8.11.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/50


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2118

z dne 13. julija 2022

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/1503 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o individualnem upravljanju portfeljev posojil s strani ponudnikov storitev množičnega financiranja, ki določajo elemente metode za oceno kreditnega tveganja, informacije o vsakem posameznem portfelju, ki se razkrijejo vlagateljem, ter politike in postopke, potrebne v zvezi z rezervnimi skladi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/1503 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. oktobra 2020 o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1129 in Direktive (EU) 2019/1937 (1) ter zlasti člena 6(7) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Vlagatelji pri vlaganju v portfelje posojil, ki jih ponuja ponudnik storitev množičnega financiranja, ne izbirajo projektov, v katere bodo vložili svoja sredstva, temveč vrsto parametrov in kazalnikov tveganja, ponudniku storitev množičnega financiranja pa prepustijo nalogo ustrezne razporeditve sredstev. Zato bi moral ponudnik storitev množičnega financiranja potencialnim in sedanjim vlagateljem razkriti ustrezne ravni informacij, na podlagi katerih bi lahko imeli ti vlagatelji zadostno znanje o donosih in tveganjih projektov ter bi lahko sprejemali informirane odločitve.

(2)

Za zmanjšanje informacijske asimetrije med ponudniki storitev množičnega financiranja in vlagatelji bi bilo treba vlagateljem zagotoviti vse pomembne informacije o sestavi portfelja, vključno s projekti, v katere so vložena njihova sredstva, ter kakovosti posojil, s katerimi se ti projekti financirajo. Tako bi lahko vlagatelji bolje razumeli in primerjali donosnost in tveganje različnih portfeljev, ki se ponujajo na isti platformi ali alternativnih platformah.

(3)

Vlagatelji niso izpostavljeni le tveganjem, povezanim s projekti ali posojili, v katera so vložena njihova sredstva, temveč tudi načinu, na katerega ponudnik storitev množičnega financiranja ocenjuje tveganje teh posojil in projektov ter kako upravlja izbor posojil za portfelj. V zvezi s tem je lahko pri zagotavljanju temeljite in celovite ocene naložb posebej učinkovito izvajanje stresnih testov portfelja in analize občutljivosti posameznega posojila in posameznega lastnika projekta. Ko ponudnik storitev množičnega financiranja izvaja take stresne teste, je zato primerno, da se rezultati teh analiz razkrijejo vlagateljem.

(4)

Da bi se zagotovila učinkovita preglednost, bi se morale ustrezno razkriti informacije o elementih, ki jih mora ponudnik storitev množičnega financiranja vključiti v metodo za izvedbo ocene kreditnega tveganja. Tako bodo lahko vlagatelji razumeli, ali ponudniki storitev množičnega financiranja v postopku ocenjevanja trajnosti financiranih projektov, cenovne dostopnosti posojil za lastnike projektov ter sestave posameznih posojil v strukturiranem portfelju uporabljajo ustrezen in previdnosten pristop.

(5)

Ponudnik storitev množičnega financiranja se lahko zanaša na namenski rezervni sklad za nadomestilo vlagateljem za izgube, ki jih lahko utrpijo, če lastniki projektov ne odplačajo posojil. Vlagatelji se bodo morali zavedati, da zgolj obstoj takega rezervnega sklada ni jamstvo, da se lahko naložba šteje za netvegano in da bodo prejeli povračilo, če posojilo, ki so ga financirali, ni plačano, saj ima ponudnik storitev množičnega financiranja absolutno diskrecijsko pravico za odločanje o vseh plačilih. Da se zagotovi ustrezna zaščita vlagateljev, je pomembno, da imajo ponudniki storitev množičnega financiranja pri neposrednem upravljanju rezervnih skladov ali pri njihovem upravljanju prek tretjega ponudnika vzpostavljene ustrezne politike in ureditve upravljanja.

(6)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je EBA razvil v tesnem sodelovanju z ESMA in predložil Komisiji.

(7)

EBA je opravil odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral potencialne povezane stroške in koristi ter prosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(8)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 1. junija 2022 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Točnost in zanesljivost informacij, ki se zagotovijo vlagateljem

1.   Ponudniki storitev množičnega financiranja zagotovijo, da so informacije, zagotovljene vlagateljem v skladu s členom 6(2) in (4) Uredbe (EU) 2020/1503, točne, zanesljive in se redno posodabljajo.

2.   Za namene odstavka 1 ponudniki storitev množičnega financiranja zagotovijo, da:

(a)

so podatki, uporabljeni pri ocenah kreditne sposobnosti iz poglavja II te uredbe, dosledni, popolni in ustrezni;

(b)

so tehnike merjenja ustrezne glede na kompleksnost in raven tveganj, ki spremljajo posamezne projekte množičnega financiranja in/ali portfelje, temeljijo na zanesljivih podatkih in se redno potrjujejo ter

(c)

so postopki v zvezi z upravljanjem podatkov trdni, dobro dokumentirani, zanesljivi in redno posodobljeni.

Člen 2

Oblika informacij, ki se razkrijejo

1.   Informacije, zagotovljene vlagateljem, so za namene poglavja II zlahka dostopne v posebnem razdelku spletnega mesta ponudnika storitev množičnega financiranja, ki se jasno razlikuje od tržnih sporočil.

2.   Informacije, zagotovljene posameznim vlagateljem o njihovih portfeljih posojil, so za namene poglavja III zagotovljene na varni strani spletnega mesta ponudnika storitev množičnega financiranja, ki je dostopna z ustreznimi sredstvi za osebno identifikacijo.

3.   Informacije iz odstavkov 1 in 2 so predstavljene tako, da so lahko berljive, ter izražene na način in v jeziku, da jih je mogoče preprosto razumeti. Strokovni izrazi se ne uporabljajo, kadar je namesto njih mogoče uporabiti vsakdanje besede, če pa se uporabljajo, se pojasnijo.

POGLAVJE II

Elementi, tudi oblika, ki se vključijo v opis metode za oceno kreditnega tveganja

Člen 3

Kreditno tveganje posameznih projektov množičnega financiranja

V opisu metode, zagotovljenem vlagateljem, za oceno kreditnega tveganja posameznih projektov množičnega financiranja v portfelju iz člena 6(2), točka (a), Uredbe (EU) 2020/1503 so zajeti vsi naslednji elementi:

(a)

merila in ključni finančni kazalniki, uporabljeni za ugotovitev, ali so poslovni načrti posameznih projektov množičnega financiranja izvedljivi in trajnostni;

(b)

analiza pričakovanih denarnih tokov projektov množičnega financiranja in ocena tega, kako zanesljivi so ti pričakovani denarni tokovi v različnih časovnih okvirih;

(c)

analiza značilnosti, vključno s stopnjo konkurence poslovnega sektorja, v katerem delujejo lastniki projektov;

(d)

ocena znanja, izkušenj, slovesa in sposobnosti za upravljanje poslovnih dejavnosti lastnikov projektov v posebnem sektorju projekta;

(e)

postopki v zvezi s sprejetjem in priznanjem zavarovanja ali jamstva, in, kjer je ustrezno, ukrepi za zmanjševanje kreditnega tveganja;

(f)

vrsta časovnega načrta odplačevanja za posojilo in pogostost obrokov;

(g)

postopki za uvrstitev posameznega posojila, povezanega s projektom, v ustrezno kategorijo tveganja, kot je opredeljena v okviru za upravljanje tveganj;

(h)

vir in vrsta podatkov, uporabljenih za točke (a) do (g).

Člen 4

Kreditno tveganje na ravni portfelja vlagatelja

1.   Opis metode, zagotovljen vlagateljem, za oceno kreditnega tveganja na ravni portfelja vlagatelja iz člena 6(2), točka (b), Uredbe (EU) 2020/1503 vsebuje pojasnilo, kako se v postopku sestave portfelja upoštevajo naslednji elementi:

(a)

porazdelitev posojil v skladu z njihovo zapadlostjo v istem portfelju;

(b)

obrestna mera za vsako posojilo v istem portfelju;

(c)

delež posojil v posameznem portfelju, dodeljenih istemu lastniku projekta ali skupini povezanih lastnikov projektov;

(d)

delež posojil v posameznem portfelju, dodeljenih lastnikom projektov, ki imajo sedež ali delujejo v isti jurisdikciji ali na istem geografskem območju;

(e)

delež posojil v posameznem portfelju, dodeljenih lastnikom projektov, ki delujejo v istem poslovnem sektorju;

(f)

delež posojil, razvrščen v isto kategorijo tveganja;

(g)

metoda, uporabljena za oceno korelacije tveganj v istem portfelju.

2.   Skupina povezanih lastnikov projektov za namene odstavka 1, točka (c), pomeni kar koli od naslednjega:

(a)

dve ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki pomenita ali pomenijo eno tveganje, ker ima ena od njiju ali njih neposredno ali posredno nadzor nad drugo ali drugimi;

(b)

dve ali več fizičnih ali pravnih oseb je treba obravnavati kot eno samo tveganje, ker sta ali so tako medsebojno povezani ali povezane, da če bi imela ena od njiju ali njih finančne težave, bi imela tudi druga ali bi imele vse druge verjetno težave s financiranjem ali odplačilom.

3.   Ponudnik storitev množičnega financiranja, ki oglašuje posebno ciljno stopnjo donosa naložbe za portfelj, razkrije uporabljeni postopek za izbiro posameznih posojil, ki se vključijo v portfelj.

Člen 5

Kreditno tveganje lastnikov projektov

V opisu metode, zagotovljenem vlagateljem, za oceno kreditnega tveganja lastnikov projektov iz člena 6(2), točka (c), Uredbe (EU) 2020/1503 so zajeti vsi naslednji elementi:

(a)

postopki za odobritev in spremljanje kredita;

(b)

postopki kreditnega točkovanja lastnika projekta, kjer je ustrezno;

(c)

postopki za uporabo zunanje bonitetne ocene pri ocenjevanju kreditne sposobnosti lastnika projekta;

(d)

postopki v zvezi s sprejetjem in priznanjem zavarovanja ali jamstva, in, kjer je ustrezno, ukrepi za zmanjševanje kreditnega tveganja;

(e)

postopki in podatki, uporabljeni za oceno finančne zgodovine lastnika projekta, ter postopki, ki jih je treba izvesti, če lastnik projekta zahtevanih informacij ne zagotovi ali njihovo zagotovitev zavrne.

Člen 6

Uporaba modelov

1.   Ponudniki storitev množičnega financiranja za namene člena 6(2), tretji pododstavek, Uredbe (EU) 2020/1503 zagotovijo ustrezne informacije o modelih, vključenih v metodo, ki se uporablja pri oceni kreditnega tveganja projektov množičnega financiranja, oceni kreditne sposobnosti lastnikov projektov, postopkih odobritve in spremljanja kredita ter sestavi portfeljev, vključno z vsem naslednjim:

(a)

virom podatkov, uporabljenih kot vhodnih za modele;

(b)

okvirom za zagotovitev kakovosti vhodnih podatkov;

(c)

obstojem ustreznih ureditev upravljanja za zasnovo in uporabo takih modelov;

(d)

okvirom za zagotovitev, da se kakovost rezultata modela redno ocenjuje in potrjuje ter po potrebi pregleduje.

2.   Ko se avtomatizirani modeli uporabljajo kot del metode za oceno kreditnega tveganja projektov množičnega financiranja, pri oceni kreditne sposobnosti lastnikov projektov, postopkih odobritve in spremljanja kredita ali sestavi portfeljev, ponudniki storitev množičnega financiranja razkrijejo vse naslednje:

(a)

kako je uporaba avtomatiziranih modelov ustrezna glede na obseg, naravo in kompleksnost vrst projekta množičnega financiranja, izbranega za portfelj vlagatelja;

(b)

pogoje za uporabo avtomatiziranega sprejemanja odločitev pri postopkih odobritve in spremljanja kredita, vključno z identifikacijo posojil, segmentov in omejitev, za katere je dovoljeno avtomatizirano sprejemanje odločitev.

Člen 7

Informacije o izvedbi stresnih testov in analize občutljivosti

Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki izvajajo stresne teste in analizo občutljivosti, vlagateljem zagotovijo informacije o vsem naslednjem:

(a)

na ravni posameznega posojila in posameznega lastnika projekta informacije o vsaki analizi občutljivosti, izvedeni za izraz potencialno negativnih prihodnjih tržnih in nesistemskih dogodkov, pomembnih za vrsto in namen posojila;

(b)

na ravni portfelja informacije o postopkih in informacijskih sistemih za izvedbo stresnih testov, izvedenih za oceno odpornosti portfelja v gospodarskem ciklu in v različnih scenarijih.

POGLAVJE III

Informacije, ki se zagotovijo o vsakem posameznem portfelju

Člen 8

Izračun tehtanega povprečja letnih obrestnih mer

1.   Za izračun tehtanega povprečja letnih obrestnih mer za posojila v portfelju iz člena 6(4), točka (b), Uredbe (EU) 2020/1503 ponudniki storitev množičnega financiranja izračunajo povprečje, tehtano za neporavnani znesek posojil v portfelju, letne obrestne mere vsakega posojila, iz katerega je sestavljen portfelj.

2.   Za izračun tehtanega povprečja letnih obrestnih mer iz odstavka 1 ponudniki storitev množičnega financiranja zagotovijo vse naslednje:

(a)

da je imenovalec sestavljen iz vsote nominalnega zneska vsakega posojila, vključenega v portfelj;

(b)

da je števec sestavljen iz vsote produktov:

(i)

nominalnega zneska vsakega posojila;

(ii)

letne obrestne mere vsakega posojila, vključenega v portfelj.

3.   Letna obrestna mera za namene odstavka 2, točka (b)(ii), ustreza kateremu koli od naslednjega:

(a)

v primeru fiksne obrestne mere ustreza letni obrestni meri, kot je določena v posojilni pogodbi;

(b)

v primeru spremenljive obrestne mere ustreza obrestni meri, ki velja ob objavi tehtanega povprečja letnih obrestnih mer, pri čemer se upošteva zgornja meja, kot je določena v posojilni pogodbi;

(c)

v primeru posojila, razdeljenega v tranše z različnimi obrestnimi merami, ustreza tehtanemu povprečju obrestnih mer, kot je določeno v posojilni pogodbi.

Člen 9

Porazdelitev posojil glede na kategorijo tveganja

1.   Za izračun porazdelitve posojil glede na kategorijo tveganja v absolutnih številkah in odstotkih iz člena 6(4), točka (c), Uredbe (EU) 2020/1503 ponudniki storitev množičnega financiranja zagotovijo, da je vsako posamezno posojilo razvrščeno v ustrezno kategorijo tveganja, določeno v okviru za upravljanje tveganj, na podlagi trdnih in dobro opredeljenih meril, kot je opredeljeno v členu 4(4), točka (f), Uredbe (EU) 2020/1503 in kot je določeno v skladu s členom 19(7), točka (d), navedene uredbe.

2.   Za namene odstavka 1 in za vsako kategorijo tveganja se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

porazdelitev posojil glede na kategorijo tveganja v absolutnih številkah se nanaša na vsoto nominalnega zneska vsakega posojila v isti kategoriji tveganja;

(b)

porazdelitev posojil glede na kategorijo tveganja v odstotkih se nanaša na razmerje med:

(i)

vsoto nominalnega zneska vsakega posojila v isti kategoriji tveganja in

(ii)

skupnim nominalnim zneskom vseh posojil v portfelju.

3.   Ponudniki storitev množičnega financiranja za razkrivanje informacij vlagateljem vzpostavijo in ohranjajo jasne in učinkovite politike in postopke za opredelitev kategorij tveganja.

Člen 10

Ključne informacije o vsakem posojilu, vključenem v portfelj

1.   Ključne informacije o vsakem posojilu, iz katerega je sestavljen portfelj, iz člena 6(4), točka (d), Uredbe (EU) 2020/1503 vsebujejo vse naslednje:

(a)

znesek posojila, vključno z zadnjim neporavnanim zneskom;

(b)

valuto, v kateri je odobreno posojilo;

(c)

subjekt, pristojen za servisiranje posojila, vključno z njegovim pravnim imenom, matično številko in krajem registracije, statutarnim sedežem in kontaktnimi podatki ter politiko servisiranja;

(d)

identiteto lastnika projekta, vključno z navedbo njegovega pravnega imena, države pridobitve pravne osebnosti in matične številke, naslova statutarnega sedeža in poslovnega spletnega mesta;

(e)

lastniško strukturo lastnika projekta;

(f)

namen posojila, pri čemer se doda kratek opis projekta množičnega financiranja;

(g)

obrestno mero ali katero koli drugo nadomestilo, določeno v posojilu, za vsako leto do zapadlosti, kadar obrestna mera ali katero koli drugo nadomestilo ni neposredno na voljo, pa metodo izračuna;

(h)

datum zapadlosti posojila;

(i)

ustrezno kategorijo tveganja, v katero je razvrščeno posojilo v skladu z okvirom za upravljanje tveganj iz člena 4(4), točka (f), Uredbe (EU) 2020/1503;

(j)

časovni načrt odplačila glavnice in plačila obresti na posojilo;

(k)

izpolnjevanje časovnega razporeda obročnega odplačevanja posojila s strani lastnika projekta z navedbo preteklih dolgovanih plačil ali neplačil iz člena 1(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/2115 (4);

(l)

odstotek zneska projekta množičnega financiranja, ki ga vlagatelj financira s posojilom, izražen kot razmerje med:

(i)

nominalnim zneskom posojila in

(ii)

skupnim zneskom projekta množičnega financiranja.

2.   Informacije za vsako posojilo, vključeno v portfelj, sporočajo, ali ima lastnik projekta vzpostavljen več kot en projekt množičnega financiranja, ki se financira prek ponudnika storitev množičnega financiranja, in vsebujejo vse naslednje:

(a)

vrsto ponudbe in instrument, uporabljen za financiranje projekta;

(b)

datum zaključka (pretekli ali pričakovani);

(c)

nominalni znesek, ki si ga izposoja lastnik projekta;

(d)

druge pomembne informacije, tudi o vseh drugih finančnih obveznostih in pogojnih obveznostih.

3.   Ponudnik storitev množičnega financiranja od lastnika projekta zahteva, naj zagotovi informacije iz odstavka 2.

4.   Ponudniki storitev množičnega financiranja sprejmejo ustrezne ukrepe, s čimer zagotovijo, da so informacije, ki jih lastniki projektov zagotovijo v skladu z odstavkom 3, točne, zanesljive in posodobljene.

Člen 11

Informacije o ukrepih za zmanjševanje tveganja

1.   Za namene člena 6(4), točka (e), Uredbe (EU) 2020/1503 pojem „ukrep za zmanjševanje tveganja“ pomeni tehniko, ki jo uporablja lastnik projekta za zmanjševanje kreditnega tveganja, povezanega s posojilom, in je lahko v eni od naslednjih oblik:

(a)

„stvarno kreditno zavarovanje“ pomeni tehniko zmanjševanja tveganja, pri kateri je zmanjševanje kreditnega tveganja, povezanega s posojilom, posledica pravice vlagatelja, da v primeru neplačila posojila ali ob nastopu drugega določenega kreditnega dogodka v zvezi s projektom ali lastnikom projekta unovči ali pridobi prenos ali prisvojitev ali da zadrži nekatera sredstva ali zneske ali da zmanjša znesek posojila;

(b)

„osebno kreditno zavarovanje“ pomeni tehniko zmanjševanja tveganja v primerih, ko je zmanjševanje kreditnega tveganja, povezanega s posojilom, posledica tega, da se tretja oseba zaveže plačilu določenega zneska v primeru neplačila posojila ali ob nastopu drugega določenega kreditnega dogodka, povezanega s projektom ali lastnikom projekta.

2.   Če je posojilo zavarovano s „stvarnim kreditnim zavarovanjem“, kot je navedeno v odstavku 1, ponudnik storitev množičnega financiranja zagotovi vse naslednje informacije:

(a)

vrsto sredstva ali sredstev;

(b)

zadnje vrednotenje takega sredstva ali sredstev in znesek ali zneske, ki se lahko unovčijo, pridobijo, zadržijo ali prisvojijo;

(c)

metodo vrednotenja;

(d)

razmerje med zneskom iz točke (b) in skupnim nominalnim zneskom posojila, izraženo kot odstotek.

3.   Če je posojilo zavarovano z „osebnim kreditnim zavarovanjem“, kot je navedeno v odstavku 2, ponudnik storitev množičnega financiranja zagotovi vsaj naslednje informacije:

(a)

ime, naslov in pravno naravo tretje osebe, ki deluje kot ponudnik zavarovanja ali izdajatelj jamstva;

(b)

razmerje med:

(i)

nominalnim zneskom posojila, ki ga krije tretja oseba, in

(ii)

skupnim nominalnim zneskom posojila, izraženo kot odstotek.

4.   Za namene odstavkov 2 in 3 ponudniki storitev množičnega financiranja zagotovijo vse naslednje:

(a)

da sta upravičenost in vrednotenje vsakega ukrepa za zmanjševanje tveganja ocenjena glede na ustrezne politike in postopke iz okvira za upravljanje tveganj, kot je naveden v členu 4(4), točka (f), Uredbe (EU) 2020/1503 in kot je določeno v skladu s členom 19(7), točka (d), navedene uredbe;

(b)

da se pri oceni vsakega ukrepa za zmanjševanje tveganja upoštevajo vsi stroški odprodaje, ki izhajajo iz pridobitve in prodaje zavarovanja s premoženjem.

Člen 12

Informacije o neplačilih kreditnih pogodb s strani lastnika projekta

1.   Ponudniki storitev množičnega financiranja za upoštevanje člena 6(4), točka (f), Uredbe (EU) 2020/1503 od lastnikov projektov zahtevajo, naj zagotovijo informacije o neplačilih na podlagi kreditnih pogodb v zadnjih petih letih.

2.   Če se pojem „kreditna pogodba“ nanaša na pogodbo, s katero vlagatelj lastniku projekta odobri kredit v obliki posojila za poseben projekt množičnega financiranja, se uporabljata naslednji opredelitvi:

(a)

„neplačilo“ pomeni neplačilo, kot je opredeljeno v členu 1(1) Delegirane uredbe (EU) 2022/2115;

(b)

„kreditna pogodba“ pomeni pogodbo, s katero vlagatelj lastniku projekta odobri kredit v obliki posojila za poseben projekt množičnega financiranja.

3.   Lastnik projekta ponudniku storitev množičnega financiranja zagotovi informacije o neplačilih iz odstavka 1 v vseh naslednjih primerih:

(a)

na točki izvora posojila;

(b)

takoj po nastanku neplačila;

(c)

do datuma zapadlosti kreditne pogodbe, vključene v portfelj.

4.   Ponudniki storitev množičnega financiranja sprejmejo ustrezne ukrepe, da so informacije, ki jih lastniki projektov zagotovijo v skladu z odstavkoma 2 in 3, točne, zanesljive in posodobljene.

5.   Če „kreditna pogodba“ pomeni finančni instrument, kot je opredeljen v členu 4(1), točka 50, Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), in informacije o preteklih neplačilih niso na voljo, ponudniki storitev množičnega financiranja od lastnikov projektov zahtevajo, naj za zadnjih pet let zagotovijo vse naslednje informacije:

(a)

dneve zapadlosti;

(b)

znesek zaostalih plačil.

6.   Ponudniki storitev množičnega financiranja vlagateljem razkrijejo, ali je vir informacij iz odstavkov 2 in 5 vključen v eno ali več od naslednjih možnosti, in opredelijo, v katero:

(a)

zaprisežena izjava lastnika projekta;

(b)

informacije, na voljo v kreditnih registrih;

(c)

javno dostopne informacije, tudi od družb za izterjavo dolgov ali bonitetnih agencij;

(d)

druga vrsta informacij.

7.   Ponudniki storitev množičnega financiranja sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev vsega naslednjega:

(a)

da so informacije, ki jih lastniki projektov zagotovijo v skladu z odstavkom 5, točne, zanesljive in posodobljene;

(b)

da je razkritje informacij iz odstavka 5 vlagateljem v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

Člen 13

Informacije o pristojbinah, ki jih je za posojilo plačal vlagatelj, ponudnik storitev množičnega financiranja ali lastnik projekta

Informacije o pristojbinah, plačanih za posojila, iz člena 6(4), točka (g), Uredbe (EU) 2020/1503 vsebujejo vse naslednje:

(a)

fizično ali pravno osebo, ki plačuje pristojbine, vključno s tem, ali je ta oseba vlagatelj, ponudnik storitev množičnega financiranja, lastnik projekta ali tretja oseba;

(b)

denarni znesek pristojbine;

(c)

fizično ali pravno osebo, ki prejema pristojbine, vključno s tem, ali je ta oseba ponudnik storitev množičnega financiranja ali v primeru zunanjega izvajanja operativnih funkcij tretja oseba;

(d)

storitve, plačane s pristojbinami, vključno z naročninami, provizijami za upravljanje, provizijami za postopke izterjave dolgov in provizijami za pravice do izstopa;

(e)

metodo izračuna pristojbin, vključno s tem, ali znesek pristojbin predstavlja odstotek nominalnega zneska posojila ali drugo spremenljivko ali fiksni znesek;

(f)

časovni načrt plačila pristojbin.

Člen 14

Informacije o vrednotenju posojila

1.   Vrednotenje posojila iz člena 6(4), točka (h), za vsako posamezno posojilo izraža verjetni dejanski donos, opredeljen kot diskontiran letni donos naložb, ki ga pričakuje vlagatelj na določen datum vrednotenja, na podlagi zadnjih razpoložljivih informacij.

2.   Izračun verjetnega dejanskega donosa za namene odstavka 1 temelji na vseh naslednjih informacijah:

(a)

obrestni meri ali vseh drugih nadomestilih, določenih v posojilu;

(b)

donosu do zapadlosti;

(c)

uporabi pristojbin iz člena 6(4), točka (g), Uredbe (EU) 2020/1503;

(d)

pričakovanih stopnjah neplačil, določenih v skladu s členom 4(1) Delegirane uredbe (EU)2022/2115;

(e)

vseh drugih stroških, ki jih plača lastnik projekta, vlagatelj ali ponudnik storitev množičnega financiranja za posojilo.

3.   Vrednotenje posojila iz člena 6(4), točka (h), Uredbe (EU) 2020/1503 zajema vrednotenje portfelja, v katerega je vključeno posojilo, izraženo kot razmerje med:

(a)

števcem, pridobljenim z vsoto produktov:

(i)

nominalnega zneska vsakega posojila v portfelju in

(ii)

ustreznega verjetnega dejanskega donosa vsakega posojila, iz katerega je sestavljen portfelj, in

(b)

imenovalcem, pridobljenim z vsoto nominalnega zneska vsakega posojila, iz katerega je sestavljen portfelj.

POGLAVJE IV

Politike, postopki in organizacijske ureditve, potrebni v zvezi z rezervnimi skladi

Člen 15

Splošne zahteve

1.   Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki so ustanovili in vodijo rezervni sklad za svoje dejavnosti v zvezi z individualnim upravljanjem portfelja posojil, vzpostavijo ustrezne politike in postopke ter organizacijske ureditve, s katerimi zagotovijo, da se rezervni sklad upravlja preudarno in lahko izpolnjuje svoje cilje.

2.   Za namene odstavka 1 politike, postopke in organizacijske ureditve, ki so povezani z rezervnim skladom, odobri vodstveni organ ponudnika storitev množičnega financiranja ter so v pisni obliki, se posodabljajo in so dobro dokumentirani.

Člen 16

Organizacijske ureditve

1.   Ponudniki storitev množičnega financiranja zagotovijo zanesljivo in pregledno organizacijsko in operativno strukturo za vsak morebitni vzpostavljeni rezervni sklad ter njen pisni opis.

2.   Vodstveni organ ponudnika storitev množičnega financiranja nadzoruje izvajanje ureditve upravljanja in organizacijskih ureditev rezervnega sklada.

3.   Za namene odstavka 2 vsi člani vodstvenega organa ponudnika storitev množičnega financiranja:

(a)

popolnoma poznajo pravno, organizacijsko in operativno strukturo rezervnega sklada ter zagotovijo, da je ta struktura skladna z odobrenimi nameni;

(b)

so v celoti seznanjeni s strukturo, pristojnostmi in razdelitvijo nalog v rezervnem skladu.

4.   Organizacijska struktura sklada ne omejuje zmožnosti vodstvenega organa, da učinkovito opredeli, nadzoruje in upravlja tveganja, s katerimi se bo sklad spopadal zaradi svojih dejavnosti.

Člen 17

Politika upravljanja

1.   Ponudniki storitev množičnega financiranja imajo vzpostavljeno politiko upravljanja za upravljanje rezervnega sklada. S to politiko se zagotovi, da so notranje ureditve upravljanja, postopki in mehanizmi skladni, dobro povezani in ustrezni za dobro delovanje rezervnega sklada.

2.   Politika upravljanja iz odstavka 1 vsebuje vse naslednje elemente in informacije:

(a)

namen rezervnega sklada;

(b)

pravno in operativno strukturo rezervnega sklada, vključno s tem, ali ga upravlja ponudnik storitev množičnega financiranja sam ali tretja oseba;

(c)

trajanje rezervnega sklada, vključno s primeri, v katerih je njegovo trajanje neomejeno.

3.   Če rezervni sklad upravlja tretja oseba, politika upravljanja iz člena 1 vsebuje tudi vse naslednje:

(a)

sestavo vodstvenega organa rezervnega sklada;

(b)

pristojnosti in naloge vodstvenega organa rezervnega sklada;

(c)

opis kompetenc ter znanj in spretnosti vsakega člana vodstvenega organa rezervnega sklada;

(d)

pogostost sestankov vodstvenega organa rezervnega sklada;

(e)

zahteve glede poročanja med vodstvenim organom rezervnega sklada in vodstvenim organom ponudnika storitev množičnega financiranja;

(f)

pristojnosti za dokumentiranje, upravljanje in nadzor ureditev za zunanje izvajanje;

(g)

določitev enega ali več članov osebja na vodilnih položajih, ki so neposredno odgovorni vodstvenemu organu ponudnika storitev množičnega financiranja ter so pristojni za upravljanje in nadzor tveganj ureditev za zunanje izvajanje, vključno z ustreznim dokumentiranjem.

Člen 18

Politika financiranja

1.   Ponudnik storitev množičnega financiranja ima vzpostavljeno politiko financiranja, da določi način financiranja rezervnega sklada in način upravljanja zbranih prihodkov.

2.   Za namene odstavka 1 politika financiranja iz odstavka 1 vsebuje vse naslednje elemente in informacije:

(a)

vsak začetni prispevek, ki ga ponudnik storitev množičnega financiranja plača v rezervni sklad;

(b)

vse vrste pristojbin, zbrane za povečanje rezervnega sklada;

(c)

merila, ki jih vodstvo rezervnega sklada upošteva pri odločanju o vrsti pristojbin, ki se zaračunavajo;

(d)

merila, ki jih vodstvo rezervnega sklada upošteva pri odločanju o znesku pristojbin, ki se zaračunavajo za vsako posojilo;

(e)

postopek odločanja za določitev zneska in narave pristojbin, ki se zaračunavajo;

(f)

naložbeno strategijo, ki jo sprejme rezervni sklad za vlaganje denarnih sredstev v upravljanju;

(g)

pravno lastništvo denarnih sredstev;

(h)

način razdelitve denarnih sredstev v primeru zapadlosti rezervnega sklada;

(i)

način ločitve denarnih sredstev od drugih sredstev, ki jih ima v lasti ponudnik storitev množičnega financiranja;

(j)

način obravnavanja denarja, vplačanega v rezervni sklad, v primeru insolventnosti upravljavca rezervnega sklada.

Člen 19

Politika izplačil

Ponudnik storitev množičnega financiranja vzpostavi politiko, s katero določi, kako se pri odločanju o tem, ali se vlagateljem izvede izplačilo iz rezervnega sklada, upoštevajo vsi naslednji elementi:

(a)

posodobljena razpoložljiva bilanca stanja sklada;

(b)

delež neodplačanih posojil v določenem portfelju;

(c)

obrestne mere in zapadlost neodplačanih posojil v določenem portfelju;

(d)

postopek, ki ga je treba izvesti pri odločanju, ali se iz rezervnega sklada izvede diskrecijsko plačilo;

(e)

okoliščine, v katerih se lahko rezervni sklad aktivira za izplačilo;

(f)

merila, ki jih je treba upoštevati v primeru konkurenčnih ali sočasnih terjatev vlagateljev za isto neodplačano posojilo.

Člen 20

Politika neprekinjenega poslovanja

Ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostavijo trdno politiko neprekinjenega poslovanja za rezervni sklad, da zagotovijo njegovo zmožnost stalnega delovanja in omejijo morebitne izgube v primeru začasne ali dokončne prekinitve poslovanja.

Člen 21

Preglednost in razkritje vlagateljem

1.   Vodstveni organ ponudnika storitev množičnega financiranja jasno in dosledno obvešča svoje osebje in mu zagotavlja posodobljene informacije o politikah in postopkih rezervnega sklada, vsaj do stopnje, potrebne za opravljanje nalog rezervnega sklada.

2.   Politike, postopki in organizacijske ureditve, ki jih vzpostavi ponudnik storitev množičnega financiranja v skladu s členom 6(7), točka (c), Uredbe (EU) 2020/1503, se dosledno upoštevajo v politiki rezervnega sklada iz člena 6(5), točka (b), navedene uredbe.

Člen 22

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. julija 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 347, 20.10.2020, str. 1.

(2)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(3)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/2115 z dne 13. julija 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/1503 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo metodologijo izračuna stopenj neplačil posojil, ponujenih na platformi za množično financiranje (UL L 33, dd.mm.llll, str. x).

(5)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(6)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).