije sta bila del skupine Arcelor Mittal. Proizvodni subjekti nobenega od njiju niso opravljali neposredne prodaje, ampak so prodajali prek povezanih subjektov. Komisija je ugotovila, da proizvodni subjekti niso imeli svoje prodajne strukture, ampak so se morali pri prodaji zanašati na njihove povezane prodajne subjekte. Povedano drugače, stroški, povezani s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, so bili razdeljeni med proizvodne subjekte, ki so krili le stroške proizvodnje, in povezane prodajne subjekte v različnih državah članicah, ki so krili stroške prodaje in trženja. Proizvodni subjekt ni imel nobenih prodajnih stroškov, prodajni oddelek skupine Arcelor Mittal pa je bil v celoti sestavljen iz ločenih pravnih prodajnih subjektov. PSA-stroške in dobiček v zvezi s prodajo skupine Arcelor Mittal so ustvarili povezani prodajni subjekti pri prodaji strankam Unije. Da bi Komisija zagotovila pravično primerjavo, je upoštevala ceno, ki jo je prodajni subjekt zaračunal strankam Unije, saj je ta cena izražala enake stroške proizvodnje in trženja, kot so izraženi v izvozni ceni družbe Jintai, ki je proizvodnjo in prodajo opravljala prek enega samega subjekta, enako kot drug vzorčeni proizvajalec Unije. Če se ne bi upoštevala cena povezanega prodajnega subjekta skupine Arcelor Mittal, bi se določila prenizka dejanska cena, saj ta ne bi izražala nujnih prodajnih stroškov subjekta, nastalih pri prodaji neodvisnim strankam v Uniji. Povezani prodajni subjekti industrije Unije na eni strani in družba Jintai na drugi strani so opravljali podobne prodajne funkcije, saj (1) morajo oboji najti stranke v Uniji, (2) sklepajo prodajne pogodbe ter (3) zagotavljajo dostavo in plačilo računov itd. Zato je ta primerjava cen v skladu s sodbama v zadevah Hansol (17), CRIA in CCCMC (18) ter Giant Electric Vehicles (19) izražala zadevne gospodarske razmere in ustrezne vloge zadevnih subjektov na strani izvoza in strani EU ter v trenutku, ko oba subjekta konkurirata na trgu Unije.

(107)

Vendar tudi ob predpostavki, da ob ugoditvi zahtevi družbe Jintai (tj. da Komisija po analogiji prilagodi prodajo industrije Unije za namene izračuna nelojalnega nižanja prodajnih cen na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe) ne bi bilo ugotovljeno nelojalno nižanje prodajnih cen v zvezi s tem proizvajalcem izvoznikom, to ne bi spremenilo ugotovitve Komisije glede nelojalnega nižanja prodajnih cen v zvezi s Kitajsko in obema zadevnima državama kot celoto. Izvoz družbe Jintai v Unijo dejansko predstavlja le 6,3 % celotnega izvoza v Unijo in le 11,6 % izvoza v okviru vzorca. Četudi nelojalno nižanje prodajnih cen v zvezi z izvozom družbe Jintai ne bi bilo ugotovljeno, bi bile ugotovitve o nelojalnem nižanju prodajnih cen za Kitajsko in obe zadevni državi potrjene na podlagi drugega vzorčenega proizvajalca izvoznika. Podobno nobena ugotovitev o stopnji nelojalnega nižanja prodajnih cen družbe Jintai ne bi vplivala na ugotovitve Komisije o oviranju dviga cen, kot je že navedeno v uvodnih izjavah 97 in 104. Cene družbe Jintai so dejansko kazale visoko stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen (glej uvodno izjavo 185).

4.4   Gospodarski položaj industrije Unije

4.4.1   Splošne opombe

(108)

Po začasnem razkritju se je združenje CISA pozanimalo, ali so podatki o makroekonomskih kazalnikih vključevali podatke o družbi Acciaierie d’Italia. Komisija je odgovorila pritrdilno.

(109)

Zato se uvodne izjave 153 do 157 začasne uredbe potrdijo.

4.4.2   Makroekonomski kazalniki

(110)

Po začasnem razkritju je združenje CISA od Komisije zahtevalo, naj potrdi, ali je zagotovila, da so bili vsi proizvajalci, vključno z družbo Acciaierie d’Italia, dejansko vključeni v ustrezne podatkovne zbirke v zvezi z makroekonomskimi kazalniki, ter opozorilo, da samo družba Acciaierie d’Italia predstavlja [5–15] % celotne proizvodnje in prodaje zadevnega izdelka v Uniji, kar presega zanemarljivo raven.

(111)

Komisija je v zvezi s tem potrdila, da so se podatki v zvezi z družbo Acciaierie d’Italia upoštevali v makroekonomskih kazalnikih.

4.4.2.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(112)

Ker ni bilo pripomb glede proizvodnje, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti, so bile uvodne izjave 158 do 160 začasne uredbe potrjene.

4.4.2.2   Obseg prodaje in tržni delež

(113)

Ker ni bilo pripomb glede obsega prodaje in tržnega deleža, sta bili uvodni izjavi 161 in 162 začasne uredbe potrjeni.

4.4.2.3   Zaposlenost in produktivnost

(114)

Ker ni bilo pripomb glede zaposlenosti in produktivnosti, sta bili uvodni izjavi 163 in 164 začasne uredbe potrjeni.

4.4.2.4   Rast

(115)

Ker ni bilo pripomb glede rasti, so bile uvodne izjave 165 do 167 začasne uredbe potrjene.

4.4.2.5   Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga

(116)

Po začasnem razkritju je brazilska vlada navedla, da je Komisija pri oceni višine stopnje dampinga zgolj ponovila sklepe, ki jih je že oblikovala v okviru drugih preiskav. Sklep, da so stopnje dampinga višje od praga de minimis, je na primer že naveden v uvodni izjavi 141 začasne uredbe v zvezi z oceno kumulacije uvoza in se lahko oblikuje na podlagi same uporabe začasnih ukrepov. Poleg tega sta obseg in cena dampinškega uvoza analizirana v členih 3.1, 3.2 in 3.5 protidampinškega sporazuma, ta analiza pa je obravnavana v uvodnih izjavah 144 do 152 začasne uredbe. Zato ni bila izvedena nobena posebna analiza v zvezi z višino stopnje dampinga. Glede na to je brazilska vlada od Komisije zahtevala, naj neredundantno analizira ta dejavnik v povezavi z drugimi kazalniki iz člena 3 protidampinškega sporazuma.

(117)

V zvezi s tem je Komisija navedla, da upoštevanje višine stopnje dampinga vključuje proučitev, ali učinka na industrijo Unije, ob upoštevanju obsega in cene dampinškega uvoza, ni mogoče šteti za zanemarljivega.

(118)

Komisija je opozorila, da so bile vse stopnje dampinga precej višje od stopnje de minimis. Obseg uvoza iz zadevnih držav je bil v obravnavanem obdobju in obdobju preiskave velik, cene dampinškega uvoza pa so nelojalno nižale prodajne cene in ovirale dvig cen industrije Unije. Glede na obseg in ceno dampinškega uvoza učinka dejanskih stopenj dampinga torej ni mogoče šteti za zanemarljivega in je bil dejansko znaten, kot je Komisija sklenila v uvodni izjavi 168 začasne uredbe.

(119)

Zato sta bili uvodni izjavi 168 in 169 začasne uredbe potrjeni.

4.4.3   Mikroekonomski kazalniki

4.4.3.1   Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje

(120)

Ker ni bilo pripomb glede cen in dejavnikov, ki vplivajo nanje, so bile uvodne izjave 170 do 172 začasne uredbe potrjene.

4.4.3.2.   Stroški dela

(121)

Ker ni bilo pripomb glede stroškov dela, sta bili uvodni izjavi 173 in 174 začasne uredbe potrjeni.

4.4.3.3   Zaloge

(122)

Ker ni bilo pripomb glede zalog, sta bili uvodni izjavi 175 in 176 začasne uredbe potrjeni.

4.4.3.4   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(123)

Ker ni bilo pripomb glede dobičkonosnosti, denarnega toka, naložb, donosnosti naložb in zmožnosti zbiranja kapitala, so bile uvodne izjave 177 do 182 začasne uredbe potrjene.

4.4.4   Sklep o škodi

(124)

Po začasnem razkritju sta združenje CISA in družba Eviosys trdila, da industrija Unije ni utrpela znatne škode in da so bili morebitni negativni gospodarski učinki, ki jih je utrpela industrija Unije, dejansko posledica drugih dejavnikov, kot je vpliv pandemije COVID-19. Po dokončnem razkritju je združenje CISA ponovilo svoje trditve.

(125)

Prvič, opozorila sta na dejstvo, da se je tržni delež industrije Unije v zvezi z zmanjševanjem potrošnje Unije v obravnavanem obdobju dejansko povečal.

(126)

Drugič, združenje CISA je v zvezi z makroekonomskimi kazalniki navedlo, da nobeden od njih nikakor ne more utemeljevati ugotovitve, da je industrija Unije utrpela znatno škodo. Opozorilo je, da se ravni proizvodne zmogljivosti in domače prodaje nista spreminjali, medtem ko se je potrošnja zmanjševala, kar pojasnjuje očitno povečanje tržnih deležev. Poleg tega je očitno, da se je v industriji Unije povečalo število zaposlenih oseb, kar tudi kaže, da ni bilo znatne škode.

(127)

Tretjič, združenje CISA je v zvezi z mikroekonomskimi kazalniki navedlo, da se prodajna cena Unije med obravnavanim obdobjem in obdobjem preiskave ni znižala, vmes pa je le nekoliko nihala. Družba Eviosys je opozorila tudi, da so prodajne cene industrije Unije na splošno ostale stabilne ter se ni strinjala s sklepom Komisije, da industrija Unije „ni mogla zvišati prodajnih cen, da bi pokrila višje stroške proizvodnje“ in da je bilo to domnevno posledica „cenovnega pritiska uvoza“. V zvezi s tem je trdila, da je zmanjševanje povpraševanja v obravnavanem obdobju skupaj z učinki pandemije COVID-19 industriji Unije preprečilo zvišanje prodajnih cen.

(128)

Četrtič, združenje CISA je opozorilo na nihanje dobičkonosnosti kljub dejstvu, da se je tržni delež industrije Unije povečal. V zvezi s tem je izrazilo pomisleke glede odločitve industrije Unije, da bo nadaljevala velike naložbe, kljub temu da se potrošnja Unije očitno ni povečevala, ter od Komisije zahtevalo, naj pojasni natančne pravne zahteve, v skladu s katerimi mora industrija Unije izvesti naložbe, in zagotovi njihovo ustreznost za zadevni izdelek. Navedlo je tudi, da višji stroški proizvodnje nikakor niso povezani z izvozom iz Kitajske, zato bi morala Komisija to obravnavati kot dejavnik, ki prekinja vzročno zvezo.

(129)

Poleg tega je združenje CISA trdilo, da so zadevne tržne napovedi v nasprotju s stopnjami dobičkonosnosti, sporočenimi v začasni uredbi, na splošno zelo pozitivne. Sklicevalo se je na določene članke (20) in poudarilo, da so vsi trije vzorčeni proizvajalci (od katerih sta dva del iste skupine) v teh člankih izrecno omenjeni, pri čemer je navedeno, da je skupina Arcelor Mittal prejšnje leto povečala prodajo za 44 % in da je družba ThyssenKrupp decembra 2021 na medletni ravni povečala prihodke četrtletja za 39 %.

(130)

Združenje CISA je o dokončnem razkritju ponovilo svojo trditev, da bi Komisija morala oceniti domnevno visoko dobičkonosnost, ki sta jo skupina Arcelor Mittal in družba ThyssenKrupp dosegli po obdobju preiskave. Poleg tega sta združenje CISA in družba CANPACK trdila, da so se cene uvoza iz Kitajske in Brazilije po obdobju preiskave znatno zvišale ter da bi Komisija morala to upoštevati.

(131)

Komisija se s temi trditvami ni strinjala. Kot je navedeno v uvodni izjavi 183 začasne uredbe, so se gospodarski kazalniki na makro in mikro ravni v obravnavanem obdobju poslabšali. Čeprav je bil obseg prodaje industrije Unije v obravnavanem obdobju na splošno stabilen in se je tržni delež prodaje nekoliko povečal, se je finančni položaj industrije Unije poslabšal predvsem zaradi višjih stroškov proizvodnje, ki jih ni bilo mogoče pokriti z ustreznim zvišanjem prodajnih cen. Znatno oviranje dviga cen, ki ga je povzročil dampinški uvoz, je od leta 2019 povzročilo izgube, ki so se v obdobju preiskave še povečale. Čeprav se je število zaposlenih v obravnavanem obdobju povečalo, je bilo to povečanje zabeleženo predvsem v letih 2019 in 2020. V obdobju preiskave je industrija Unije odpuščala zaposlene.

(132)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 187 začasne uredbe, so se dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb v obravnavanem obdobju znatno poslabšali. To je negativno vplivalo na zmožnost industrije Unije, da sama financira poslovne dejavnosti, izvede potrebne naložbe in zbira kapital, kar je oviralo njeno rast in celo ogrozilo njeno preživetje.

(133)

Kar zadeva naložbe za izpolnitev pravnih zahtev, je Komisija opozorila, da se te naložbe nanašajo na okoljske in socialne obveznosti ter niso povezane z morebitnim povečanjem proizvodne zmogljivosti.

(134)

Tržne napovedi, gibanje cen uvoza in domnevna dobičkonosnost proizvajalcev Unije, dosežena po koncu obdobja preiskave, na katere sta se sklicevala združenje CISA in družba CANPACK, niso pomembni za oceno škode, ki jo je industrija Unije utrpela v obdobju preiskave.

(135)

Združenje CISA je po dokončnem razkritju opozorilo na povečanje števila zaposlenih v povezavi z razlago Komisije, da so se izvedene naložbe nanašale na okoljske in socialne standarde, pri čemer je navedlo, da za take naložbe ne bi bilo treba povečati števila zaposlenih. Nadalje je od Komisije zahtevalo, naj natančno navede področje uporabe in zneske naložb, ki jih je izvedla industrija ter ki so bile potrebne za izpolnjevanje okoljskih in socialnih obveznosti.

(136)

Komisija se ni strinjala, da je povečanje števila zaposlenih povezano z izvedenimi naložbami. Kot je navedeno v uvodni izjavi 131 zgoraj, se je zaposlenost dejansko povečala predvsem v letih 2019 in 2020, med letom 2020 in obdobjem preiskave pa se je zmanjšala za 8,9 %. Hkrati so se naložbe med obdobjem preiskave še naprej večale. Komisija je tudi opozorila, da ne more razkriti natančnega področja uporabe in zneskov naložb, ki so jih izvedle vzorčene družbe, saj so to zaupne informacije. Vendar kot je že navedeno v uvodni izjavi 133 zgoraj, te naložbe niso bile povezane z morebitnim povečanjem proizvodne zmogljivosti, ampak s prilagajanjem in/ali nadomeščanjem že obstoječih zmogljivosti

(137)

Zato je Komisija sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. Komisija je tako zavrnila trditve zainteresiranih strani, da znatne škode ni bilo, in potrdila uvodne izjave 183 do 188 začasne uredbe.

(138)

Trditve v zvezi z drugimi dejavniki, ki povzročajo škodo, so obravnavane v oddelku 5 v nadaljevanju.

5.   VZROČNA ZVEZA

5.1   Učinki dampinškega uvoza

5.1.1   Obseg in tržni delež dampinškega uvoza iz zadevnih držav

(139)

Po začasnem razkritju je združenje CISA trdilo, da ravni tržnih deležev zadevnih držav, ki nikoli niso bile višje od 18 % in so se nato v obdobju preiskave znižale, ni mogoče šteti za previsoke.

(140)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 192 začasne uredbe, se je tržni delež uvoza iz zadevnih držav povečal s 13,1 % leta 2018 na 15,4 % v obdobju preiskave. Komisija je menila, da je tak tržni delež znaten in da lahko glede na ugotovljene ravni cen vpliva na industrijo Unije v smislu člena 3(2) osnovne uredbe. Zato je trditev zavrnila in potrdila uvodne izjave 190 do 192 začasne uredbe.

5.1.2   Cena dampinškega uvoza iz zadevnih držav in učinki na cene

(141)

Po začasnem razkritju je družba Eviosys trdila, da ni nobenih dokazov o morebitnem pritisku uvoza iz zadevnih držav na cene in da ni videti, da bi cene proizvajalcev Unije sledile kitajskim ali brazilskim cenam, kar kaže na to, da zadnjenavedene niso vplivale nanje.

(142)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 193 začasne uredbe, so bile povprečne uvozne cene za uvoz iz zadevnih držav znatno nižje od povprečnih prodajnih cen industrije Unije na trgu Unije in ta uvoz je nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, in sicer na osnovi tehtanega povprečja za 11,2 %. Znaten obseg uvoza po nizkih cenah je znižal cene industrije Unije, ki niso mogle pokriti proizvodnih stroškov, kar je povzročilo izgube.

(143)

Poleg tega je ne glede na to, ali so cene industrije Unije sledile kitajskim in brazilskim cenam ali ne, očitno, da je uvoz iz zadevnih držav po nizkih cenah oviral dvig cen industrije Unije in tako negativno vplival na cene. Obstoj oviranja dviga cen v zvezi z analizo učinkov na cene v skladu s členom 3(3) osnovne uredbe zadostuje za oblikovanje sklepa, da so cene dampinškega uvoza znatno negativno vplivale na cene Unije. Zato je bila trditev zavrnjena, uvodna izjava 193 začasne uredbe pa potrjena.

5.1.3   Vzročna zveza med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije

(144)

Po začasnem razkritju je družba Eviosys ponovila trditev, da uvoz iz zadevnih držav ni mogel povzročiti nobene škode, in ponovno navedla, da je konkurenca med izdelki, ki jih prodaja industrija Unije, in uvozom iz zadevnih držav zaradi dejavnikov, kot so nižja raven kakovosti in neprimernost za nekatere uporabe, daljši dobavni roki in višji stroški prevoza ter omejena podpora strankam, zelo majhna, kar tudi pojasnjuje različne cene in dejstvo, da so cene uvoza na splošno nižje od prodajnih cen industrije Unije.

(145)

Vendar družba Eviosys ni predložila novih dokazov, s katerimi bi utemeljila svojo trditev. Zato se uvodne izjave 194 do 197 začasne uredbe potrdijo.

5.2   Učinki drugih dejavnikov

5.2.1   Uvoz iz tretjih držav

(146)

Po začasnem razkritju je brazilska vlada ugotovila, da neškodljiva cena, izračunana v okviru predhodne ugotovitve, znaša [850–990] EUR/tono. Glede na to, da je ta vrednost višja od uvozne cene uvoza nepreiskanega porekla (822 EUR/tono) ter da je obseg uvoza nepreiskanega porekla večji od obsega uvoza iz Brazilije in Kitajske, bi morala Komisija posledice v oceni uvoza nepreiskanega porekla priznati kot možen drug dejavnik škode. Zato so škodljivi učinki tega uvoza ločeni in se razlikujejo od škodljivih učinkov, ki izhajajo iz domnevnega dampinškega uvoza.

(147)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 199 začasne uredbe, sta se obseg uvoza iz drugih tretjih držav in njegov tržni delež v obravnavanem obdobju zmanjšala za 23 % oziroma 21 %, povprečna uvozna cena tega uvoza pa je ostala blizu povprečni prodajni ceni industrije Unije in je bila znatno nad povprečno uvozno ceno uvoza iz zadevnih držav. V zvezi s tem je bilo jasno, da je morebitno znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil uvoz zadevnega izdelka, zaradi katerega so ravni cen ostale nizke. Čeprav ni mogoče izključiti, da bi drugi viri uvoza po uvedbi dajatev na uvoz zadevnega izdelka povzročili škodo industriji Unije, je jasno, da niso bili vzrok, ki bi lahko zmanjšal vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo, ugotovljeno v obdobju preiskave.

(148)

Poleg tega je bila povprečna neškodljiva cena izračunana na podlagi specifičnega nabora izdelkov, ki temelji na dejanskem izvozu vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, pri čemer se je primerjala s ceno z vsemi stroški za uvoz izdelkov teh proizvajalcev izvoznikov. Kot taka ni bila neposredno primerljiva s povprečnimi uvoznimi cenami CIF.

(149)

Zato je bila trditev zavrnjena, uvodne izjave 198 do 201 začasne uredbe pa potrjene.

5.2.2   Pandemija COVID-19

(150)

Po začasnem razkritju so združenje CISA ter družbi Eviosys in CANPACK trdili, da so pandemija COVID-19 in njene gospodarske posledice prekinile vzročno zvezo med uvozom in stanjem industrije Unije. Združenje CISA je trdilo, da je pandemija COVID-19 predvsem kriza na strani povpraševanja in ne kriza povečanega uvoza, ki škodi industriji, glavni rezultat te krize pa je prekinitev proizvodnje in zaradi tega recesija na trgu Unije.

(151)

Brazilska vlada se je sklicevala na uvodne izjave 203 do 205 začasne uredbe in trdila, da je Komisija domnevno zmanjšala učinke pandemije COVID-19 na industrijo Unije z utemeljitvijo, da „se je poslabšanje položaja industrije Unije začelo že pred pandemijo in se je nadaljevalo po obnovitvi proizvodnje industrije Unije v obdobju preiskave“. Brazilska vlada meni, da ta argument ni zadosten razlog za zmanjšanje učinkov pandemije COVID-19, saj bi ta pandemija lahko negativno vplivala na industrijo Unije hkrati z domnevnim dampinškim uvozom.

(152)

Komisija se je v zvezi s tem sklicevala na uvodno izjavo 203 začasne uredbe, v kateri je priznala, da je pandemija COVID-19 negativno vplivala na industrijo Unije, zlasti leta 2020, ko so se morali proizvodni obrati industrije Unije začasno zapreti, in da je mogoče, da je pandemija COVID-19 morda prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar je vztrajala pri dejstvu, da se je poslabšanje finančnega položaja industrije Unije začelo že pred pandemijo in nadaljevalo v obdobju okrevanja po pandemiji COVID-19, tudi v obdobju preiskave. Zato se negativni vpliv pandemije COVID-19 ne more šteti za glavni vzrok škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ter vzrok, ki bi zmanjšal vzročno zvezo med to škodo in dampinškim uvozom iz zadevnih držav. Zato je Komisija zavrnila te trditve.

5.2.3   Razvoj stroškov proizvodnje

(153)

Ker po začasnem razkritju ni bilo pripomb glede razvoja stroškov proizvodnje, se uvodne izjave 206 do 209 začasne uredbe potrdijo.

5.2.4   Izvoz industrije Unije

(154)

Po začasnem razkritju je združenje CISA opozorilo, da je obseg izvoza industrije Unije velik in je v obdobju preiskave znašal 22 %. Sklicevalo se je tudi na preglednico 14 začasne uredbe, v kateri je prikazano, da se je obseg izvoza industrije Unije zmanjšal za 7 odstotnih točk, cene izvoza pa so se znižale za 6 odstotnih točk. Trdilo je, da je negativen razvoj izvoza močno vplival na splošno gospodarsko uspešnost industrije Unije.

(155)

Družba CANPACK se ni strinjala s sklepom Komisije, da izvoz industrije Unije ni zadostoval za zmanjšanje vzročne zveze, saj je v preglednici 14 iz začasne uredbe jasno prikazano, da je bila prodajna cena proizvajalcev Unije, zaračunana državam zunaj Unije, na podobni ravni kot cene izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla s poreklom iz Kitajske. Menila je, da argument proizvajalcev Unije, da so zunaj Unije prodajali zato, ker industrija Unije izdelkov ne more prodati na trgu Unije, čeprav je bilo povpraševanje uporabnikov Unije po izdelkih iz elektrolitsko kromiranega jekla veliko, ni bil prepričljiv.

(156)

Brazilska vlada je ocenila, da izvoza ni mogoče šteti za manjši dejavnik, saj je obseg izvoza industrije Unije večji od domnevnega dampinškega uvoza.

(157)

Kar zadeva izvoz industrije Unije, se je obseg izvoza v letih 2019 in 2020 najprej povečal in se nato v obdobju preiskave zmanjšal, povprečne izvozne cene pa so se zniževale od leta 2020. Ta razvoj se je ujemal z majhnim povečanjem prodaje industrije Unije med letom 2020 in obdobjem preiskave. Zato se ne zdi, da ima majhno zmanjšanje izvoza industrije Unije velik vpliv na splošno gospodarsko uspešnost industrije Unije, ki se je bolj poslabšala v istem obdobju. Poleg tega negativne številke dobičkonosnosti v preglednici 12 začasne uredbe temeljijo le na prodaji EU in torej niso rezultat kakršnih koli morebitnih izgub pri izvozu. Zato je Komisija potrdila sklep iz uvodne izjave 213 začasne uredbe, da čeprav je zmanjšanje izvoza morda prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, glede na velik delež prodaje Unije v primerjavi z izvozom to ni imelo tolikšnega vpliva, da bi se zmanjšala vzročna zveza med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Komisija je zato zavrnila trditve zainteresiranih strani v zvezi s tem.

5.2.5   Učinek letnih pogodb

(158)

Po začasnem razkritju se družba CANPACK ni strinjala z argumentom, da je ugotovljeni učinek dolgoročnih (letnih) pogodb med dobavitelji Unije in njihovimi strankami Unije na škodo industrije Unije omejen in ne more zmanjšati vzročne zveze. Družba CANPACK je trdila, kot je navedeno v uvodni izjavi 214 začasne uredbe, da prodaja industrije Unije temelji na letnih pogodbah, v katerih so določene količine in cene za prihodnje leto ter ki proizvajalcem Unije omogočajo zelo malo manevrskega prostora (če sploh) za zvišanje prodajnih cen zaradi zvišanja cen surovin med izvajanjem letne pogodbe. Proizvajalci Unije oblikujejo svoje ponudbe na podlagi ocenjenih cen surovin in stroškov proizvodnje za naslednje leto ob upoštevanju tveganja sprememb (pogajanja o cenah za naslednje leto v praksi potekajo v četrtem četrtletju predhodnega leta).

(159)

V zvezi s tem se je Komisija sklicevala na uvodno izjavo 208 začasne uredbe, v kateri je navedeno, da industrija Unije ni mogla zvišati svojih prodajnih cen v celotnem obravnavanem obdobju, ki zajema več kot tri leta. To stanje je bilo mogoče opazovati v dolgem časovnem obdobju, zato ga ni bilo mogoče pojasniti le z višjimi stroški surovin in učinkom letnih pogodb v zvezi s fiksnimi cenami.

(160)

Zato je Komisija trditev zavrnila in potrdila uvodni izjavi 214 in 215 začasne uredbe.

5.2.6   Potrošnja

(161)

Po začasnem razkritju sta združenje CISA in družba Eviosys opozorila na zmanjšanje potrošnje kot na pomemben dejavnik pri proučevanju vzročne zveze. Združenje CISA je po dokončnem razkritju ponovilo trditev, da bi zmanjšanje potrošnje lahko prekinilo vzročno zvezo med dampinškim uvozom in ugotovljeno škodo. Vendar trditev nista utemeljila, zato so bile zavrnjene.

(162)

Brazilska vlada se ni strinjala s sklepom Komisije iz uvodne izjave 218 začasne uredbe, da 3-odstotnega zmanjšanja povpraševanja na trgu ni mogoče šteti za vzrok škode, ki zmanjšuje vzročno zvezo med dampinškim uvozom in ugotovljeno škodo. Brazilska vlada je mnenja, da lahko tudi tržno zmanjšanje vpliva na obseg proizvodnje domače industrije in fiksne stroške ter bi ga bilo treba analizirati skupaj z drugimi dejavniki z enakimi učinki.

(163)

V zvezi s tem je Komisija v uvodni izjavi 217 začasne uredbe sklenila, da so podatki o prodaji Unije kljub 3-odstotnemu zmanjšanju trga ostali nespremenjeni, kar je pomenilo, da škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ni povzročila izguba obsega zaradi upada povpraševanja, ampak oviranje dviga cen zaradi uvoza iz zadevnih držav. Zato je trditev zavrnila in potrdila uvodne izjave 216 do 218 začasne uredbe.

5.3   Sklep o vzročni zvezi

(164)

Obseg uvoza iz zadevnih držav in njegov tržni delež sta se v obravnavanem obdobju povečala, cene tega uvoza pa znižale. To je sovpadalo s poslabšanjem gospodarskega položaja industrije Unije. Komisija je zato potrdila, da je med tem uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, očitna vzročne zveza.

(165)

Brazilska vlada je po začasnem razkritju navedla, da Komisija učinkov izvoza industrije Unije, zmanjšanja potrošnje Unije in učinkov pandemije COVID-19 ni ustrezno ločila od učinkov dampinškega uvoza ter ni razlikovala med njimi, pri čemer se je sklicevala na odločbo pritožbenega organa STO v zadevi ZDA – vroče valjano jeklo (točka 226).

(166)

Brazilska vlada je od Komisije zahtevala, naj ponovno oceni te tri dejavnike, po možnosti kumulativno, ob upoštevanju njihovih posledic za proizvodnjo industrije Unije in fiksne stroške ter te učinke loči in razlikuje od učinkov, povezanih z domnevnim dampinškim uvozom.

(167)

Družba Eviosys je trdila, da industrija Unije v obravnavanem obdobju ni mogla zvišati svojih prodajnih cen, čeprav so bili njeni stroški proizvodnje vse višji, zaradi zmanjševanja povpraševanja in pandemije COVID-19 . Menila je, da bi morala Komisija skrbneje oceniti učinek drugih dejavnikov na gospodarski položaj industrije Unije.

(168)

Tudi družba CANPACK je menila, da je Komisija podcenjevala učinek drugih dejavnikov. Zlasti se ni strinjala, da pandemija COVID-19 in pomanjkanje surovin na trgu Unije nista imela tolikšnega vpliva, da bi zmanjšala vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(169)

Po dokončnem razkritju je združenje CISA navedlo tudi, da je Komisija nezadostno obravnavala učinke pandemije COVID-19, čeprav je celotno obdobje preiskave potekalo v času največjega vpliva te pandemije na gospodarstvo. Poleg tega je trdilo, da naložbe vzorčenih proizvajalcev Unije same pojasnjujejo zmanjšanje dobičkonosnosti in nastali položaj domače industrije.

(170)

V zvezi s tem je Komisija potrdila, kot je navedeno v uvodni izjavi 220 začasne uredbe, da je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza.

(171)

Kar zadeva naložbe, je Komisija ugotovila, da je družba z najvišjimi zneski naložb med vzorčenimi družbami najuspešnejša. Zato dobičkonosnost industrije Unije ni bila neposredno povezana z naložbami, izvedenimi v obdobju preiskave. Naložbe so dejansko bile potrebne in v skladu z zakonodajo, pri čemer bi moralo biti financiranje teh naložb skupaj z vsemi stroški mogoče ob razumnem dobičku v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe, ob odsotnosti dampinškega uvoza. Zato je bila ta zahteva zavrnjena.

(172)

Komisija je ob upoštevanju pripomb zainteresiranih strani ocenila vpliv drugih dejavnikov in sklenila, da ti dejavniki niso zmanjšali vzročne zveze. Dejavniki, kot so pandemija COVD-19 ali letne prodajne pogodbe s fiksnimi cenami za vse leto, so skupaj z zmanjševanjem povpraševanja po izdelkih iz elektrolitsko kromiranega jekla v obravnavanem obdobju morda dejansko vplivali na uspešnost industrije Unije. Vendar ti dejavniki niso pojasnili oviranja dviga cen, ki ga je industrija Unije utrpela v celotnem obravnavanem obdobju in zlasti v obdobju preiskave.

(173)

Gospodarski položaj industrije Unije se je začel slabšati pred pandemijo COVID-19 in motnjami v oskrbi s surovinami. Poleg tega bi morala biti industrija Unije v običajnih konkurenčnih razmerah po zvišanju stroškov surovin sposobna zvišati svoje prodajne cene, zato učinek letnih pogodb ni mogel pojasniti dejstva, da industrija Unije v celotnem obravnavanem obdobju ni mogla zvišati prodajnih cen, da bi ostala dobičkonosna.

(174)

Komisija je torej potrdila sklep iz uvodnih izjav 219 do 221 začasne uredbe.

6.   STOPNJA UKREPOV

6.1   Izračun stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen

(175)

Po začasnem razkritju je združenje CISA navedlo, da se skladno z njegovim razumevanjem pri prilagoditvi, povezani s prihodnjimi okoljskimi stroški, niso upoštevala nobena obstoječa in prihodnja nadomestila industriji Unije za izravnavo zvišanj cen električne energije. V zvezi s tem je Komisija potrdila, da se ta nadomestila niso upoštevala pri izračunu prihodnjih okoljskih stroškov.

(176)

Po začasnem razkritju je družba CSN navedla, da so dodatni prihodnji stroški v višini [10–20] EUR/tono iz uvodne izjave 228 začasne uredbe, ki so bili dodani neškodljivi ceni, samovoljni in špekulativni ter izkrivljajo primerljivost cen med prodajo Unije in prodajo Brazilije. Poudarila je, da se je Brazilija v okviru sporazuma med EU in Mercosurjem odločno zavezala trajnostnemu razvoju, zlasti v zvezi z večstranskimi standardi in sporazumi na področju dela, večstranskimi okoljskimi sporazumi ter trgovino in podnebnimi spremembami. Družba CSN je navedla, da Komisija proizvajalcem Unije zagotavlja zaščito, ki je večja, kot je potrebno za odpravo škodljivega dampinga, in je od Komisije zahtevala, naj ne doda dodatnih prihodnjih stroškov v zvezi z Brazilijo.

(177)

Brazilska vlada je pred dokončnim razkritjem in po njem navedla, da so bili stroški, povezani z izpolnjevanjem drugih mednarodnih sporazumov (kot so Pariški sporazum in sporazumi, podpisani pod okriljem Mednarodne organizacije dela), vključeni v neškodljivo ceno, čeprav nikakor ne izražajo učinkov dampinškega uvoza. Poleg tega je navedla, da 6-odstotna stopnja dobička, uporabljena v izračunu neškodljive cene, v obdobju analize škode nikoli ni bila dosežena, zato bo Komisija z uporabo te stopnje dobička v izračunu neškodljive cene več kot izravnala škodljive učinke domnevnega dampinškega uvoza, s čimer odstopa od namena iz odstavka 2 člena VI GATT 1994. Zato je brazilska vlada od Komisije zahtevala, naj dodatne stroške odstrani iz neškodljive cene.

(178)

V zvezi s tem je Komisija poudarila, da so se prihodnji stroški ne glede na razmere ter izvajanje okoljskih in delovnih standardov v tretji državi in/ali dvostranske in/ali večstranske sporazume, katerih pogodbenice so zadevne države, upoštevali v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe. Komisija je uporabila osnovno uredbo, ki je osredotočena izključno na stroške proizvodnje industrije Unije, med drugim tudi na morebitne prihodnje stroške zaradi sporazumov in konvencij, navedenih v zadevni določbi. V skladu s to določbo se ne zahteva, da ti prihodnji stroški izražajo učinke dampinškega uvoza. Zahteva, da se oceni uspešnost Brazilije pri izvajanju podobnih mednarodnih sporazumov ali sporazuma med EU in Mercosurjem (ki še ni začel veljati), v zvezi s tem ni pomembna. Komisija je torej zavrnila trditev brazilske vlade.

(179)

Komisija je zato potrdila uvodne izjave 228 do 232 začasne uredbe.

(180)

Z namenom določitve stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen je Komisija, da bi obravnavala pripombe družbe Baosteel glede morebitne nesimetričnosti, za navedeno družbo uporabila konstruirano izvozno ceno, določeno v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, ki se smiselno uporablja, in jo primerjala s ciljno ceno industrije Unije, ki ni vključevala PSA-stroškov povezanih prodajnih subjektov skupine Arcelor Mittal. Tako določena ciljna cena se je uporabila v izračunih nelojalnega nižanja ciljnih cen za vse proizvajalce izvoznike. Posledično se niso upoštevali nobeni stroški povezanih prodajnih subjektov proizvajalcev Unije in tako je bila nesimetričnost odpravljena. Pristop neupoštevanja stroškov povezanih prodajnih subjektov proizvajalcev Unije je nedavno potrdilo Splošno sodišče (21).

(181)

V skladu z enakim pristopom, kot je naveden v uvodni izjavi 234 začasne uredbe, je Komisija nato določila stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF. Za druge sodelujoče družbe v LRK, ki niso bile vključene v vzorec, je Komisija uporabila tehtane povprečne stopnje dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(182)

Komisija je v skladu s členom 9(4), tretji pododstavek, osnovne uredbe in glede na to, da v obdobju predhodnega razkritja ni registrirala uvoza, analizirala razvoj obsega uvoza, da bi ugotovila, ali se je uvoz, ki je predmet preiskave, v štiritedenskem obdobju predhodnega razkritja, opisanem v uvodni izjavi 7, dodatno znatno povečal in ali je treba upoštevati dodatno škodo, ki izhaja iz takega povečanja pri ugotavljanju stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen.

(183)

Na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke Surveillance 2 je bil obseg uvoza iz zadevnih držav v obdobju predhodnega razkritja za 58 % večji od povprečnega obsega uvoza vsake štiri tedne v obdobju preiskave. Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da se je uvoz, ki je predmet preiskave, znatno povečal v obdobju predhodnega razkritja.

(184)

Da bi Komisija upoštevala dodatno škodo, ki jo je povzročila rast uvoza, se je odločila prilagoditi stopnjo odprave škode na podlagi povečanja obsega uvoza, ki velja za ustrezni utežni faktor na podlagi določb člena 9(4) osnovne uredbe. Zato je množilni količnik izračunala tako, da je vsoto obsega uvoza v štiritedenskem obdobju predhodnega razkritja v višini 10 109 ton in 52 tednov obdobja preiskave delila z obsegom uvoza v obdobju preiskave, ekstrapoliranim na 56 tednov. Izračunani količnik, tj. 4,1 %, izraža dodatno škodo, ki jo je povzročilo nadaljnje povečanje uvoza. Dokončne stopnje škode so bile tako pomnožene s tem količnikom.

(185)

Zato je dokončna stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen za sodelujoče proizvajalce izvoznike in vse druge družbe naslednja:

Država

Družba

Dokončna stopnja dampinga (v %)

Dokončna stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen (v %)

Ljudska republika Kitajska

Baoshan Iron & Steel Co., Ltd.

30,7

33,9

Handan Jintai Packing Material Co., Ltd.

53,9

23,9

Druge sodelujoče družbe: GDH Zhongyue (Zhongshan) Tinplate Industry Co., Ltd.; Shougang Jingtang United Iron & Steel Co., Ltd.

34,6

32,2

Vse druge družbe

77,9

77,9

Brazilija

Companhia Siderúrgica Nacional

66,8

53,2

Vse druge družbe

66,8

53,2

6.2   Proučitev stopnje, ki bi bila ustrezna za odpravo škode, povzročene industriji Unije, v primeru LRK

(186)

Po začasnem razkritju je družba Jintai predložila pripombe glede uporabe člena 7(2a) osnovne uredbe. Nasprotovala je obstoju izkrivljanja (preklic rabata v zvezi z DDV), vzročni zvezi med tem izkrivljanjem in cenami na kitajskem trgu ter ustreznosti uporabe brazilskih cen kot mednarodnih referenčnih vrednosti.

(187)

Prvič, obstoj izkrivljanja glede preklica rabata v zvezi z DDV je bil ugotovljen za vroče valjana navitja (oznaka KN 7208 27) in to izkrivljanje je bilo prisotno med celotnim obdobjem preiskave. Te informacije so na voljo v dokumentu z naslovom Customs Import and Export Tariff of the People’s Republic of China (Carinska uvozna in izvozna tarifa Ljudske republike Kitajske). Znižanje ali preklic vračila DDV je ena od situacij, ki so v členu 7(2a) osnovne uredbe navedene kot povzročitelji izkrivljanja na trgu surovin.

(188)

Drugič, Komisija je opozorila, da v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe zadostuje opredelitev obstoja izkrivljanja (v tem primeru preklic rabata v zvezi z DDV) in da so domače kitajske cene surovin nižje od cen na reprezentativnih mednarodnih trgih. Ta določba ne vključuje pravne obveznosti dokazovanja vzročne zveze med tem izkrivljanjem in nižjimi cenami na kitajskem trgu v okviru veljavnega pravnega okvira.

(189)

Tretjič, v obdobju preiskave je bila ugotovljena znatna razlika med nakupnimi cenami vroče valjanih navitij družbe Jintai in brazilskimi domačimi cenami franko tovarna za ta navitja ter cenami Turčije (domače cene franko tovarna) (podatki so bili v obeh primerih pridobljeni iz publikacije Metal Bulletin). Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 242 začasne uredbe, so bile te cene znatno višje od vhodnih cen družbe Jintai, in sicer v razponu med [10–30] % in [30–50] %.

(190)

Nazadnje, Komisija je analizirala, ali so turške in brazilske cene ustrezne cene, reprezentativne za mednarodne trge v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je na začetku navedla, da v osnovni uredbi niso določena specifična pravila o dejanskih cenah, ki jih je treba uporabiti, zato ima Komisija široko diskrecijsko pravico glede ustrezne sodne prakse evropskih sodišč. Kar zadeva vsebino trditve, je Komisija navedla, da je bilo v virih, kot je publikacija Metal Bulletin, na voljo veliko število referenčnih cen in da ni bilo na voljo nobeno ustreznejše povprečje, saj na primer ni bilo nobene referenčne vrednosti na osnovi združenih podatkov glede na regijo, ki bi se lahko uporabila v preiskavi. S primerjavo turških in brazilskih domačih cen vroče valjanih navitij z več drugimi možnimi mednarodnimi referenčnimi vrednostmi, na voljo v publikaciji Metal Bulletin, je Komisija ugotovila, da so bile nekatere višje, druge nižje, kar podpira sklep o reprezentativnosti brazilskih in turških cen kot ustrezne mednarodne referenčne vrednosti. Komisija je ugotovila tudi, da so bile osnovne količine vroče valjanih navitij, s katerimi se trguje v Braziliji, zelo velike.

(191)

Družba Jintai je trdila tudi, da so bile brazilske domače cene vroče valjanih navitij izkrivljene zaradi pandemije COVID-19. V ta namen je navedena družba primerjala cene vroče valjanih navitij v Braziliji in na Kitajskem. Vendar Komisija te primerjave ni mogla upoštevati, saj so bile kitajske cene surovin za zadevni izdelek, vključno z vroče valjanimi navitji, predmet znatnega izkrivljanja, kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 75 začasne uredbe in potrjeno v uvodni izjavi 46 zgoraj. Poleg tega so se, kot je navedeno v uvodni izjavi 55 zgoraj, hkrati z zvišanjem cen na brazilskem domačem trgu po vsem svetu zvišale cene ploščatih izdelkov iz jekla. Nazadnje, cene vroče valjanih navitij družbe Jintai so bile tudi znatno nižje od turških domačih cen franko tovarna, pridobljenih iz publikacije Metal Bulletin.

(192)

Po dokončnem razkritju je družba Jintai predložila nadaljnje pripombe glede uporabe člena 7(2a) osnovne uredbe. Trdila je, da je obstoj izkrivljanja nujen pogoj, ne pa tudi zadosten pogoj. Kitajska vlada je po dokončnem razkritju predložila podobno pripombo. Komisija je navedla, da je v členu 7(2a) osnovne uredbe določeno, da izkrivljanje obstaja, če so zaradi številnih ukrepov, opredeljenih v navedeni določbi, cene surovine „bistveno nižje v primerjavi s cenami na reprezentativnih mednarodnih trgih“, in da ta surovina predstavlja najmanj 17 % stroškov proizvodnje. Glede na ta dva pogoja bo opredeljeno izkrivljanje kot resno izkrivljanje zelo verjetno vplivalo na konkurenčnost kitajske industrije, hkrati pa povzročilo dodatno škodo industriji Unije. Poleg tega je Komisija opozorila, da je bila v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe izvedena dodatna analiza, preden je bila sprejeta odločitev, ali naj se uporabi člen 7(2) osnovne uredbe. Komisija ima pri izvedbi ustrezne analize v zvezi s tem široko diskrecijsko pravico (22). Zato uporaba člena 7(2a) osnovne uredbe ni samodejna, kot je trdila družba Jintai, ampak rezultat celovite analize.

(193)

Skratka, strani niso predložile prepričljivih dokazov, da brazilske in turške domače cene franko tovarna niso bile reprezentativne za mednarodne trge. Komisija je zato potrdila začasni sklep, da se te cene obravnavajo kot reprezentativne za mednarodno referenčno vrednost v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe.

(194)

Glede na navedeno je bila trditev družbe Jintai zavrnjena, uvodne izjave 235 do 243 začasne uredbe pa potrjene.

(195)

V skladu z uvodno izjavo 239 začasne uredbe je Komisija nadalje preiskala, ali so bile cene drugih morebitnih surovin, kot so hladno valjana navitja, predmet izkrivljanja v smislu člena 7(2a). Komisija je ugotovila, da nobena surovina, katere stroški proizvodnje zadevnega izdelka znašajo več kot 17 %, v obdobju preiskave ni bila predmet izkrivljanja v smislu člena 7(2a). V zvezi z drugim vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, tj. družbo Baosteel, ki ni kupovala vroče valjanih navitij na Kitajskem, je Komisija potrdila, da je modulacija pravila nižje dajatve postala brezpredmetna, saj je bila stopnja dampinga nižja od stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen.

(196)

Po začasnem razkritju se je kitajska vlada sklicevala na člen 7(2a) osnovne uredbe, pri čemer je navedla, da je namen ocene, ali so cene surovin izkrivljene, proučiti, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode. Po navedbah kitajske vlade obstoj izkrivljanja cen surovin ne pomeni nujno, da bi bilo treba stopnjo škode zvišati na raven stopnje dampinga. Trdila je, da Komisija ni ocenila, ali je stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen zadostovala za odpravo škode, in je neposredno uporabila stopnjo dampinga, kar je v nasprotju z zahtevami in namenom prava Unije.

(197)

Družba Jintai se je sklicevala na nedavne preiskave, pri katerih je Komisija stopnjo škode določila na ravni stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen, in trdila, da bi taka stopnja odpravila škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Četudi je Komisija menila, da stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen za družbo Jintai ne zadostuje za odpravo škode, ne bi smela stopnje škode samodejno določiti na ravni stopnje dampinga, ampak na podlagi druge razumne metode. Zato je družba Jintai od Komisija zahtevala, naj za določitev stopnje odprave škode uporabi izračunano stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen ali da za družbo Jintai izračuna drugo razumno stopnjo škode.

(198)

V zvezi s tem je Komisija navedla, da člen 7(2a) osnovne uredbe določa, da „Komisija pri ugotavljanju, ali bi dajatve, nižje od stopnje dampinga, zadostovale za odpravo škode, upošteva morebitno izkrivljanje na trgu surovin v zvezi z zadevnim izdelkom“, člen 7(2b) pa, da „[k]adar lahko Komisija na podlagi vseh predloženih informacij jasno ugotovi, da je v interesu Unije, da se določi znesek začasnih dajatev v skladu z odstavkom 2a tega člena, se odstavek 2 tega člena ne uporablja“. Kadar Komisija ugotovi obstoj izkrivljanja na trgu surovin v zvezi z zadevnim izdelkom in sklene, da je v interesu Unije, da se določi znesek začasnih dajatev na ravni dampinga, ji namesto stopnje dampinga ni treba izračunati „druge razumne stopnje škode“, kot je zahtevala družba Jintai, niti ni do tega upravičena. V vseh primerih, v katerih je ugotovljeno, da je uporaba člena 7(2a) osnovne uredbe upravičena, kot v tem primeru, ob upoštevanju dodatne škode, ki jo je industrija Unije utrpela zaradi obstoja izkrivljanja na trgu surovin v državi izvoznici, se šteje za primerno, da se raven dajatve, ki naj bi bila nujna za odpravo te dodatne škode, določi s sklicevanjem na stopnjo dampinga. Komisija je zato zavrnila trditve kitajske vlade in družbe Jintai ter potrdila uporabo stopnje za določitev zneska dajatve na ravni dampinga v zvezi z družbo Jintai, kot je določeno v uvodni izjavi 277 začasne uredbe.

(199)

Zato se uvodne izjave 275 do 280 začasne uredbe potrdijo.

7.   INTERES UNIJE

7.1   Interes Unije v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe

(200)

Komisija je v začasni fazi v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe sklenila, da je očitno v interesu Unije, da se stopnja dajatve za družbo Jintai zaradi obstoja izkrivljanja na trgu surovin določi na ravni ugotovljene stopnje dampinga.

7.1.1   Proste zmogljivosti v državi izvoznici

(201)

Ker ni bilo pripomb glede prostih zmogljivostih v državi izvoznici, se uvodni izjavi 245 in 246 začasne uredbe potrdita.

7.1.2   Konkurenca za surovine

(202)

Povezano vprašanje glede kitajskih domačih cen za vroče valjana navitja je bilo obravnavano v uvodnih izjavah 186 do 194. Ker ni bilo podrobnejših pripomb glede konkurence za surovine, se uvodni izjavi 247 in 248 začasne uredbe potrdita.

7.1.3   Učinek na dobavne verige za družbe Unije

(203)

Po začasnem razkritju so družbe Eviosys, Astir Vitogiannis in CANPACK predložile dodatne trditve, da industrija Unije ne more zagotoviti potrebnih količin izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla, zaradi česar se morajo zanašati na uvoz iz Kitajske. Trdile so tudi, da uvoz iz drugih tretjih držav ni alternativa zaradi dolgih in zapletenih postopkov potrjevanja, nerazpoložljivosti zadostnega razpona specifikacij in tarifnih kvot v okviru zaščitnih ukrepov Unije.

(204)

Komisija je skrbno proučila vse dokaze, ki so jih v zvezi s tem predložili uporabniki Unije in industrija Unije.

(205)

Čeprav se trije zadevni uporabniki v zelo različnem obsegu zanašajo na uvoz iz Kitajske, je Komisija ugotovila, da so zadevni uporabniki od družbe Jintai kupili zelo majhen delež izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla iz Kitajske in da so večino količine kupili od družbe Baosteel, na katero ne bo vplivala uporaba določb člena 7(2a) osnovne uredbe v zvezi z družbo Jintai, ali od drugih dveh nevzorčenih sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(206)

Komisija je zato menila, da uporaba določb člena 7(2a) osnovne uredbe v zvezi z družbo Jintai, ki bo vplivala tudi na raven dajatev za nesodelujoče kitajske izvoznike, ne bo povzročila hudih motenj v vrednostni verigi za uporabnike Unije. Ti bi lahko dejansko dobavljali izdelke iz elektrolitsko kromiranega jekla od družbe Baosteel in drugih dveh sodelujočih kitajskih družb, ki nista vključeni v vzorec. To še zlasti velja glede na to, da je dokončna protidampinška dajatev za družbo Baosteel zaradi prilagoditev, pojasnjenih v uvodnih izjavah 57 do 60, popravljena občutno navzdol, zaradi česar je bila navzdol popravljena tudi dajatev za nevzorčene sodelujoče izvoznike. Poleg tega bi uporabniki izdelke iz elektrolitsko kromiranega jekla lahko uvažali iz drugih tretjih držav, za katere se ne uporabljajo protidampinški ukrepi.

7.1.4   Sklep o interesu Unije v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe

(207)

Komisija je potrdila sklep iz uvodnih izjav 252 in 253 začasne uredbe, da je v interesu Unije, da v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe določi znesek začasnih dajatev v zvezi z družbo Jintai.

7.2   Interes Unije v skladu s členom 21 osnovne uredbe

7.2.1   Interes industrije Unije

(208)

Ker ni bilo pripomb glede interesa industrije Unije, se uvodni izjavi 255 in 256 začasne uredbe potrdita.

7.2.2   Interes uporabnikov, nepovezanih uvoznikov in trgovcev

(209)

Po začasnem razkritju se trije uporabniki, tj. družbe Eviosys, CANPACK in Astir Vitogiannis, nikakor niso strinjali s predhodno ugotovitvijo Komisije o interesu Unije in so ponovili trditve, da se uporabniki, ki oddajo naročila pri proizvajalcih izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla v Uniji, spopadajo z več resnimi težavami z oskrbo, ki so vzrok za pomanjkanje na trgu Unije, in da proizvajalci Unije izvažajo velik del proizvedenih izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla.

(210)

Trije navedeni uporabniki so predložili določene dokaze o zavrnitvi ali nezmožnosti proizvajalcev Unije, da dobavijo zahtevane količine izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla, ter o težavah s popolno in redno dobavo dogovorjenih količin.

(211)

Družba Eviosys je izrazila zaskrbljenost, da proizvajalca Unije, tj. družbi ThyssenKrupp in ArcelorMittal, kot dva ključna akterja, ki imata zelo velik skupni tržni delež in sta zaradi vzpostavljenih zaščitnih ukrepov že občutno zaščitena pred uvozom, izkoriščata njun tržni položaj, tako da izvajata politiko pretiranega zviševanja cen, zlasti od leta 2021.

(212)

Družbe Eviosys, CANPACK in Astir Vitogiannis se niso strinjale s sklepom Komisije, da ima industrija Unije zadostno proizvodno zmogljivost za zadostitev povpraševanju na trgu Unije. Navedle so, da tudi, če je res, da ima industrija Unije zadostno zmogljivost in je v teoriji morda zmožna oskrbovati trg Unije, proizvajalci Unije v resnici niso pripravljeni zagotoviti dobave ali ne morejo zadostiti povpraševanju njihovih strank, če izvažajo več kot 20 % celotne proizvodnje. Družba Astir Vitogiannis je navedla, da tudi teoretična zmogljivost industrije Unije pri 100-odstotni stopnji izkoriščenosti ne bi zadostovala za zadostitev povpraševanju celotne Unije. Kakršna koli motnja ali višja sila na strani proizvajalcev Unije, ki se je v preteklosti že večkrat zgodila, znatno vpliva na njihovo proizvodnjo izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla in s tem na sposobnost preživetja industrij nižje v prodajni verigi, ki so močno odvisne od te koncentrirane dobaviteljske industrije. Družba CANPACK je po dokončnem razkritju svojo trditev ponovila.

(213)

Nasprotno pa je industrija Unije vztrajala, da ima zadostno zmogljivost za zadostitev povpraševanju na trgu Unije in da bi lahko povpraševanju zadostila s preusmeritvijo izvoza na trg Unije, kar je že naredila. Proizvajalci Unije so tudi trdili, da so bile pretekle težave z dobavo posledica odločitev glede cen in ne pomanjkanja proizvodnje in dobave. Industrija Unije je nadalje navedla, da se povpraševanje v Uniji trenutno zmanjšuje in da bo zato mogoče dobaviti dodatne količine.

(214)

Družba CANPACK je po začasnem in dokončnem razkritju trdila, da se razmere in realnost na trgu po obdobju preiskave zelo razlikujeta od razmer, na podlagi katerih so proizvajalci izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla v Uniji začeli preiskavo, in razmer v obdobju preiskave. Trenutno je raven cen izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla, ki jih ponujajo kitajski proizvajalci, bolj primerljiva ali celo višja od cen na trgu Unije. Družba CANPACK je navedla, da je raven ukrepov, ki jih je sprejela Komisija, očitno nezadostna, saj so bile ravni začasnih dajatev nekajkrat višje od razlike med cenami izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla s poreklom iz Unije in Kitajske. Menila je, da bi ukrepi povzročili ogromne razlike med cenami, ki jih zaračunavajo proizvajalci izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla v Uniji in na Kitajskem, kar bi proizvajalcem Unije zagotovilo priložnost za dodatna zvišanja cen in omogočilo vzpostavitev duopola dveh glavnih proizvajalcev izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla v Uniji. Posledično bi se z uvedbo ukrepov povzročile finančne izgube uporabnikom izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla v Uniji, ki te izdelke uvažajo iz Kitajske. Poleg tega bi bilo treba upoštevati dejstvo, da bodo stopnje dobička uporabnikov izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla v Uniji zaradi uvedbe protidampinških dajatev nižje in da bodo morali ti uporabniki na stranke (ki se že spopadajo z visoko inflacijo) prenesti morebitno zvišanje cen izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla ali v najslabšem primeru celo opustiti dejavnost.

(215)

Družba Astir Vitogiannis je od Komisije zahtevala tudi, da pri oceni interesa Unije upošteva razvoj dogodkov po obdobju preiskave. Opozorila je, da čeprav člen 6(1) osnovne uredbe določa, da „[se] [i]nformacije, ki se nanašajo na obdobje, ki sledi obdobju preiskave, […] običajno ne upoštevajo“, je v ustaljeni sodni praksi sodišč Unije jasno navedeno, da se člen 6(1) osnovne uredbe nanaša le na oceno dampinga in škode in ne na oceno interesa Unije. V zvezi s tem se je družba Astir Vitogiannis sklicevala na zadevo Kazchrome, v kateri je Splošno sodišče potrdilo, da „člena 6(1) osnovne uredbe ni mogoče uporabiti za ugotavljanje obstoja interesa Skupnosti, kot je opredeljen v členu 21(1) osnovne uredbe, kar pomeni, da je mogoče pri ugotavljanju tega interesa upoštevati tudi podatke, ki se nanašajo na čas po koncu obdobja preiskave“ (23) in zadevo CPME, v kateri je Splošno sodišče odločilo, da ocena interesa Unije vključuje „napoved na podlagi predpostavk o prihodnjih dogodkih, ki zajema presojo zapletenih gospodarskih položajev“ (24). Natančneje, družba Astir Vitogiannis je trdila, da je industrija Unije v obdobju po preiskavi zvišala prodajne cene za skoraj 100 %, medtem ko je bilo zvišanje stroškov veliko manjše, kar je glede na najnovejše finančne rezultate, ki so jih sporočili sami pritožniki, omogočilo zdrave in trdne stopnje dobička.

(216)

Komisija je skrbno proučila vse navedene argumente, vključno s tistimi, ki se nanašajo na razvoj dogodkov po obdobju preiskave. Kar zadeva ravni cen po obdobju preiskave, je Komisija navedla, da so se cene dejansko zvišale, vendar ni imela na voljo nobenih dokazov, da so bile te višje cene strukturne. Ravno nasprotno, Komisija je v zvezi z uvoznimi cenami iz zadevnih držav ugotovila, da so se po začetni najvišji vrednosti v obdobju po preiskavi in zlasti februarja začele zniževati, in sicer tik pred obdobjem predhodnega razkritja (25) in med njim, in to kljub napovedi, da bodo uvedene začasne dajatve. Kar zadeva domnevne težave z dobavo na trgu Unije, Komisija pri tehtanju različnih interesov ni bila prepričana, da so bile te težave tako velike in obsežne, da bi povzročile pomisleke glede obstoja ali ravni ukrepov. V zvezi s tem je upoštevala izjavo industrije Unije, da se ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem spreminja v korist kupcev izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla, saj se cene že znižujejo, kot je razvidno iz razvoja cen uvoza iz zadevnih držav. Komisija je ugotovila tudi, da je industrija Unije pripravljena preusmeriti izvoz na trg Unije, da bi zadostila morebitnemu presežku povpraševanja, kot se je v preteklosti že zgodilo. Poleg tega glede na pričakovano upočasnitev gospodarstva v preostalem delu leta 2022 in leta 2023 (26) ni pričakovati nadaljnjega zvišanja cen in povečanja povpraševanja. Komisija je tudi opozorila, da člen 21(1) osnovne uredbe določa, da „je posvečena posebna pozornost potrebi po odpravi učinkov škodljivega dampinga, ki izkrivlja trgovino[,] in vzpostavitvi učinkovite konkurence“. V zvezi s tem je Komisija navedla, da uporabniki niso zadostno utemeljili, da bi predvidena raven ukrepov vplivala na njihovo dobičkonosnost in delovanje v tako velikem obsegu, da bi to prevladalo nad potrebo po uvedbi ukrepov za preprečitev izkrivljajočih učinkov in znatne škode, ki jo je industrija Unije utrpela zaradi dampinškega uvoza. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 265 začasne uredbe, se je na podlagi podatkov družbe Eviosys, edinega uporabnika, ki je izpolnil vprašalnik, dejansko zdelo, da bi lahko ta absorbiral morebitno zvišanje stroškov glede na njegovo sedanjo dobičkonosnost iz prodaje izdelkov z uporabo elektrolitsko kromiranega jekla in delež uvoza iz zadevnih držav v njegovem portfelju virov. Po začasnem razkritju niso bili izraženi pomisleki glede tega sklepa. Komisija zato ni ugotovila, da bi bila uvedba ukrepov ob upoštevanju vseh različnih zadevnih interesov zaradi razvoja dogodkov po obdobju preiskave neprimerna.

(217)

Po dokončnem razkritju je družba Eurofer trdila, da je družba Astir nedavno zavrnila dobavo in se ni pozanimala glede morebitne prihodnje dobave, povpraševanje družbe Eviosys pa se je leta 2022 zmanjšalo. Komisija je navedla, da so večino dokazov predložili proizvajalci Unije, vendar ti dokazi niso bili potrjeni na podlagi navedb korespondence z zadevnimi uporabniki. Komisija zato ni mogla preveriti dodatnih predloženih dokazov, zlasti ker so bili predloženi v pozni fazi postopka.

(218)

Poleg tega je družba Astir Vitogiannis, po dokončnem razkritju pa tudi združenje CISA in družba CANPACK, izrazila zaskrbljenost, da protidampinški ukrepi v obliki in na ravni, določeni z začasno uredbo, nesorazmerno in nepravično ščitijo ter dodatno krepijo obstoječi duopol proizvajalcev Unije do te mere, da škodijo neodvisnim uporabnikom in obdelovalcem. Trdila je tudi, da bodo uporabniki Unije zaradi zvišanja njihovih stroškov veliko manj konkurenčni od dobaviteljev izdelkov, ki temeljijo na izdelkih iz elektrolitsko kromiranega jekla (kovinska embalaža, kronski zamaški), v tretjih državah, kjer se ne izvajajo protidampinški ukrepi. Ti ukrepi bodo povzročili znatno zvišanje stroškov za uporabnike in obdelovalce na račun njihove dobičkonosnosti, saj sami ne morejo v celoti absorbirati takih zvišanj stroškov, ker izdelki iz elektrolitsko kromiranega jekla predstavljajo velik del stroškov končnih izdelkov (embalažni elementi za hrano in pijačo, kronski zamaški itd.). Družba Astir Vitogiannis je trdila, da je popoln prenos zvišanja stroškov v spodnji del dobavne verige preprosto nerealen, pri čemer je to trditev utemeljila z dokazi.

(219)

Poleg tega je družba Astir Vitogiannis zaskrbljena, da protidampinški ukrepi na tako visokih ravneh in dejstvo, da se uporabljajo že v začasni fazi, pomenijo zelo veliko tveganje za uporabnike Unije, kar zadeva surovine in naročila, ki so že v tranzitu, saj bi se ti uporabniki lahko znašli v situaciji, v kateri zaradi izjemnih finančnih učinkov in jamstev za zavarovanje, ki se zahtevajo pri uvoznem carinskem postopku, ne bodo mogli uvažati materiala. Zato je od Komisije zahtevala, naj prouči te posebne okoliščine in zagotovi sprejetje ukrepov za omejitev posledic začasnih protidampinških ukrepov za blago v tranzitu.

(220)

Kot je pojasnjeno tudi v uvodni izjavi 216 zgoraj, so se ti uporabniki zanašali na razmeroma splošne izjave ter niso količinsko opredelili in utemeljili učinka ukrepov na njihovo dobičkonosnost in sposobnost preživetja. Nasprotno, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 265 začasne uredbe, se je zdelo, da bi družba Eviosys, ki je edini uporabnik, ki je predložil izpolnjen vprašalnik ter podatke o stroških in dobičkonosnosti, lahko absorbirala morebitno zvišanje stroškov. Zato je Komisija te trditve zavrnila.

(221)

Družba Eviosys je izrazila zaskrbljenost tudi glede hkratne uporabe zaščitnih in protidampinških ukrepov, katerih skupni učinki na iste uvožene izdelke bi poslabšali morebitne negativne učinke prelivanja posameznega ukrepa na uporabnike in potrošnike Unije. Sklicevala se je na predhodno predložene pripombe, v katerih je pojasnila, da so zaščitni ukrepi, ki se izvajajo, skupaj z drugimi nedavnimi dogodki na evropskem in svetovnem trgu jekla v Uniji povzročili znatno pomanjkanje zalog izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla, kar je vplivalo na družbo Eviosys in celotno industrijo embalažnega jekla. To se ne nanaša le na uvoz iz Kitajske, ampak tudi na uvoz iz drugih tretjih držav, pri čemer za nekatere od teh držav v okviru zaščitnih ukrepov sploh ni določena kvota za posamezno državo. Družba Eviosys se ni strinjala z izjavo Komisije iz uvodne izjave 250 začasne uredbe, da bi lahko „uporabniki Unije […] izdelek v preiskavi pridobivali iz drugih tretjih držav“. Navedla je, da bodo protidampinški ukrepi, ki bi se uvedli za kitajski in brazilski uvoz, dodatno poslabšali situacijo omejene dobave na trgu Unije, zlasti ob upoštevanju ravni dajatev, ki jih je Komisija začasno uvedla in so zelo visoke.

(222)

Komisija je opozorila, da se protidampinški ukrepi uporabljajo le, če se za uvoz zadevnega izdelka ne uporabljajo zaščitni ukrepi. V skladu z Uredbo (EU) 2019/1382 (27) se za enak izdelek ne uporablja hkrati dvojno pravno sredstvo. To načelo bo izraženo tudi v tej uredbi, kot je določeno v uvodnih izjavah 262 in 263 v nadaljevanju. Vsekakor strani niso utemeljile, kako bi lahko kombinacija ukrepov dejansko tako negativno vplivala nanje, da bi bila uvedba protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije. Zato je bil ta argument zavrnjen.

(223)

Družba CANPACK se po začasnem in dokončnem razkritju ni strinjala z ugotovitvijo Komisije, da imajo uporabniki izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla v Uniji drugo možnost v obliki dobave teh izdelkov iz tretjih držav glede na to, da so zaščitne tarifne kvote, dodeljene drugim tretjim državam, nižje od kvot, dodeljenih Kitajski, in se zato ti izdelki porabljajo veliko hitreje. V nasprotju z izjavo Komisije iz začasne uredbe je trdila, da cene izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla s poreklom iz Japonske in Južne Koreje v obdobju preiskave niso bile znatno višje, ampak primerljive s povprečnimi uvoznimi cenami iz Kitajske (Japonska 776 EUR (+ 8,5 % v primerjavi s kitajskimi cenami); Južna Koreja 763 EUR (+ 6,7 % v primerjavi s kitajskimi cenami)), medtem ko je raven stroškov v teh dveh državah višja kot na Kitajskem.

(224)

Družba Astir Vitogiannis je tudi opozorila, da se bo z zelo visokimi protidampinškimi dajatvami učinkovito prepovedala večina uvoza iz Kitajske in Brazilije, pri čemer ni realistične in zadostne alternativne dobave iz drugih tretjih držav, in se ni strinjala s trditvijo Komisije, da se je uvoz iz drugih držav, ki niso bile vključene v preiskavo, zmanjšal zaradi domnevno nizkih in dampinških uvoznih cen iz Brazilije in Kitajske ter da „[č]e dampinškega uvoza iz zadevnih držav ne bi bilo, bi se uvoz iz drugih tretjih držav povečal, saj bi bile prodajne cene na trgu Unije privlačnejše“. Navedla je, da so se glede na razpoložljive podatke Eurostata uvozne cene iz držav, ki niso bile vključene v preiskavo (npr. Združenega kraljestva, Južne Koreje), v zadnjem obdobju (tj. po koncu obdobja preiskave) znatno zvišale kljub domnevno nizkim in dampinškim cenam iz Kitajske in Brazilije ter kljub dejstvu, da se je obseg uvoza iz teh držav, ki niso bile vključene v preiskavo, hkrati zmanjšal. To dodatno dokazuje, da se na uvoz iz drugih tretjih držav ni mogoče zanašati kot na zanesljivo in zajamčeno zamenjavo za izgubljeni uvoz iz Brazilije in Kitajske. Nazadnje je družba Astir Vitogiannis navedla, da je za uvoz iz drugih tretjih držav zaradi vrste dejavnosti potreben do eno leto dolg postopek preverjanja in potrjevanja.

(225)

Komisija se s tem ni strinjala. Kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi 250 začasne uredbe, je Komisija ugotovila, da se je skupni uvoz iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju zmanjšal za 23 %, hkrati pa se je uvoz iz zadevnih držav povečal. Če dampinškega uvoza iz zadevnih držav ne bi bilo, bi se uvoz iz drugih tretjih držav verjetno povečal, saj bi bil trg Unije privlačnejši in bi se lahko zaračunale višje cene. Poleg tega so se cene glede na informacije, ki jih je predložila industrija Unije, začele zniževati že maja 2022, kar so potrdile tudi cene uvoza iz zadevnih držav, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 216; razmere pa so se začele spreminjati v korist kupcev, pri čemer je industrija Unije vsekakor pripravljena preusmeriti del izvoza za zagotovitev dobave kupcem v Uniji. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(226)

Po začasnem in dokončnem razkritju je združenje CISA navedlo, da bi moral trenutni inflacijski pritisk na gospodarstvo Unije skupaj s pritiskom na dobavne verige ter omejeno razpoložljivostjo zadevnega izdelka in njegovih surovin zaradi geopolitičnega razvoja pa tudi hude motnje v svetovni dobavni verigi spodbuditi Komisijo k opustitvi ali vsaj začasni prekinitvi ukrepov. Poleg tega sta združenje CISA in kitajska vlada navedla, da se izdelki iz elektrolitsko kromiranega jekla uporabljajo predvsem v proizvodnji poceni konzervirane hrane, katere glavni porabniki so potrošniki Unije z nižjimi prihodki, katerih življenjski stroški so zaradi inflacije že tako višji. Sklicevala sta se tudi na pripombe družbe Eviosys glede pomanjkanja zalog na trgu Unije ter nadalje opozorila na veliko tržno moč proizvajalcev Unije v škodo pogajalske moči industrije nižje v verigi. V zvezi s tem sta se sklicevala na sklep Komisije z dne 11. junija 2019, s katerim je bila prepovedana ustanovitev skupnega podjetja družb Tata Steel in ThyssenKrupp (28).

(227)

Komisija se s tem ni strinjala. Prvič, ugotovila je, da so te trditve združenja CISA splošne in da ni bila predložena nobena dejanska razlaga ali dokazi o učinku navedenih dejavnikov na položaj uporabnikov. Nadalje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 266 začasne uredbe, uporabnik Eviosys v zvezi z možnim učinkom na cene hrane ni utemeljil svoje trditve, da bi dokazal, da bi zvišanje cen izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla povzročilo zvišanje cen embalaže za živila in posledično zvišanje cen živil ali da bi bilo to morebitno zvišanje sorazmerno z zvišanjem cen izdelkov elektrolitsko kromiranega jekla. Poleg tega se elektrolitsko kromirano jeklo uporablja le za dna in pokrove pločevink za živila, pokositrena pločevina, ki je dražja, pa se uporablja za obod pločevink. Zato ni verjetno, da bi morebitno zvišanje cen izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla samo po sebi znatno vplivalo na cene živilske embalaže. Po začasnem razkritju niso bili izraženi pomisleki glede tega sklepa. Komisija je zato zavrnila trditve združenja CISA in kitajske vlade.

(228)

Nazadnje je Komisija ugotovila, da v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe odločitev o tem, ali interes Unije zahteva posredovanje, temelji na ocenitvi vseh različnih interesov, vzetih kot celota. Pri taki preiskavi je posebna pozornost namenjena potrebi po odpravi učinkov škodljivega dampinga, ki izkrivlja trgovino, in vzpostavitvi učinkovite konkurence.

(229)

Komisija je skrbno ocenila vse trditve in dokaze v zvezi z interesom Unije ter preverila, ali bi bila zaščita, zagotovljena industriji Unije na podlagi ukrepov, očitno nesorazmerna v primerjavi z interesi uporabnikov, kot so določeni v tem oddelku.

(230)

Glede na očitne razmere v zvezi z dampingom in škodo je Komisija sklenila, da so dokončni ukrepi upravičeni, da bi lahko proizvajalci Unije ponovno vzpostavili trajnostne stopnje dobička. Zlasti je sklenila, da sta škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, in potreba, da se industrija Unije zaščiti pred dampinškim uvozom iz zadevnih držav, pomembnejši od vprašanj, ki so jih predložili uporabniki. Kljub temu je Komisija ob upoštevanju vprašanj, ki so jih opisali uporabniki, in razvoja trga po obdobju preiskave, kot je nadalje pojasnjen v uvodni izjavi 244 v nadaljevanju, proučila uporabo oblike dajatev, ki bi bile primernejše glede na ta razvoj.

(231)

Zato je Komisija potrdila začasno ugotovitev, da v okviru interesa Unije v skladu s členom 21 osnovne uredbe ni dovolj utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali uvedbi dokončnih ukrepov za uvoz zadevnega izdelka.

7.2.3   Sklep o interesu Unije

(232)

Na podlagi navedenega je Komisija potrdila sklep iz uvodne izjave 274 začasne uredbe, da ni prepričljivih razlogov, da uvedba ukrepov za uvoz izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla s poreklom iz zadevnih držav ni v interesu Unije.

8.   DOKONČNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

8.1   Dokončni ukrepi

(233)

Glede na sprejete sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvesti dokončne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi uvoz zadevnega izdelka po dampinških cenah še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(234)

V skladu z enakim pristopom, kot je pojasnjen v uvodni izjavi 278 začasne uredbe, je dokončna dajatev za druge sodelujoče nevzorčene družbe v LRK temeljila na tehtani povprečni stopnji dampinga, določeni za vzorčeni družbi v LRK, ki je bila, v nasprotju z začasno fazo, nižja od tehtane povprečne stopnje škode.

(235)

Po pojasnilih in popravkih, ki jih je Komisija zagotovila 16. septembra 2022, je združenje CISA navedlo, da še vedno ni jasno, ali je fiksna dajatev za druge sodelujoče družbe temeljila na stopnji dampinga ali stopnji škode, ugotovljeni za te družbe. Poleg tega je ponovno navedlo argument, da Komisija ni sprejela ugotovitev o surovinah za sodelujoče nevzorčene družbe. Zato se člena 7(2a) in 7(2b) osnovne uredbe ne bi smela uporabljati za te družbe.

(236)

Komisija je pojasnila, da je fiksna dajatev za sodelujoče nevzorčene družbe temeljila na tehtani povprečni stopnji dampinga, ki je bila nižja od ugotovljene tehtane povprečne stopnje škode. Poleg tega je Komisija menila, da je vzorec proizvajalcev izvoznikov v LRK reprezentativen, pri čemer nobena stran ni izpodbijala izbranega vzorca ali predložila pripomb v zvezi z njim, kot je navedeno v uvodni izjavi 16 začasne uredbe. Zato so se ugotovitve za vzorčene družbe, tudi v zvezi s členoma 7(2a) in 7(2b) osnovne uredbe za družbo Jintai, prav tako obravnavale kot reprezentativne za nevzorčene sodelujoče družbe. Komisija je torej menila, da je te ugotovitve primerno upoštevati v izračunu tehtane povprečne stopnje škode in stopnje dampinga sodelujočih nevzorčenih družb na podlagi dveh vzorčenih družb. Zato je to trditev zavrnila.

(237)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 279 in 280 začasne uredbe, je glede na nizko stopnjo sodelovanja proizvajalcev v LRK in dejstvo, da je stopnja dajatve za družbo Jintai temeljila na stopnji dampinga, ugotovljeni v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe, stopnja dajatve na ravni države temeljila na najvišjih stopnjah dampinga, ugotovljenih glede na vrsto izdelka, ki ga je družba Jintai prodala v reprezentativnih količinah. Komisiji ni bilo treba izračunati stopenj nelojalnega nižanja ciljnih cen ali stopenj škode v zvezi z nesodelujočimi družbami zaradi ugotovitev o izkrivljanju na trgu surovin v skladu s členom 7(2a).

(238)

Kar zadeva Brazilijo, je bila stopnja sodelovanja visoka, zato je preostala dajatev določena na isti ravni kot tista, ki se uporablja za družbo Companhia Siderúrgica Nacional.

(239)

Komisija je v začasni fazi uvedla dajatve ad valorem. Po začasnem razkritju so družbe CSN, Eviosys in Baosteel ter grško ministrstvo za zunanje zadeve od Komisije zahtevali, naj prouči možnost uporabe minimalne uvozne cene namesto dajatev ad valorem. Družba CSN je trdila, da bi minimalna uvozna cena proizvajalcem Unije omogočila, da si opomorejo od učinkov domnevnega škodljivega dampinga, hkrati pa preprečila morebitne škodljive učinke neupravičenih zvišanj cen po obdobju preiskave, ki bi lahko zelo negativno vplivala na poslovanje uporabnikov. Minimalna uvozna cena bi tudi odpravila pomisleke uporabnikov, ki jih je strah pomanjkanja zadevnega izdelka, in preprečila hude motnje v oskrbi trga Unije.

(240)

Komisija je ocenila te trditve in sklenila, da minimalna uvozna cena ni primerna oblika dajatev, saj pomeni določitev cene na fiksni ravni in lahko torej intenzivneje posega na trg. To bi lahko bilo v tem primeru zlasti problematično, saj je za trg značilno majhno število proizvajalcev Unije. Poleg tega minimalna uvozna cena pogosto ni primerna oblika dajatve za nestanovitne trge (npr. nestanovitnost cen surovin), kot je trg jeklenih izdelkov. Komisija je zato te zahteve zavrnila.

(241)

Po dokončnem razkritju sta družbi Eviosys in Baosteel ponovili zahtevo, da se prouči možnost uporabe minimalne uvozne cene. To zahtevo je podprla družba CANPACK. Poleg tega je družba Eviosys predlagala, da bi se morala minimalna uvozna cena skupaj z dajatvijo ad valorem, ki se uporablja, kadar se minimalna uvozna cena ne spoštuje, uporabljati prvi dve leti izvajanja ukrepov, potem pa bi jo samodejno nadomestila fiksna dajatev. Svojo zahtevo je utemeljila z izjemnimi razmerami v zvezi z razpoložljivostjo zalog zadevnega izdelka pri proizvajalcih Unije, kar naj bi se po njenih navedbah uredilo v naslednjih dveh letih. Poleg tega se je sklicevala na več prejšnjih predpisov (29), s katerimi je Komisija spremenila dajatve v minimalno uvozno ceno, da bi zaščitila interese uporabnikov in preprečila pomanjkanje zalog. Sklicevala se je tudi na prejšnje preiskave, pri katerih je bilo trajanje protidampinških ukrepov zaradi izjemnih tržnih razmer omejeno na dve leti (30).

(242)

Po dokončnem razkritju je družba Eurofer podprla ugotovitve Komisije, da minimalna uvozna cena zaradi velikega nedavnega zvišanja stroškov proizvodnje izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla, ki vpliva na prodajno ceno teh izdelkov, v zadevni preiskavi ne bi bila primerna protidampinška dajatev. Zato minimalna uvozna cena industriji ne bi zagotovila primerne razbremenitve. Poleg tega se je ta zadeva precej razlikovala od prejšnjih preiskav, pri katerih se je uporabila minimalna uvozna cena, pri čemer je te cene lahko zaobiti ali absorbirati.

(243)

Komisija je ugotovila, da družba Eviosys in družba Baosteel ponovljenih zahtev glede uvedbe minimalne uvozne cene nista podprli z novimi informacijami ali dokazi. Zato so ugotovitve iz uvodne izjave 240 ostale veljavne. Družba Eviosys prav tako ni predložila dokazov v podporo trditvi, da bi bila za odpravo domnevnega začasnega pomanjkanja zalog minimalna uvozna cena primernejša od fiksne dajatve, ki jo je predlagala Komisija. Poleg tega so bili predloženi pomisleki o domnevnem začasnem pomanjkanju zalog, saj je industrija Unije navedla, da bo še naprej prodajala zadostne količine zadevnega izdelka. Četudi bi se domnevno pomanjkanje zalog dejansko uresničilo, nič v spisu ni kazalo na to, da bi bila dveletna uvedba minimalne uvozne cene ustrezno in sorazmerno orodje za obravnavanje tega pomanjkanja. Kar zadeva prejšnje predpise, na katere se je družba Eviosys sklicevala v zvezi z uvedbo minimalne uvozne cene, je Komisija opozorila, da se ocena, ali je uvedba minimalne uvozne cene primerna, izvede za vsak primer posebej in je odvisna od posebnih razmer v posameznem primeru. Zaradi razlogov iz uvodne izjave 240 zgoraj, in sicer da minimalna uvozna cena zagotavlja le osnovno raven zaščite, ki v tem primeru ob upoštevanju jasnih ugotovitev glede dampinga in škode ter trenutnih težkih in nestanovitnih tržnih razmer ni zadostna, se je v obravnavanem primeru štelo, da minimalna uvozna cena ne bi bila primerna vrsta protidampinškega ukrepa. Kar zadeva sklicevanja na prejšnje predpise, s katerimi je bilo skupno trajanje zadevnih protidampinških ukrepov omejeno na dve leti, Komisija ni razumela njihove pomembnosti, saj so se nanašali le na skupno trajanje ukrepov in ne na njihovo spremembo oblike po več letih uporabe, kot je predlagala družba Eviosys. Poleg tega, kot je opozorila že družba Eviosys, je bil v vsakem od teh predpisov razlog za omejitev trajanja ukrepov zelo specifičen za dejanske okoliščine določene preiskave, pri čemer so se razlogi zelo razlikovali. Zato je Komisija menila, da so se navedeni predpisi nanašali na razmere, drugače od razmer v obravnavanem primeru. Glede na navedene premisleke je Komisija te zahteve zavrnila.

(244)

Kar zadeva obliko ukrepov, je Komisija ob upoštevanju nestanovitnosti cen izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla po koncu obdobja preiskave, ki so se skoraj podvojile, proučila uporabo fiksne dajatve na tono namesto dajatev ad valorem. Fiksna ali posebna dajatev bi omogočila zaščito industrije Unije pred škodljivim dampinškim uvozom iz zadevnih držav, hkrati pa bi bila v primeru zvišanja cen manj omejevalna kot dajatev ad valorem, saj se v takem primeru njena teža znatno zmanjša.

(245)

Fiksna dajatev bo temeljila na ustrezni neškodljivi in nedampinški ceni v obdobju preiskave.

(246)

Če bi se uvozne cene iz zadevnih držav znatno spremenile ter bi bila ta sprememba trajna in bi zmanjšala učinkovitost protidampinških ukrepov, Komisija v zvezi s tem opozarja strani, da bi lahko v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe upoštevala te trajne spremembe in morda ustrezno prilagodila ukrepe novim okoliščinam, pri čemer bi lahko spremenila tudi njihovo obliko.

(247)

Po dokončnem razkritju je družba Eurofer oporekala predlagani fiksni dajatvi, pri čemer je navedla, da so dogodki po obdobju preiskave utemeljevali uporabo dajatve ad valorem. Trdila je zlasti, da so se cene plina in električne energije v Uniji močno zvišale in pričakovati je, da se bodo v bližnji prihodnosti še zvišale. Poleg tega cene energije v Braziliji in LRK ne sledijo enakemu naraščajočemu gibanju, kar bi uvozu iz teh držav lahko omogočilo vstop v Unijo po nizkih cenah. Zato je družba Eurofer navedla, da so dajatve ad valorem glede na stalno visoko raven cen izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla nujne za zagotovitev ustrezne zaščite industrije Unije. Nazadnje, ker raven cen izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla ne bo dosegla nobenih drugih zelo nenavadnih najvišjih vrednosti, ni tveganja, da bi bile dajatve ad valorem preveč omejevalne.

(248)

Komisija je priznala, da so se cene energije dejansko zvišale. Niso pa bile predložene nobene trditve in dokazi v zvezi s tem, da proizvajalci izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla ne morejo zvišati svojih cen in celotnih zvišanih stroškov prenesti na uporabnike, ter v zvezi s tem, kako bi se v tem kontekstu fiksna dajatev razlikovala od dajatve ad valorem. Podobno niso bili predloženi nobeni dokazi v zvezi s tem, da bi fiksne dajatve, izračunane za zadevno nedampinško ali neškodljivo ceno, ugotovljeno v obdobju preiskave, industriji Unije preprečile okrevanje po škodi, ki jo je utrpela v obdobju preiskave. Hkrati velja, kot je priznala družba Eurofer, da čeprav so cene morda dosegle vrhunec v obdobju od februarja do maja 2022 in so se od tega vrhunca znižale, so tudi po tem obdobju ostale znatno višje od ravni cen v obdobju preiskave. Na podlagi tega je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 244 zgoraj, da bo fiksna dajatev zaščitila Unijo pred škodljivim dampinškim uvozom iz zadevnih držav, pri čemer so bili hkrati v največji možni meri obravnavani pomisleki uporabnikov glede visokih cen. Kot je navedeno v uvodni izjavi 246 zgoraj, če bi se cene iz zadevnih držav znatno spremenile in bi bila ta sprememba trajna ter bi zmanjšala učinkovitost protidampinških ukrepov, se lahko vsekakor ponovno prouči raven in/ali oblika ukrepov.

(249)

Po dokončnem razkritju je brazilski proizvajalec izvoznik CNS 13. septembra 2022 ponudil cenovno zavezo. Ker je bila ta ponudba prejeta precej po roku iz člena 8 osnovne uredbe, jo je Komisija zavrnila z utemeljitvijo, da ni bila predložena pravočasno. Komisija je vse zainteresirane strani o tem obvestila z obvestilom k spisu.

(250)

Na podlagi navedenega bi morale biti dokončne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

Država

Družba

Stopnja dampinga (v %)

Stopnja škode (v %)

Dokončna protidampinška dajatev (v %)

Dokončna protidampinška dajatev (v EUR/tono)

Ljudska republika Kitajska

Baoshan Iron & Steel Co., Ltd.

30,7

33,9

30,7

239,82

Handan Jintai Packing Material Co., Ltd.

53,9

53,9

53,9

428,37

Druge sodelujoče družbe: GDH Zhongyue (Zhongshan) Tinplate Industry Co., Ltd. Shougang Jingtang United Iron & Steel Co., Ltd.

34,6

37,6

34,6

271,01

Vse druge družbe

77,9

77,9

77,9

607,98

Brazilija

Companhia Siderúrgica Nacional

66,8

53,2

53,2

348,39

Vse druge družbe

66,8

53,2

53,2

348,39

(251)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje, v kakršnem so bile te družbe med navedeno preiskavo. Te stopnje dajatev se torej uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav, ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga je izdelala katera koli druga družba, ki ni izrecno omenjena v izvedbene delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno omenjenimi, se te stopnje dajatev ne morejo uporabljati in zanj velja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.

(252)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (31). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(253)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi razlik v stopnjah dajatve so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi pravilna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(254)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, bi morali carinski organi držav članic izvajati običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporabljena stopnja dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(255)

Če bi se zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, bi se lahko tako povečanje obsega obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, ki je posledica uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah se lahko začne preiskava o izogibanju, če so za to izpolnjeni pogoji. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(256)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

8.2   Dokončno pobiranje začasnih dajatev

(257)

Glede na ugotovljene stopnje dampinga in glede na raven škode, povzročene industriji Unije, bi bilo treba zneske, zavarovane z začasnimi protidampinškimi dajatvami, ki so bile uvedene z začasno uredbo, dokončno pobrati v obsegu, določenem v tej uredbi.

9.   ZAHTEVKI ZA OPUSTITEV

(258)

Po začasnem razkritju so grško ministrstvo za zunanje zadeve, družbi Astir Vitogiannis in Baosteel ter združenje CISA trdili, da bi bilo treba ukrepe opustiti v skladu s členom 14(4) osnovne uredbe. Po dokončnem razkritju je združenje CISA predložilo enake trditve. Sklicevalo se je tudi na javna razpisa nemškega in evropskega združenja strojne industrije VDMA ter reprezentativnega združenja Unije za tehnološke industrije EU Orgalim, ki sta EU pozvala, naj zaradi vojaške agresije Ruske federacije proti Ukrajini opusti dajatve na trgovinska sredstva za jeklene izdelke. Vendar se nobeden od navedenih členov ni nanašal posebej na izdelke iz elektrolitsko kromiranega jekla ali na razmere na trgu za ta konkreten nišni izdelek.

(259)

Družba Baosteel ni dodatno pojasnila, zakaj je opustitev potrebna. Združenje CISA in družba CSN sta se sklicevala na zvišanja cen v obdobju po preiskavi, pritisk na dobavne verige ter omejeno razpoložljivost izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla in njihovih surovin zaradi nedavnih geopolitičnih dogodkov.

(260)

Družba Astir Vitogiannis je navedla, da je razpoložljivost izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla omejena in da se škoda ne bo nadaljevala, saj industrija Unije glede na splošne pozitivne rezultate zadevnih dveh proizvajalcev Unije domnevno ne trpi več škode. Grško ministrstvo za zunanje zadeve se je sklicevalo le na začasne spremembe na trgu, ki jih doslej še ni bilo, v smislu zelo visokih cen v obdobju po preiskavi.

(261)

V odziv je Komisija opozorila na svoje ugotovitve, ki jih je že oblikovala v okviru ocene interesa Unije. Zlasti je opozorila, kot je navedeno v uvodnih izjavah 216 in 225, da so se cene začele zniževati. Poleg tega glede na pričakovano upočasnitev gospodarstva v preostalem delu leta 2022 in leta 2023 ni pričakovati nadaljnjega zvišanja cen in povečanja povpraševanja. Ob upoštevanju ugotovitev o obsegu škodljivega dampinga, ki ga je povzročil uvoz iz zadevnih držav v obdobju preiskave, tudi ni bilo nobenih dokazov, da so se tržne razmere začasno toliko spremenile, da bi takojšnje nadaljevanje uvoza iz zadevnih držav pomenilo, da industrija Unije devet mesecev verjetno ne bi trpela škode. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da zdaj ni primerno nadalje obravnavati trditev o opustitvi ukrepov.

10.   KONČNA DOLOČBA

(262)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/159 (32) uvedla zaščitni ukrep v zvezi z nekaterimi izdelki iz jekla za obdobje treh let. Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1029 (33) je bil zaščitni ukrep podaljšan do 30. junija 2024. Zadevni izdelek spada v eno od kategorij izdelkov, ki jih zajema zaščitni ukrep. Posledično bi bilo treba, ko bodo tarifne kvote, določene v okviru zaščitnega ukrepa, presežene, za isti uvoz plačati tarifno dajatev nad kvoto in protidampinško dajatev. Ker lahko taka kumulacija protidampinških ukrepov z zaščitnimi ukrepi povzroči večji učinek na trgovino, kot je zaželeno, je Komisija sklenila, da v času trajanja uvedbe zaščitne dajatve prepreči sočasno uporabo protidampinške dajatve in tarifne dajatve nad kvoto za zadevni izdelek.

(263)

To pomeni, da kadar se za zadevni izdelek začne uporabljati tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 in ta dajatev preseže stopnjo protidampinške dajatve v skladu s to uredbo, se pobira samo tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Uredbe (EU) 2019/159. V obdobju sočasne uporabe zaščitne in protidampinške dajatve se pobiranje dajatev, uvedenih v skladu s to uredbo, opusti. Kadar se za zadevni izdelek začne uporabljati tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Uredbe (EU) 2019/159 in je ta dajatev določena na ravni, ki je nižja od ravni protidampinške dajatve iz te uredbe, se pobere tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Uredbe (EU) 2019/159, ki se ji doda razlika med to dajatvijo in višjo od ravni protidampinške dajatve v skladu s to uredbo. Del zneska nepobrane protidampinške dajatve se opusti.

(264)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (34) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(265)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz ploščatih valjanih izdelkov iz železa ali nelegiranega jekla, platiranih ali prevlečenih s kromovimi oksidi ali s kromom in kromovimi oksidi, imenovanih tudi izdelki iz elektrolitsko kromiranega jekla, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 7210 50 00 in 7212 50 20, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Brazilije.

2.   Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev za izdelke iz odstavka 1, ki jih proizvajajo spodaj navedene družbe, so naslednje:

Država

Družba

Dokončna protidampinška dajatev

(v EUR/tono)

Dodatna oznaka TARIC

Ljudska republika Kitajska

Baoshan Iron & Steel Co., Ltd.

239,82

C039

Handan Jintai Packing Material Co., Ltd.

428,37

C862

Druge sodelujoče družbe: GDH Zhongyue (Zhongshan) Tinplate Industry Co., Ltd. Shougang Jingtang United Iron & Steel Co., Ltd.

271,01

C137

Vse druge družbe

607,98

C999

Brazilija

Companhia Siderúrgica Nacional

348,39

C212

Vse druge družbe

348,39

C999

3.   Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je, da se carinskim organom držav članic predloži veljaven trgovinski račun, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja tak račun, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) (zadevnega izdelka), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v [zadevni državi]. Izjavljam, da so informacije na tem računu popolne in točne.“ Če tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki se uporablja za vse druge družbe.

4.   V primerih, ko se blago poškoduje, preden je dano v prosti promet, in se zato dejansko plačana ali plačljiva cena porazdeli za določitev carinske vrednosti v skladu s členom 131(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (35), se znesek protidampinške dajatve, izračunan na podlagi zgoraj navedenih zneskov, zniža za odstotek, ki ustreza porazdelitvi dejansko plačane ali plačljive cene.

5.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe v zvezi s carinami.

Člen 2

Zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2022/802 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Brazilije, se dokončno poberejo. Zavarovani zneski, ki presegajo dokončne stopnje protidampinške dajatve, se sprostijo.

Člen 3

Člen 1(2) se lahko spremeni, da se dodajo novi proizvajalci izvozniki iz Ljudske republike Kitajske in se za njih uvede ustrezna tehtana povprečna stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec. Novi proizvajalec izvoznik predloži dokaze, da:

(a)

v obdobju preiskave (med 1. julijem 2020 in 30. junijem 2021) ni izvažal blaga, opisanega v členu 1(1);

(b)

ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo, in

(c)

je zadevni izdelek dejansko izvažal ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo po koncu obdobja preiskave izvozil znatno količino v Unijo.

Člen 4

1.   Kadar se za izdelke iz elektrolitsko kromiranega jekla iz člena 1(1) začne uporabljati tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/159, se pobere tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/159, ki se ji doda razlika med to dajatvijo in višjo od enakovrednih ravni protidampinške dajatve ad valorem iz člena 1(2).

2.   Del zneska protidampinških dajatev, ki ni bil pobran v skladu z odstavkom 1, se opusti.

3.   Opustitev iz odstavka 2 je časovno omejena na obdobje uporabe tarifne dajatve nad kvoto iz člena 1(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/159.

Člen 5

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. novembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)  Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Brazilije (UL C 387, 24.9.2021, str. 2).

(3)  UL L 143, 23.5.2022, str. 11.

(4)  Delovni dokument služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite, 20. december 2017 (SWD(2017) 483 final, str. 2).

(5)  https://www.usitc.gov/investigations/701731/2021/cold_rolled_steel_flat_products_brazil_china_india/first_review_full.htm

(6)  Brazilski inštitut za jeklo (https://acobrasil.org.br/).

(7)  Prav tam.

(8)  OECD, Steel market developments, Q2 2021 (Gibanje trga jekla – drugo četrtletje 2021), na voljo na: https://www.oecd.org/industry/ind/steel-market-developments-Q2-2021.pdf.

(9)  Uporabila se je cena CFR v italijanskih pristaniščih. V podatkovni zbirki Metal Bulletin je to bila edina cena CFR na voljo za ta izdelek.

(10)  https://corporate.arcelormittal.com/media/press-releases/arcelormittal-completes-investment-agreement-with-invitalia, obiskano 28. avgusta 2022.

(11)  Brazilska vlada se je napačno sklicevala na uvodno izjavo 158 začasne uredbe.

(12)  WT/DS578/R, Maroko – Definitive Anti-Dumping Measures on School Exercise Books from Tunisia (Dokončni protidampinški ukrepi za delovne zvezke iz Tunizije), poročilo odbora z dne 27. julija 2021, točka 7.207.

(13)  Glej sodbi Splošnega sodišča z dne 14. septembra 2022, Methanol Holdings (Trinidad)/Komisija, T-744/19, ECLI:EU:T:2022:558, točka 100, in Nevinnomysskiy Azot in NAK „Azot“/Komisija, T-865/19, ECLI:EU:T:2022:559, točke 195 in 261–268.

(14)  Sodba Splošnega sodišča z dne 10. aprila 2019, Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija, T-301/16, EU:T:2019:234, točka 184.

(15)  Sodba Splošnega sodišča z dne 27. aprila 2022, Giant Electric Vehicle Kunshan/Komisija, T-242/19, EU:T:2022:259, točki 89 in 90.

(16)  Na primer za carino in stroške, nastale po uvozu, ter prilagoditve za popuste in rabate.

(17)  Sodba Sodišča z dne 12. maja 2022, Komisija/Hansol Paper, C-260/20 P, ECLI:EU:C:2022:370, točke 95–114.

(18)  Sodba Splošnega sodišča z dne 4. maja 2022, China Rubber Industry Association (CRIA) in China Chamber of Commerce of Metals, Minerals & Chemicals Importers & Exporters (CCCMC)/Evropska komisija, ECLI:EU:T:2022:266, točki 139 in 140.

(19)  Glej opombo 15 zgoraj.

(20)  Glej ArcelorMittal earnings skyrocket, foresees supportive 2022 conditions, 10. februar 2022, na voljo na https://www.kallanish.com/en/news/steel/market-reports/article-details/arcelormittal-sees-2022-market-conditions-supportive-0222/; Thyssenkrupp cashes in on higher steel prices (Družba Thyssenkrupp služi z višjimi cenami jekla), 10. februar 2022, na voljo na https://eurometal.net/thyssenkrupp-cashes-in-on-higher-steel-prices/; EU mills lift HRC further amid cost escalation (Obrati EU sredi zviševanja stroškov dodatno zvišali cene vroče valjanih navitij), 10. marec 2022, na voljo na https://eurometal.net/eu-mills-lift-hrc-further-amid-cost-escalation/.

(21)  Glej sodbo Splošnega sodišča z dne 14. septembra 2022, Methanol Holdings (Trinidad)/Komisija, T-744/19, ECLI:EU:T:2022:558, točka 103.

(22)  Glej sodbo Splošnega sodišča z dne 14. septembra 2022, Nevinnomysskiy Azot in NAK „Azot“/Komisija, T-865/19, ECLI:EU:T:2022:559, točka 377.

(23)  Glej sodbo v zadevi Transnational Company „Kazchrome“ in ENRC Marketing/Svet, T-192/08, EU:T:2011:619, točke 221–225.

(24)  Glej zadevo Committee of Polyethylene Terephthalate (PET) Manufacturers in Europe (CPME) in drugi/Svet, T-422/13, EU:T:2017:251, točka 144, ki se sklicuje na zadevo Euroalliages in drugi/Komisija, T-132/01, EU:T:2003:189, točka 47.

(25)  Predhodno razkritje je bilo izvedeno 25. aprila 2022.

(26)  Evropska komisija, Poletna gospodarska napoved 2022: poslabšanje obetov zaradi vojne Rusije, na voljo na: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_4511.

(27)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1382 z dne 2. septembra 2019 o spremembi nekaterih uredb, ki uvajajo protidampinške ali protisubvencijske ukrepe za nekatere izdelke iz jekla, za katere veljajo zaščitni ukrepi (UL L 227, 3.9.2019, str. 1).

(28)  Sklep Komisije z dne 11. junija 2019 v zadevi M.8713, Tata Steel/ThyssenKrupp/JV, točka 444.

(29)  Te preiskave so se med drugim nanašale na uvoz zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine iz Kitajske, Rusije, Koreje, Japonske in ZDA, vroče valjanih ploščatih izdelkov iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine, melamina iz Kitajske ter solarnega stekla iz Kitajske. Popoln seznam je na voljo na straneh 4 in 5 predložitve družbe Eviosys z dne 13. septembra 2022.

(30)  Prav tam, glej str. 6 in 7.

(31)  Evropska komisija, Generalni direktorat za trgovino, Direktorat H, Wetstraat Rue de la Loi 170, 1040 Bruselj, Belgija. E-naslov: TRADE-Defence-Complaints@ec.europa.eu.

(32)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/159 z dne 31. januarja 2019 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 31, 1.2.2019, str. 27).

(33)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1029 z dne 24. junija 2021 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/159 zaradi podaljšanja zaščitnega ukrepa v zvezi z uvozom nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 225 I, 25.6.2021, str. 1).

(34)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(35)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).