DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1214

z dne 9. marca 2022

o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 glede gospodarskih dejavnosti v nekaterih energetskih sektorjih in Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (1) ter zlasti členov 8(4), 10(3) in 11(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Tehnična merila za pregled iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2139 (2) zajemajo več gospodarskih sektorjev in dejavnosti, ki bi lahko prispevali k ciljem Unije za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Ti gospodarski sektorji in dejavnosti so bili izbrani zaradi njihovega deleža v skupnih emisijah toplogrednih plinov in dokazanega potenciala za preprečevanje nastajanja, zmanjšanje ali odvzem emisij toplogrednih plinov. Poleg tega imajo ti gospodarski sektorji in dejavnosti dokazano potencial za omogočanje takega izogibanja, zmanjšanja in odvzema za druge gospodarske sektorje in dejavnosti ali za zagotovitev dolgoročnega shranjevanja takih emisij za druge sektorje in dejavnosti.

(2)

Skupna poraba energije predstavlja približno 75 % neposrednih emisij toplogrednih plinov v Uniji. Zato ima energetski sektor ključno vlogo pri nadaljnjem zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Tehnična merila za pregled iz Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 zato zajemajo širok nabor gospodarskih sektorjev in dejavnosti, povezanih z verigo oskrbe z energijo, ki segajo od proizvodnje električne energije ali toplote iz različnih virov prek prenosnih in distribucijskih omrežij do shranjevanja, pa tudi toplotnih črpalk ter proizvodnje bioplina in biogoriv. Vendar Delegirana uredba (EU) 2021/2139 ne vsebuje tehničnih meril za pregled za gospodarske dejavnosti v sektorjih zemeljskega plina in jedrske energije, čeprav lahko prispevajo k razogljičenju gospodarstva Unije.

(3)

Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 21. aprila 2021 (Taksonomija EU, poročanje podjetij glede trajnostnosti, preference glede trajnostnosti in fiduciarne obveznosti: usmerjanje financiranja v evropski zeleni dogovor) in v sporočilu Komisije z dne 6. julija 2021 (Strategija za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo), je bila določitev tehničnih meril za pregled za proizvodnjo energije iz zemeljskega plina preložena zaradi potrebe po nadaljnji tehnični oceni, zlasti v zvezi s prehodno vlogo zemeljskega plina pri razogljičenju gospodarstva (3). Določitev tehničnih meril za pregled za dejavnosti proizvodnje jedrske energije je bila prav tako preložena do zaključka poglobljene strokovne ocene, ki se je začela leta 2020, ali bi se lahko jedrski življenjski cikel, zlasti jedrski odpadki, štel za združljivega z zahtevo iz člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, da dejavnost ne sme bistveno škodovati drugim okoljskim ciljem. Glede na te ocene je treba priznati, da lahko dejavnosti proizvodnje energije iz zemeljskega plina in jedrske energije prispevajo k razogljičenju gospodarstva Unije.

(4)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, ki zajema prehodne gospodarske dejavnosti, je treba določiti tehnična merila za pregled za proizvodnjo električne energije, soproizvodnjo električne energije in toplote/hladu z visokim izkoristkom ter proizvodnjo toplote/hladu v učinkovitih sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja iz zemeljskega plina, pri katerih so emisije toplogrednih plinov iz zemeljskega plina pod ustreznim pragom. Poleg tega je treba določiti tehnična merila za pregled za uporabo zemeljskega plina pri proizvodnji električne energije, soproizvodnji električne energije in toplote/hladu z visokim izkoristkom ter proizvodnji toplote/hladu v učinkovitih sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja, pri čemer taka proizvodnja električne energije, soproizvodnja električne energije in toplote/hladu z visokim izkoristkom ter proizvodnja toplote/hladu v učinkovitih sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja še niso v celoti skladne z navedenim ustreznim pragom, saj poleg uporabe podnebno nevtralne energije ter več naložb v že nizkoogljične gospodarske dejavnosti in sektorje prehod zahteva bistveno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v drugih gospodarskih dejavnostih in sektorjih, za katere ne obstajajo tehnološko in ekonomsko izvedljive nizkoogljične alternative. Vse te gospodarske dejavnosti bi se morale v skladu s členom 10(2) Uredbe (EU) 2020/852 šteti za prehodne, saj tehnološko in ekonomsko izvedljive nizkoogljične alternative morda še niso na voljo na trgu v zadostnem obsegu, da bi zadoščale povpraševanju po energiji na stalen in zanesljiv način. Zlasti za proizvodnjo električne energije je primerno zagotoviti alternativni pristop k neposrednemu omejevanju emisij toplogrednih plinov. V skladu s tem alternativnim pristopom, ki bi moral v dvajsetletnem obdobju prinesti podobne rezultate, lahko obrati dosežejo take rezultate tako, da omejijo število obratovalnih ur ali pospešijo prehod na obnovljive ali nizkoogljične pline. Tehnična merila za pregled bi morala olajšati pospešeno opustitev emisijsko intenzivnejših energetskih virov, vključno s trdnimi fosilnimi gorivi. Poleg tega bi morala tehnična merila za pregled za uporabo zemeljskega plina za izpolnitev zahtev iz člena 10(2), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) 2020/852 zagotoviti tudi, da so na voljo zanesljivi dokazi, ki kažejo, da iste energetske zmogljivosti ni mogoče doseči z obnovljivimi viri, in da se za vsak objekt v skladu z najboljšimi rezultati v sektorju pripravijo učinkoviti načrti za popoln prehod na obnovljive vire energije ali nizkoogljične pline do določenega datuma. V tehničnih merilih za pregled bi moralo biti določeno tudi časovno omejeno priznavanje prispevka teh dejavnosti k razogljičenju.

(5)	Obnovljivi viri energije bodo imeli ključno vlogo pri doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije. V zvezi s tem je treba povečati naložbe vanje, da bi se lahko izpolnjevale potrebe energetskega trga Unije po več obnovljive in čiste energije.

(6)

Dejavnosti na področju jedrske energije so nizkoogljične dejavnosti, ne pomenijo energije iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v členu 2, drugi pododstavek, točka 1, Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in kot se navaja v členu 10(1), točka (a), Uredbe (EU) 2020/852, ter ne spadajo v druge kategorije gospodarskih dejavnosti iz točk (b) do (i) navedene določbe. Take gospodarske dejavnosti na področju jedrske energije bi morale biti uvrščene v skladu s členom 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, saj tehnološko in ekonomsko izvedljive nizkoogljične alternative še niso dostopne v zadostnem obsegu, da bi zadoščale povpraševanju po energiji na stalen in zanesljiv način. Poleg tega je bilo v končnem poročilu skupine tehničnih strokovnjakov za financiranje trajnostne rasti iz marca 2020 (5) navedeno, da „proizvodnja jedrske energije v fazi proizvodnje energije skoraj ne povzroča emisij toplogrednih plinov“ in so „dokazi o morebitnem bistvenem prispevku jedrske energije k ciljem blažitve podnebnih sprememb obsežni in jasni“. Poleg tega številni načrti držav članic jedrsko energijo skupaj z energijo iz obnovljivih virov prištevajo med vire energije, ki jih je treba uporabiti za doseganje podnebnih ciljev, vključno s ciljem razogljičenja do leta 2050 iz Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Nazadnje, jedrska energija z zagotavljanjem stabilne oskrbe s pasovno energijo olajšuje uporabo nestalnih obnovljivih virov energije in ne ovira njihovega razvoja, kot zahteva člen 10(2), točka (b), Uredbe (EU) 2020/852. Dejavnosti na področju jedrske energije bi se zato morale šteti za skladne s členom 10(2) Uredbe (EU) 2020/852.

(7)

V znanstvenem pregledu, ki so ga opravili strokovnjaki (7), je bilo ugotovljeno, da bi morala tehnična merila za pregled za gospodarske dejavnosti na področju jedrske energije zagotoviti, da se drugim okoljskim ciljem ne škoduje bistveno zaradi morebitnih tveganj, ki izhajajo iz dolgoročnega skladiščenja in končnega odstranjevanja jedrskih odpadkov. Ta tehnična merila za pregled bi zato morala odražati najvišje standarde jedrske varnosti, varstva pred sevanjem in ravnanja z radioaktivnimi odpadki, in sicer na podlagi zahtev iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Pogodba Euratom) in zakonodaje, sprejete na podlagi navedene pogodbe, zlasti Direktive Sveta 2009/71/Euratom (8). Navedena direktiva vsebuje cilj jedrske varnosti na visoki ravni, ki zajema vse faze življenjskega cikla vsakega jedrskega objekta, vključno z izbiro lokacije, zasnovo, gradnjo, začetkom obratovanja, delovanjem in razgradnjo takih objektov. Direktiva zlasti poziva k znatnim varnostnim izboljšavam zasnove novih reaktorjev, vključno s tako imenovanimi reaktorji generacije III+, za katere bi bilo treba uporabiti najsodobnejše znanje in tehnologijo ob upoštevanju najnovejših mednarodnih varnostnih zahtev. Te zahteve zagotavljajo učinkovito izvajanje cilja jedrske varnosti, vključno z uporabo načela obrambe v globino in učinkovite kulture varnosti. Te zahteve zagotavljajo, da se čim bolj zmanjšajo posledice ekstremnih nesreč, ki jih povzroči človek, in naravnih nevarnosti, vključno s potresi in poplavami, ter da se preprečijo nesreče, neobičajno obratovanje in okvare ali izguba nadzornih sistemov, med drugim z zaščitnimi strukturami ali rezervnimi hladilnimi sistemi in sistemi oskrbe z električno energijo.

(8)

Na trgu je zdaj dostopno gorivo za jedrske elektrarne, odporno na nesreče, ki zagotavlja dodatno zaščito pred nesrečami zaradi strukturne škode na gorivu ali sestavnih delih reaktorja. Da bi se upošteval ta nedavni tehnološki razvoj, bi bilo treba uporabo navedene vrste goriva določiti kot zahtevo v tehničnih merilih za pregled, pri čemer bi bilo treba upoštevati izdajanje dovoljenj za to gorivo v Uniji.

(9)

Po vsem svetu potekajo prizadevanja na področju raziskav in razvoja za razvoj novih tehnologij jedrskih reaktorjev, ki med drugim uporabljajo zaprte jedrske gorivne cikle ali koncepte gorivne samooploditve in zmanjšujejo proizvodnjo visoko radioaktivnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: reaktorji četrte generacije). Čeprav ti reaktorji četrte generacije še niso tržno donosni, bi bilo treba zanje določiti tehnična merila za pregled glede na njihov morebitni prispevek k cilju razogljičenja in čim večjega zmanjšanja radioaktivnih odpadkov.

(10)

Jedrska energija je del prihodnjih virov energije v številnih državah članicah v okviru njihovih prizadevanj za razogljičenje. Scenariji, ki jih je ocenila Komisija, vodijo do razogljičenega energetskega sistema, ki v veliki meri temelji na obnovljivih virih energije in na jedrski energiji s stabilno inštalirano močjo v primerjavi s sedanjimi ravnmi. Ker se jedrski objekti, ki se trenutno izkoriščajo, starajo, so potrebne varnostne posodobitve, da se podaljša njihova obratovalna doba, in novozgrajeni jedrski objekti, ki bodo nadomestili zastarele objekte. To je stalen proces, ki bi moral zagotavljati razpoložljivost potrebnih zmogljivosti za razogljičenje energetskega sistema do leta 2050 in po potrebi po tem datumu. V skladu s tem bodo potrebne znatne naložbe v jedrsko energijo v celotnem obdobju do leta 2050 in po njem. Zagotoviti je treba, da nove jedrske elektrarne uporabljajo najnaprednejše rešitve, ki izhajajo iz tehnološkega napredka. Tehnična merila za pregled za take nove jedrske elektrarne bi zato morala določati redne preglede vsakega naložbenega projekta in tehnične parametre, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji glede na rezultate trajnostnih prizadevanj na področju raziskav in razvoja ter nenehne izboljšave tehnologij. Določiti bi bilo treba posebne datume, da se zagotovi postopno uvajanje novih tehnologij, združljivih s trajnostnim razogljičenjem, takoj ko so na voljo.

(11)

Priloga II k Pogodbi Euratom in Uredba Sveta (Euratom) št. 2587/1999 (9) določata pragove in druge zahteve za uradno obveščanje Komisije o naložbah v jedrsko energijo. Za zagotovitev, da se za doseganje ciljev taksonomije čim bolj upoštevajo načela in zahteve zakonodaje Euratoma, vključno s ciljem jedrske varnosti, bi morala Komisija o takih naložbah podati mnenje ne glede na to, ali Priloga II k Pogodbi Euratom in Uredba (Euratom) št. 2587/1999 zahtevata kakršno koli uradno obvestilo. Iz istega razloga bi bilo treba zadovoljivo obravnavati vsa vprašanja v zvezi z uporabo člena 10(2) in člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 ter tehnična merila za pregled, ki jih je Komisija opredelila v svojem mnenju.

(12)

Glede na dolgo izvedbeno obdobje za naložbe v nove zmogljivosti za proizvodnjo jedrske energije lahko podaljšanje obratovalnega časa izbranih obstoječih jedrskih objektov v bližnjem do srednjeročnem obdobju podpre razogljičenje energetskega sistema. Tehnična merila za pregled za take razširitve pa bi morala zahtevati spremembe in varnostne posodobitve, da se zagotovi skladnost teh jedrskih objektov z najvišjimi dosegljivimi varnostnimi standardi in vsemi zahtevami glede varnostnega cilja, določenimi v zakonodaji, sprejeti na podlagi Pogodbe Euratom.

(13)

Glede na pričakovani tehnološki in znanstveni razvoj bi morali za naložbe v gradnjo in varno delovanje novih jedrskih objektov, ki uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije in ki jih v skladu z veljavnim nacionalnim pravom do ustreznega datuma odobrijo pristojni organi držav članic, veljati tehnična merila za pregled in roki, ki bodo spodbujali razvoj in prihodnjo uporabo reaktorjev četrte generacije z zaprtim jedrskim gorivnim ciklom ali gorivno samooploditvijo, ko bodo na voljo na trgu. Te roke bi bilo treba ustrezno pregledati glede na napredek pri razvoju takih tehnologij.

(14)

Tehnična merila za pregled, povezana s cilji blažitve podnebnih sprememb ali prilagajanja podnebnim spremembam, bi morala zagotoviti, da gospodarske dejavnosti ne škodujejo bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev. Zlasti za gospodarske dejavnosti na področju jedrske energije je treba zagotoviti, da dolgoročno odstranjevanje odpadkov ne povzroča bistvene in dolgoročne škode za okolje, kot je navedeno v členu 17(1), točka (d)(iii), Uredbe (EU) 2020/852. Zato je primerno, da se v tehničnih merilih za pregled določijo posebne zahteve za sklad za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in sklad za razgradnjo jedrskih elektrarn, ki se lahko združita, v skladu z načelom, da bi morali biti povzročitelji odpadkov odgovorni za stroške ravnanja z njimi, ter da se zahtevajo delujoča končna odlagališča za vse radioaktivne odpadke, kar bi moralo preprečiti izvoz radioaktivnih odpadkov za odstranjevanje v tretje države. V več državah članicah se nizko in srednje radioaktivni odpadki danes že odlagajo v odlagališčih blizu površja, pri čemer je bilo v desetletjih obratovanja teh odlagališč blizu površja pridobljenih veliko izkušenj in strokovnega znanja na področju ravnanja z odpadki. Globoko geološko odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva predstavlja najsodobnejšo rešitev, ki je splošno sprejeta v strokovni skupnosti po vsem svetu kot najvarnejša in najbolj trajnostna možnost za končno točko ravnanja z visoko radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki se šteje za odpadek. Države članice bi morale ob ohranjanju odgovornosti za svoje politike ravnanja z izrabljenim gorivom in nizko, srednje ali visoko radioaktivnimi odpadki v svoje nacionalne politike vključiti načrtovanje in izvajanje možnosti odstranjevanja, zlasti v okviru nacionalnih programov za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki zajemajo vse vrste izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov ter vse faze ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki od nastanka do odstranjevanja. Vsebina nacionalnih programov je določena v Direktivi Sveta 2011/70/Euratom (10) in vključuje ključne kazalnike uspešnosti za pregledno spremljanje napredka. Države članice morajo Komisiji redno poročati o napredku pri izvajanju nacionalnih programov. Poročila držav članic iz leta 2021 kažejo, da je bil dosežen znaten napredek pri vzpostavitvi prvih globokih geoloških odlagališč na ozemlju Unije. Državam članicam so vse bolj na voljo realistične rešitve za razvoj in delovanje takih objektov do leta 2050. Zato vključitev ustrezne zahteve v tehnična merila za pregled zagotavlja, da se okolju ne povzroči bistvena škoda.

(15)

Nefinančna in finančna podjetja morajo vlagateljem zagotoviti visoko stopnjo preglednosti v zvezi z njihovimi naložbami v dejavnosti proizvodnje energije iz zemeljskega plina in jedrske energije, za katere bi bilo treba določiti tehnična merila za pregled. Za zagotovitev take preglednosti bi bilo treba določiti posebne zahteve po razkritju za nefinančna in finančna podjetja. Za zagotovitev primerljivosti informacij, razkritih vlagateljem, bi morale biti te informacije predstavljene v obliki predloge, v kateri je v imenovalcu jasno naveden delež dejavnosti na področju zemeljskega plina in jedrske energije, po potrebi pa tudi v števcu ključnih kazalnikov uspešnosti teh podjetij. Za zagotovitev visoke stopnje preglednosti za vlagatelje v finančne produkte iz členov 5 in 6 Uredbe (EU) 2020/852 v zvezi z izpostavljenostmi dejavnostim na področju zemeljskega plina in jedrske energije, za katere so določena tehnična merila za pregled, bo Komisija spremenila okvir za razkritje za navedene finančne produkte ali predlagala njegovo spremembo, kot je ustrezno, da se zagotovi popolna preglednost v celotni življenjski dobi navedenih finančnih produktov. Za zagotovitev jasnega prepoznavanja takih informacij s strani končnih vlagateljev bo Komisija razmislila o spremembi zahtev o finančnem in zavarovalnem svetovanju distributerjev.

(16)

Za povečanje zaupanja vlagateljev bi morala skladnost s tehničnimi merili za pregled v zvezi z dejavnostmi na področju zemeljskega plina preveriti neodvisna tretja stran. Da se zagotovi nepristransko in skrbno preverjanje skladnosti, bi morala imeti neodvisna tretja oseba sredstva in strokovno znanje za izvajanje tega preverjanja, biti neodvisna, da se prepreči kakršno koli nasprotje interesov z lastnikom ali financerjem, in ne bi smela biti vključena v razvoj ali upravljanje takih dejavnosti na področju zemeljskega plina. Poleg mehanizma za preverjanje lahko za finančna in nefinančna podjetja veljajo posebne zahteve glede preverjanja iz druge zakonodaje Unije o trajnostnem financiranju, ki zajemajo skladnost s tehničnimi merili za pregled. V skladu s členom 26(1), točka (c), Uredbe (EU) 2020/852 bi morala Komisija pregledati določbe, potrebne za vzpostavitev mehanizmov za preverjanje izpolnjevanja meril iz navedene uredbe.

(17)

Za sektorja zemeljskega plina in jedrske energije je značilen hiter tehnološki razvoj. Zato je treba v skladu s členom 19(5) Uredbe (EU) 2020/852 redno pregledovati tehnična merila za pregled, ki zajemajo dejavnosti proizvodnje energije v navedenih sektorjih. Poleg tega bi moral tak pregled na podlagi pogojev iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852 zajemati ustreznost obdobij, določenih v tehničnih merilih za pregled.

(18)

Delegirano uredbo (EU) 2021/2139 in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2178 (11) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Spremembe Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 in Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 ne predpisujejo nobenih naložb, temveč so namenjene pomoči finančnim trgom in vlagateljem, da ob upoštevanju strogih pogojev prepoznajo ustrezne plinske in jedrske dejavnosti, potrebne za prehod energetskih sistemov držav članic na podnebno nevtralnost v skladu s podnebnimi cilji in zavezami Unije.

(19)

Spremembe Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 in Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 iz te delegirane uredbe so tesno povezane. Da se zagotovi skladnost med navedenimi določbami, ki bi morale začeti veljati hkrati, da se omogoči celovit pregled nad pravnim okvirom za deležnike in olajša uporaba Uredbe (EU) 2020/852, je treba te določbe vključiti v eno samo uredbo.

(20)

Nefinančnim in finančnim podjetjem je treba zagotoviti dovolj časa, da ocenijo, ali njihove gospodarske dejavnosti na področju zemeljskega plina in jedrske energije izpolnjujejo tehnična merila za pregled iz te uredbe, in na podlagi navedene ocene poročajo v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2021/2178. Zato bi bilo treba datum začetka uporabe te uredbe odložiti na 1. januar 2023 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Delegirane uredbe (EU) 2021/2139

Delegirana uredba (EU) 2021/2139 se spremeni:

(1)

vstavi se naslednji člen 2a:

„Člen 2a

Pregled

Komisija pri izvajanju pregleda iz člena 19(5) Uredbe (EU) 2020/852 pregleda in oceni tudi potrebo po spremembi datumov iz Priloge I, oddelek 4.27, oddelek 4.28, oddelek 4.29, točka 1(b), oddelek 4.30, točka 1(b), in oddelek 4.31, točka 1(b).

Pri vsakem pregledu datuma iz točke 2 oddelkov 4.27 in 4.28 Priloge I se upošteva tehnični napredek pri tržni dostopnosti goriva, odpornega na nesreče, v Uniji in po svetu.“;

(2)	Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(3)	Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 2

Spremembe Delegirane uredbe (EU) 2021/2178

Delegirana uredba (EU) 2021/2178 se spremeni:

(1)

v členu 8 se dodajo naslednji odstavki 6, 7 in 8:

„6. Nefinančna podjetja in finančna podjetja razkrijejo znesek in delež:

(a)	gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, iz oddelkov 4.26, 4.27 in 4.28 prilog I in II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 v imenovalcu in števcu svojih ključnih kazalnikov uspešnosti;

(b)	gospodarskih dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar z njo niso usklajene, iz oddelkov 4.26, 4.27 in 4.28 prilog I in II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 v imenovalcu svojih ključnih kazalnikov uspešnosti;

(c)	gospodarskih dejavnosti na področju jedrske energije, ki niso sprejemljive za taksonomijo, v imenovalcu svojih ključnih kazalnikov uspešnosti.

7. Nefinančna podjetja in finančna podjetja razkrijejo znesek in delež:

(a)	gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, iz oddelkov 4.29, 4.30 in 4.31 prilog I in II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 v imenovalcu in števcu svojih ključnih kazalnikov uspešnosti;

(b)	gospodarskih dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar z njo niso usklajene, iz oddelkov 4.29, 4.30 in 4.31 prilog I in II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 v imenovalcu svojih ključnih kazalnikov uspešnosti;

(c)	gospodarskih dejavnosti na področju zemeljskega plina, ki niso sprejemljive za taksonomijo, v imenovalcu svojih ključnih kazalnikov uspešnosti.

8. Informacije iz odstavkov 6 in 7 se prikažejo v obliki preglednice z uporabo predlog iz Priloge XII k tej uredbi.“;

(2)	besedilo iz Priloge III k tej uredbi se doda kot Priloga XII.

Člen 3

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. marca 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 198, 22.6.2020, str. 13.

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L 442, 9.12.2021, str. 1).

(3) Sporočilo Komisije z dne 21. aprila 2021 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Taksonomija EU, poročanje podjetij glede trajnostnosti, preference glede trajnostnosti in fiduciarne obveznosti: usmerjanje financiranja v evropski zeleni dogovor (COM(2021) 188 final) ter Sporočilo Komisije z dne 6. julija 2021 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Strategija za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo (COM(2021) 390 final).

(4) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(5) Poročilo skupine tehničnih strokovnjakov je na voljo na: https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/business_economy_euro/banking_and_finance/documents/200309-sustainable-finance-teg-final-report-taxonomy_en.pdf.

(6) Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(7) Poročilo JRC: Tehnična ocena jedrske energije v zvezi z merili, da se ne škoduje bistveno, iz Uredbe (EU) 2020/852 (v nadaljnjem besedilu: uredba o taksonomiji), ki je na voljo na: https://ec.europa.eu/info/file/210329-jrc-report-nuclear-energy-assessment_en.

(8) Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18).

(9) Uredba Sveta (Euratom) št. 2587/1999 z dne 2. decembra 1999 o določitvi naložbenih programov, ki se sporočijo Komisiji v skladu s členom 41 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL L 315, 9.12.1999, str. 1).

(10) Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L 199, 2.8.2011, str. 48).

(11) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2178 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo vsebine in prikaza informacij, ki jih morajo razkriti podjetja, za katera se uporablja člen 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih, ter metodologije za izpolnjevanje te obveznosti razkritja (UL L 443, 10.12.2021, str. 9).

PRILOGA I

V Prilogi I k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 se vstavijo naslednji oddelki 4.26, 4.27, 4.28, 4.29, 4.30 in 4.31:

„4.26 Predkomercialne faze naprednih tehnologij za proizvodnjo energije iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki iz jedrskega gorivnega cikla

Opis dejavnosti

Raziskave, razvoj, predstavitev in postavitev inovativnih objektov za proizvodnjo električne energije, ki so jim dovoljenje v skladu z nacionalnim pravom, ki se uporablja, podelili pristojni organi držav članic in proizvajajo energijo iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki iz jedrskega gorivnega cikla.

Dejavnost je uvrščena pod oznaki NACE M72 in M72.1 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje vsa tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Splošna merila, povezana z bistvenim prispevkom k blažitvi podnebnih sprememb in načelom, da se ne škoduje bistveno

Projekt, povezan z gospodarsko dejavnostjo (v nadaljnjem besedilu: projekt), se izvaja v državi članici, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)	država članica je v celoti prenesla Direktivo Sveta 2009/71/Euratom (1) in Direktivo Sveta 2011/70/Euratom (2);

(b)

država članica ravna v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Pogodba Euratom) in zakonodajo, sprejeto na njeni podlagi, zlasti z Direktivo 2009/71/Euratom, Direktivo 2011/70/Euratom in Direktivo Sveta 2013/59/Euratom (*3), ter z veljavnim okoljskim pravom Unije, sprejetim v skladu s členom 192 PDEU, zlasti z Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*4) in Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*5);

(c)	država članica ima od datuma odobritve projekta vzpostavljen sklad za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in sklad za razgradnjo jedrskih elektrarn, ki se lahko združita;

(d)	država članica je dokazala, da bo imela ob koncu ocenjene življenjske dobe jedrske elektrarne na voljo sredstva, ki ustrezajo ocenjenim stroškom ravnanja z radioaktivnimi odpadki in razgradnje v skladu s Priporočilom Komisije 2006/851/Euratom (*6);

(e)

država članica ima operativna končna odlagališča za vse zelo nizko, nizko in srednje radioaktivne odpadke, o katerih je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 41 Pogodbe Euratom ali členom 1(4) Uredbe Sveta (Euratom) št. 2587/1999 in so vključena v nacionalni program, posodobljen v skladu z Direktivo 2011/70/Euratom;

(f)

država članica ima dokumentiran načrt s podrobnimi ukrepi za vzpostavitev odlagališča za visoko radioaktivne odpadke do leta 2050, ki opisuje vse naslednje:

(i)	koncepte ali načrte in tehnične rešitve za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki od nastanka do odlaganja;

(ii)	koncepte ali načrte za obdobje po zaprtju odlagališča, tudi koliko časa je še treba izvajati ustrezni nadzor in kakšna so potrebna sredstva za dolgoročno ohranitev poznavanja objekta;

(iii)

odgovornosti za izvajanje načrta in ključne kazalnike uspešnosti za spremljanje njegovega napredka;

(iv)	oceno stroškov in sheme financiranja.

Za namene točke (f) lahko države članice uporabijo načrte, pripravljene kot del nacionalnega programa, ki ga zahtevata člena 11 in 12 Direktive 2011/70/Euratom.

Projekt je del raziskovalnega programa, ki ga financira Unija, ali je bila Komisija o njem uradno obveščena v skladu s členom 41 Pogodbe Euratom ali členom 1(4) Uredbe Sveta (Euratom) št. 2587/1999, kadar se uporablja katera koli od teh določb, Komisija je podala svoje mnenje o njem v skladu s členom 43 Pogodbe Euratom in vsa vprašanja iz mnenja, ki so pomembna za uporabo člena 10(2) in člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 ter tehničnih meril za pregled iz tega oddelka, so bila zadovoljivo obravnavana.

Zadevna država članica se je zavezala, da bo Komisiji vsakih pet let za vsak projekt poročala o vsem naslednjem:

(a)	ustreznosti zbranih sredstev iz točke 1(c);

(b)	dejanskem napredku pri izvajanju načrta iz točke 1(f).

Komisija na podlagi poročil pregleda ustreznost zbranih sredstev sklada za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in sklada za razgradnjo jedrskih elektrarn iz točke 1(c) ter napredek pri izvajanju dokumentiranega načrta iz točke 1(f) ter lahko na zadevno državo članico naslovi mnenje.

Dejavnost je v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se prenaša zakonodaja iz točk 1(a) in (b), tudi kar zadeva oceno odpornosti jedrskih elektrarn na ozemlju Unije, zlasti s testi izjemnih situacij, proti skrajnim naravnim nevarnostim, vključno s potresi. V skladu s tem dejavnost poteka na ozemlju države članice, kjer je upravljavec jedrskega objekta:

(a)	predložil dokaz o jedrski varnosti, katerega obseg in raven podrobnosti sta sorazmerna s potencialnim obsegom in vrsto nevarnosti, ki se nanaša na jedrski objekt in njegovo lokacijo (člen 6, točka (b), Direktive 2009/71/Euratom);

(b)	sprejel ukrepe obrambe v globino, med drugim za zagotovitev, da se čim bolj zmanjšajo posledice skrajnih zunanjih naravnih tveganj in neželenih tveganj, ki jih povzroči človek (člen 8b(1), točka (a), Direktive 2009/71/Euratom);

(c)	opravil ustrezno oceno za določeno lokacijo in objekt, kadar zadevni upravljavec zaprosi za dovoljenje za gradnjo ali upravljanje jedrske elektrarne (člen 8c(a) Direktive 2009/71/Euratom).

Dejavnost izpolnjuje zahteve iz Direktive 2009/71/Euratom, podprte z najnovejšimi mednarodnimi smernicami Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) in Združenja zahodnoevropskih upravnih organov za jedrsko varnost (WENRA), kar prispeva k povečanju odpornosti in zmogljivosti novih in obstoječih jedrskih elektrarn za obvladovanje skrajnih naravnih nesreč, vključno s poplavami in skrajnimi vremenskimi razmerami.

Radioaktivni odpadki iz točk 1(e) in (f) se odlagajo v državi članici, v kateri so nastali, razen če obstaja sporazum med zadevno državo članico in namembno državo članico, kot je določeno v Direktivi 2011/70/Euratom. V tem primeru ima namembna država članica programe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in njihovo odlaganje ter delujoče ustrezno odlagališče v skladu z zahtevami Direktive 2011/70/Euratom.

Dodatna merila, povezana z bistvenim prispevkom k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost je namenjena proizvodnji električne energije ali proizvaja električno energijo z uporabo jedrske energije. Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz proizvodnje električne energije iz jedrske energije so pod pragom 100 g CO2e/kWh.

Prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma z uporabo standarda ISO 14067:2018 ali ISO 14064-1:2018.

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Dodatna merila, povezana z načelom, da se ne škoduje bistveno

(2)	Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

Dejavnost izpolnjuje zahteve iz člena 6(b), člena 8b(1), točka (a), in člena 8c(a) Direktive 2009/71/Euratom.

Dejavnost izpolnjuje zahteve Direktive 2009/71/Euratom, ki se izvajajo v skladu z mednarodnimi smernicami IAEA in WENRA v zvezi s skrajnimi naravnimi nesrečami, vključno s poplavami in skrajnimi vremenskimi razmerami.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

Tveganja degradacije okolja, povezana z ohranjanjem kakovosti vode in preprečevanjem vodnega stresa, se opredelijo in obravnavajo v skladu z načrtom upravljanja rabe in varstva voda, ki se pripravi v posvetovanju z zadevnimi deležniki.

Da bi omejili toplotne nepravilnosti, povezane z izpustom odpadne toplote, upravljavci jedrskih elektrarn v notranjosti, ki uporabljajo pretočno mokro hlajenje z odvzemom vode iz reke ali jezera, nadzorujejo:

(a)	najvišjo temperaturo sprejemnega sladkovodnega telesa po mešanju ter

(b)	največjo temperaturno razliko med izpuščeno hladilno vodo in sprejemnim sladkovodnim telesom.

Nadzor temperature se izvaja v skladu s pogoji za posamezno dovoljenje za posebne postopke, kjer je to ustrezno, ali mejnimi vrednostmi v skladu s pravom Unije.

Dejavnost je v skladu s standardi IFC (Industry Foundation Classes).

Jedrske dejavnosti se izvajajo v skladu z zahtevami glede vode, namenjene za prehrano ljudi, iz Direktive 2000/60/ES in Direktive 2013/51/Euratom o določitvi zahtev za varstvo zdravja splošne javnosti pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za prehrano ljudi.

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Vzpostavljen je načrt ravnanja z neradioaktivnimi in radioaktivnimi odpadki, ki zagotavlja čim večjo ponovno uporabo ali recikliranje takih odpadkov ob koncu življenjske dobe v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, tudi na podlagi pogodbenih dogovorov s partnerji na področju ravnanja z odpadki, upoštevanja v finančnih projekcijah ali uradne projektne dokumentacije.

Med obratovanjem in razgradnjo se količino radioaktivnih odpadkov čim bolj zmanjša, količino snovi, ki se sproščajo prosto, pa čim bolj poveča v skladu z Direktivo 2011/70/Euratom in v skladu z zahtevami glede varstva pred sevanjem iz Direktive 2013/59/Euratom.

Vzpostavljena je shema financiranja za zagotovitev ustreznega financiranja vseh dejavnosti razgradnje ter ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki v skladu z Direktivo 2011/70/Euratom in Priporočilom 2006/851/Euratom.

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Zadevni elementi v tem oddelku so zajeti v poročilih držav članic Komisiji v skladu s členom 14(1) Direktive 2011/70/Euratom.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Neradioaktivne emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave. Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

Za jedrske elektrarne z vhodno toplotno močjo, ki je večja od 1 MW, vendar manjša od pragov za uporabo zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave, so emisije nižje od mejnih vrednosti emisij iz Priloge II, del 2, k Direktivi (EU) 2015/2193.

Radioaktivni izpusti v zrak, vodna telesa in tla izpolnjujejo pogoje za posamezno dovoljenje za posebne postopke, kjer je to ustrezno, ali nacionalne mejne vrednosti v skladu z Direktivo 2013/51/Euratom (*7) in Direktivo 2013/59/Euratom.

Ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki je varno in odgovorno v skladu z Direktivo 2011/70/Euratom in Direktivo 2013/59/Euratom.

Za projekt je na voljo ustrezna zmogljivost začasnega skladiščenja, medtem ko so vzpostavljeni nacionalni načrti za odlaganje, da se čim bolj skrajša trajanje začasnega skladiščenja, kar je v skladu z določbo Direktive 2011/70/Euratom, ki skladiščenje radioaktivnih odpadkov, vključno z dolgoročnim skladiščenjem, obravnava kot začasno rešitev, ne pa kot alternativo odlaganju.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Za zemljišča/postopke na občutljivih območjih biotske raznovrstnosti ali v njihovi bližini, za katere je verjetno, da bodo bistveno vplivali na občutljiva območja biotske raznovrstnosti (vključno z omrežjem zavarovanih območij Natura 2000, Unescovimi območji kulturne dediščine in ključnimi območji biotske raznovrstnosti ter drugimi zavarovanimi območji), je bila, kjer je bilo to ustrezno, izvedena ustrezna ocena, na podlagi ugotovitev take ocene pa se izvajajo potrebni blažitveni ukrepi.

Zemljišča/postopki ne škodujejo stanju ohranjenosti nobenega od habitatov ali vrst, prisotnih na zavarovanih območjih.

4.27 Gradnja in varno upravljanje novih jedrskih elektrarn za proizvodnjo električne energije ali toplote, tudi za proizvodnjo vodika, z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij

Za namene tega oddelka najboljše razpoložljive tehnologije pomenijo tehnologije, ki v celoti izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2009/71/Euratom in v celoti upoštevajo najnovejše tehnične parametre standardov IAEA ter varnostne cilje in referenčne ravni WENRA.

Opis dejavnosti

Gradnja in varno upravljanje novih jedrskih objektov, za katere pristojni organi držav članic do leta 2045 v skladu z veljavnim nacionalnim pravom izdajo gradbeno dovoljenje za proizvodnjo električne energije ali procesne toplote, tudi za namene daljinskega ogrevanja ali industrijskih procesov, kot je proizvodnja vodika (v nadaljnjem besedilu: novi jedrski objekti), ter njihove varnostne posodobitve.

Dejavnost je uvrščena pod oznaki NACE D35.11 in F42.22 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje vsa tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Splošna merila, povezana z bistvenim prispevkom k blažitvi podnebnih sprememb in načelom, da se ne škoduje bistveno

Projekt, povezan z gospodarsko dejavnostjo (v nadaljnjem besedilu: projekt), se izvaja v državi članici, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)	država članica je v celoti prenesla Direktivo Sveta 2009/71/Euratom in Direktivo Sveta 2011/70/Euratom;

(b)

država članica ravna v skladu s Pogodbo Euratom in zakonodajo, sprejeto na njeni podlagi, zlasti z Direktivo 2009/71/Euratom, Direktivo 2011/70/Euratom in Direktivo 2013/59/Euratom, ter z veljavnim okoljskim pravom Unije, sprejetim v skladu s členom 192 PDEU, zlasti z Direktivo 2011/92/EU in Direktivo 2000/60/ES;

(c)	država članica ima od datuma odobritve projekta vzpostavljen sklad za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in sklad za razgradnjo jedrskih elektrarn, ki se lahko združita;

(d)	država članica je dokazala, da bo imela ob koncu ocenjene življenjske dobe jedrske elektrarne na voljo sredstva, ki ustrezajo ocenjenim stroškom ravnanja z radioaktivnimi odpadki in razgradnje v skladu s Priporočilom 2006/851/Euratom;

(e)

država članica ima operativna končna odlagališča za vse zelo nizko, nizko in srednje radioaktivne odpadke, o katerih je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 41 Pogodbe Euratom ali členom 1(4) Uredbe Sveta št. 2587/1999 in so vključena v nacionalni program, posodobljen v skladu z Direktivo Sveta 2011/70/Euratom;

(f)

država članica ima dokumentiran načrt s podrobnimi ukrepi za vzpostavitev odlagališča za visoko radioaktivne odpadke do leta 2050, ki opisuje vse naslednje:

(i)	koncepte ali načrte in tehnične rešitve za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki od nastanka do odlaganja;

(ii)	koncepte in ali načrte za obdobje po zaprtju odlagališča, tudi koliko časa je še treba izvajati ustrezni nadzor in kakšna so potrebna sredstva za dolgoročno ohranitev poznavanja objekta;

(iii)

odgovornosti za izvajanje načrta in ključne kazalnike uspešnosti za spremljanje njegovega napredka;

(iv)	oceno stroškov in sheme financiranja.

Za namene točke (f) lahko države članice uporabijo načrte, pripravljene kot del nacionalnega programa, ki ga zahtevata člena 11 in 12 Direktive 2011/70/Euratom.

Pri projektu se v celoti uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija, od leta 2025 pa gorivo, odporno na nesreče. Tehnologijo certificira in odobri nacionalni regulator za varnost.

Komisija je bila o projektu uradno obveščena v skladu s členom 41 Pogodbe Euratom ali členom 1(4) Uredbe Sveta št. 2587/1999, kadar se uporablja katera koli od teh določb, podala je svoje mnenje o njem v skladu s členom 43 Pogodbe Euratom in vsa vprašanja iz mnenja, ki so pomembna za uporabo člena 10(2) in člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 ter tehničnih meril za pregled iz tega oddelka, so bila zadovoljivo obravnavana.

Zadevna država članica se je zavezala, da bo Komisiji vsakih pet let za vsak projekt poročala o vsem naslednjem:

(a)	ustreznosti zbranih sredstev iz točke 1(c);

(b)	dejanskem napredku pri izvajanju načrta iz točke 1(f).

Komisija od leta 2025 in vsaj vsakih deset let na podlagi ocene skupine evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG) pregleda tehnične parametre, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji.

(a)	predložil dokaz o jedrski varnosti, katerega obseg in raven podrobnosti sta sorazmerna s potencialnim obsegom in vrsto nevarnosti, ki se nanaša na jedrski objekt in njegovo lokacijo (člen 6, točka (b), Direktive 2009/71/Euratom);

(b)	sprejel ukrepe obrambe v globino, med drugim za zagotovitev, da se čim bolj zmanjšajo posledice skrajnih zunanjih naravnih tveganj in neželenih tveganj, ki jih povzroči človek (člen 8b(1), točka (a), Direktive 2009/71/Euratom);

(c)	opravil ustrezno oceno za določeno lokacijo in objekt, kadar zadevni upravljavec zaprosi za dovoljenje za gradnjo ali upravljanje jedrske elektrarne (člen 8c(a) Direktive 2009/71/Euratom).

Dejavnost izpolnjuje zahteve iz Direktive 2009/71/Euratom, podprte z najnovejšimi mednarodnimi smernicami IAEA in WENRA, kar prispeva k povečanju odpornosti in zmogljivosti novih in obstoječih jedrskih elektrarn za obvladovanje skrajnih naravnih nesreč, vključno s poplavami in skrajnimi vremenskimi razmerami.

Dodatna merila, povezana z bistvenim prispevkom k blažitvi podnebnih sprememb

Z dejavnostjo se proizvaja električna energija z uporabo jedrske energije. Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz proizvodnje električne energije iz jedrske energije so pod pragom 100 g CO2e/kWh.

Prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo ob upoštevanju Priporočila 2013/179/EU oziroma z uporabo standarda ISO 14067:2018 ali ISO 14064-1:2018.

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Dodatna merila, povezana z načelom, da se ne škoduje bistveno

(2)	Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

Dejavnost izpolnjuje zahteve iz člena 6(b), člena 8b(1), točka (a), in člena 8c(a) Direktive 2009/71/Euratom.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(a)	najvišjo temperaturo sprejemnega sladkovodnega telesa po mešanju ter

(b)	največjo temperaturno razliko med izpuščeno hladilno vodo in sprejemnim sladkovodnim telesom.

Nadzor temperature se izvaja v skladu s pogoji za posamezno dovoljenje za posebne postopke, kjer je to ustrezno, ali mejnimi vrednostmi v skladu s pravom Unije.

Dejavnost je v skladu s standardi IFC (Industry Foundation Classes).

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Zadevni elementi v tem oddelku so zajeti v poročilih držav članic Komisiji v skladu s členom 14(1) Direktive 2011/70/Euratom.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki je varno in odgovorno v skladu z Direktivo 2011/70/Euratom in Direktivo 2013/59/Euratom.

Za projekt je na voljo ustrezna zmogljivost začasnega skladiščenja, medtem ko so vzpostavljeni nacionalni načrti za odlaganje, da se čim bolj skrajša trajanje začasnega skladiščenja, kar je v skladu z Direktivo 2011/70/Euratom, ki skladiščenje radioaktivnih odpadkov, vključno z dolgoročnim skladiščenjem, obravnava kot začasno rešitev, ne pa kot alternativo odlaganju.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Zemljišča/postopki ne škodujejo stanju ohranjenosti nobenega od habitatov ali vrst, prisotnih na zavarovanih območjih.

4.28 Proizvodnja električne energije iz jedrske energije v obstoječih objektih

Opis dejavnosti

Sprememba obstoječih jedrskih objektov za podaljšanje obratovalnega časa varnega upravljanja jedrskih objektov, ki proizvajajo električno energijo ali toploto iz jedrske energije (v nadaljnjem besedilu: jedrske elektrarne), ki jo do leta 2040 v skladu z veljavnim nacionalnim pravom odobrijo pristojni organi držav članic.

Dejavnost je uvrščena pod oznaki NACE D35.11 in F42.22 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje vsa tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Splošna merila, povezana z bistvenim prispevkom k blažitvi podnebnih sprememb in načelom, da se ne škoduje bistveno

Projekt, povezan z gospodarsko dejavnostjo (v nadaljnjem besedilu: projekt), se izvaja v državi članici, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)	država članica je v celoti prenesla Direktivo Sveta 2009/71/Euratom in Direktivo Sveta 2011/70/Euratom;

(b)

(c)	država članica ima od datuma odobritve projekta vzpostavljen sklad za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in sklad za razgradnjo jedrskih elektrarn, ki se lahko združita;

(d)	država članica je dokazala, da bo imela ob koncu ocenjene življenjske dobe jedrske elektrarne na voljo sredstva, ki ustrezajo ocenjenim stroškom ravnanja z radioaktivnimi odpadki in razgradnje v skladu s Priporočilom 2006/851/Euratom;

(e)

država članica ima operativna končna odlagališča za vse zelo nizko, nizko in srednje radioaktivne odpadke, o katerih je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 41 Pogodbe Euratom ali členom 1(4) Uredbe Sveta št. 2587/1999 in so vključena v nacionalni program, posodobljen v skladu z Direktivo Sveta 2011/70/Euratom;

(f)

za projekte, odobrene po letu 2025, ima država članica dokumentiran načrt s podrobnimi ukrepi za vzpostavitev odlagališča za visoko radioaktivne odpadke do leta 2050, ki opisuje vse naslednje:

(i)	koncepte ali načrte in tehnične rešitve za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki od nastanka do odlaganja;

(ii)	koncepte in ali načrte za obdobje po zaprtju odlagališča, tudi koliko časa je še treba izvajati ustrezni nadzor in kakšna so potrebna sredstva za dolgoročno ohranitev poznavanja objekta;

(iii)

odgovornosti za izvajanje načrta in ključne kazalnike uspešnosti za spremljanje njegovega napredka;

(iv)	oceno stroškov in sheme financiranja.

Za namene točke (f) lahko države članice uporabijo načrte, pripravljene kot del nacionalnega programa, ki ga zahtevata člena 11 in 12 Direktive 2011/70/Euratom.

V okviru nadgrajenega projekta se izvajajo vse razumno izvedljive izboljšave varnosti in od leta 2025 uporablja gorivo, odporno na nesreče. Tehnologijo certificira in odobri nacionalni regulator za varnost.

Zadevna država članica se je zavezala, da bo Komisiji vsakih pet let za vsak projekt poročala o vsem naslednjem:

(a)	ustreznosti zbranih sredstev iz točke 1(c);

(b)	dejanskem napredku pri izvajanju načrta iz točke 1(f).

Komisija na podlagi poročil pregleda ustreznost zbranih virov sklada za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in sklada za razgradnjo jedrskih elektrarn iz točke 1(c) ter napredek pri izvajanju dokumentiranega načrta iz točke 1(f) ter lahko na zadevno državo članico naslovi mnenje.

Dejavnost je v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se prenaša zakonodaja iz točk 1(a) in (b), tudi kar zadeva oceno odpornosti jedrskih elektrarn Unije, zlasti s testi izjemnih situacij, proti skrajnim naravnim nevarnostim, vključno s potresi. V skladu s tem dejavnost poteka na ozemlju države članice, kjer je upravljavec jedrskega objekta:

(a)	predložil dokaz o jedrski varnosti, katerega obseg in raven podrobnosti sta sorazmerna s potencialnim obsegom in vrsto nevarnosti, ki se nanaša na jedrski objekt in njegovo lokacijo (člen 6, točka (b), Direktive 2009/71/Euratom);

(b)	sprejel ukrepe obrambe v globino, med drugim za zagotovitev, da se čim bolj zmanjšajo posledice skrajnih zunanjih naravnih tveganj in neželenih tveganj, ki jih povzroči človek (člen 8b(1), točka (a), Direktive 2009/71/Euratom);

(c)	opravil ustrezno oceno za določeno lokacijo in objekt, kadar zadevni upravljavec zaprosi za dovoljenje za gradnjo ali upravljanje jedrske elektrarne (člen 8c(a) Direktive 2009/71/Euratom).

Radioaktivni odpadki iz točk 1(e) in (f) se odlagajo v državi članici, v kateri so nastali, razen če obstaja sporazum med zadevno državo članico in namembno državo članico, kot je določeno v Direktivi 2011/70/Euratom. V tem primeru ima namembna država članica programe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in njihovo odlaganje ter ustrezno odlagališče, ki obratuje, v skladu z zahtevami Direktive 2011/70/Euratom.

Dodatna merila, povezana z bistvenim prispevkom k blažitvi podnebnih sprememb

Prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo ob upoštevanju Priporočila 2013/179/EU oziroma z uporabo standarda ISO 14067:2018 ali ISO 14064-1:2018.

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Dodatna merila, povezana z načelom, da se ne škoduje bistveno

(2)	Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

Dejavnost izpolnjuje zahteve iz člena 6(b), člena 8b(1), točka (a), in člena 8c(a) Direktive 2009/71/Euratom.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(a)	najvišjo temperaturo sprejemnega sladkovodnega telesa po mešanju ter

(b)	največjo temperaturno razliko med izpuščeno hladilno vodo in sprejemnim sladkovodnim telesom.

Nadzor temperature se izvaja v skladu s pogoji za posamezno dovoljenje za posebne postopke, kjer je to ustrezno, ali mejnimi vrednostmi v skladu s pravom Unije.

Dejavnost je v skladu s standardi IFC (Industry Foundation Classes).

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Zadevni elementi v tem oddelku so zajeti v poročilih držav članic Komisiji v skladu s členom 14(1) Direktive 2011/70/Euratom.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki je varno in odgovorno v skladu z Direktivo 2011/70/Euratom in Direktivo 2013/59/Euratom.

Za projekt je na voljo ustrezna zmogljivost začasnega skladiščenja, medtem ko so vzpostavljeni nacionalni načrti za odlaganje, da se čim bolj skrajša trajanje začasnega skladiščenja, kar je v skladu z Direktivo 2011/70/Euratom, ki skladiščenje radioaktivnih odpadkov, vključno z dolgoročnim skladiščenjem, obravnava kot začasno rešitev, ne pa kot alternativo odlaganju.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Zemljišča/postopki ne škodujejo stanju ohranjenosti nobenega od habitatov ali vrst, prisotnih na zavarovanih območjih.

4.29 Proizvodnja električne energije iz fosilnih plinastih goriv

Opis dejavnosti

Gradnja ali upravljanje objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo električno energijo z uporabo fosilnih plinastih goriv. Ta dejavnost ne vključuje proizvodnje električne energije z izključno uporabo obnovljivih nefosilnih plinastih in tekočih goriv iz oddelka 4.7 te priloge ter bioplina in tekočega biogoriva iz oddelka 4.8 te priloge.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti D35.11 in F42.22, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je prehodna dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)

emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz proizvodnje električne energije z uporabo fosilnih plinastih goriv so nižje od 100 g CO2e/kWh.

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo na podlagi podatkov o posameznem projektu, če so na voljo, ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 ali ISO 14064-1:2018.

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Če objekti vključujejo kakršno koli obliko zniževanja emisij, tudi z zajemanjem ogljika ali uporabo obnovljivih ali nizkoogljičnih plinov, taka dejavnost zniževanja emisij izpolnjuje merila iz ustreznega oddelka te priloge, kjer je to ustrezno.

Kadar se CO2, ki bi bil sicer izpuščen med postopkom proizvodnje električne energije, zajame za namene podzemnega shranjevanja, se transportira in shrani pod zemljo v skladu s tehničnimi merili za pregled iz oddelkov 5.11 in 5.12 te priloge;

(b)

objekti, za katere je gradbeno dovoljenje izdano do 31. decembra 2030, izpolnjujejo vsa naslednja merila:

(i)	neposredne emisije toplogrednih plinov pri dejavnosti so nižje od 270 g CO2e/kWh izhodne energije oziroma letne neposredne emisije toplogrednih plinov pri dejavnosti ne presegajo povprečja 550 kg CO2e/kW zmogljivosti objekta v 20 letih;

(ii)

električne energije, ki naj bi se nadomestila, ni mogoče proizvesti iz obnovljivih virov energije na podlagi primerjalne ocene z najbolj stroškovno učinkovito in tehnično izvedljivo alternativo, ki uporablja obnovljive vire, za isto opredeljeno zmogljivost; rezultat te primerjalne ocene se objavi in je predmet posvetovanja z deležniki;

(iii)

dejavnost nadomešča obstoječo dejavnost proizvodnje električne energije z visokimi emisijami, pri kateri se uporabljajo trdna ali tekoča fosilna goriva;

(iv)	novonameščena proizvodna zmogljivost ne presega zmogljivosti nadomeščenega objekta za več kot 15 %;

(v)	objekt je zasnovan in zgrajen tako, da uporablja obnovljiva in/ali nizkoogljična plinasta goriva, prehod na polno uporabo obnovljivih in/ali nizkoogljičnih plinastih goriv pa se izvede do 31. decembra 2035, z zavezo in preverljivim načrtom, ki ju odobri upravni organ podjetja;

(vi)	nadomestitev vodi do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % v življenjski dobi novonameščene proizvodne zmogljivosti;

(vii)

kadar dejavnost poteka na ozemlju države članice, v kateri se za proizvodnjo energije uporablja premog, se je ta država članica zavezala, da bo postopno opustila uporabo proizvodnje energije iz premoga, in je o tem poročala v svojem celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu iz člena 3 Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (*8) ali v drugem instrumentu.

Skladnost z merili iz točke 1(b) preverja neodvisna tretja oseba. Neodvisni tretji preveritelj ima potrebne vire in strokovno znanje za izvedbo takega preverjanja. Pri njem ne obstaja nasprotje interesov z lastnikom ali ustanoviteljem in ni vključen v razvoj ali izvajanje dejavnosti. Neodvisni tretji preveritelj skrbno preverja skladnost s tehničnimi merili za pregled. Zlasti neodvisni tretji preveritelj vsako leto objavi in Komisiji pošlje poročilo, v katerem:

(a)	potrdi raven neposrednih emisij toplogrednih plinov iz točke 1(b)(i);

(b)	po potrebi oceni, ali so letne neposredne emisije toplogrednih plinov pri dejavnosti verodostojno usmerjene k doseganju povprečne mejne vrednosti v 20 letih iz točke 1(b)(i);

(c)	oceni, ali je dejavnost verodostojno usmerjena k doseganju skladnosti s točko 1(b)(v).

Pri ocenjevanju iz točke 1(b) neodvisni tretji preveritelj upošteva zlasti načrtovane letne neposredne emisije toplogrednih plinov za vsako leto zadevnega obdobja, dejanske letne neposredne emisije toplogrednih plinov, načrtovane in dejanske ure obratovanja ter načrtovano in dejansko uporabo obnovljivih ali nizkoogljičnih plinov.

Komisija lahko na podlagi poročil, ki so ji bila poslana, naslovi mnenje na zadevne upravljavce. Komisija navedena poročila upošteva pri izvedbi pregleda iz člena 19(5) Uredbe (EU) 2020/852.

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)	med gradnjo se namesti merilna oprema za spremljanje fizičnih emisij, kot so emisije zaradi uhajanja metana, ali uvede program za odkrivanje in odpravljanje uhajanja;

(b)	med obratovanjem se poroča o fizikalni meritvi emisij in uhajanje se odpravi.

Kadar dejavnost uporablja mešanico fosilnih plinastih goriv ter plinastega ali tekočega biogoriva, kmetijska biomasa, ki se uporablja pri proizvodnji biogoriva, izpolnjuje merila iz člena 29, odstavki 2 do 5, Direktive (EU) 2018/2001, gozdna biomasa pa merila iz člena 29, odstavka 6 in 7, navedene direktive.

Nebistveno škodovanje

(2)	Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave.

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

Za kurilne naprave z vhodno toplotno močjo, ki je večja od 1 MW, vendar manjša od pragov za uporabo zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave, so emisije nižje od mejnih vrednosti emisij iz Priloge II, del 2, k Direktivi (EU) 2015/2193.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.30 Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije z visokim izkoristkom iz fosilnih plinastih goriv

Opis dejavnosti

Gradnja, obnova in upravljanje objektov za soproizvodnjo toplote/hladu in električne energije z uporabo fosilnih plinastih goriv. Ta dejavnost ne vključuje soproizvodnje toplote/hladu in električne energije z visokim izkoristkom z izključno uporabo obnovljivih nefosilnih plinastih in tekočih goriv iz oddelka 4.19 te priloge ter bioplina in tekočega biogoriva iz oddelka 4.20 te priloge.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodama NACE D35.11 in D35.30 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je prehodna dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)

emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz soproizvodnje toplote/hladu in električne energije iz plinastih goriv so nižje od 100 g CO2e/kWh izhodne energije soproizvodnje.

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo na podlagi podatkov o posameznem projektu, če so na voljo, ob upoštevanju Priporočila 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 ali ISO 14064-1:2018.

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Če objekti vključujejo kakršno koli obliko zniževanja emisij, tudi z zajemanjem ogljika ali uporabo obnovljivih ali nizkoogljičnih plinov, je taka dejavnost zniževanja emisij v skladu z ustreznimi oddelki te priloge, kjer je to ustrezno. Kadar se CO2, izpuščen pri proizvodnji električne energije, zajame, mora izpolnjevati mejne vrednosti emisij iz točke 1 tega oddelka ter se transportirati in shraniti pod zemljo na način, ki izpolnjuje tehnična merila za pregled za transport CO2 in shranjevanje CO2 iz oddelkov 5.11 oziroma 5.12 te priloge;

(b)

objekti, za katere je gradbeno dovoljenje izdano do 31. decembra 2030, izpolnjujejo vsa naslednja merila:

(i)	dejavnost dosega vsaj 10-odstotni prihranek primarne energije v primerjavi z referenčnimi vrednostmi za ločeno proizvodnjo toplote in električne energije; prihranek primarne energije se izračuna na podlagi formule iz Direktive 2012/27/EU;

(ii)	neposredne emisije toplogrednih plinov pri dejavnosti so nižje od 270 g CO2e/kWh izhodne energije;

(iii)

električne energije in/ali toplote/hladu, ki naj bi se nadomestil, ni mogoče proizvesti iz obnovljivih virov energije na podlagi primerjalne ocene z najbolj stroškovno učinkovito in tehnično izvedljivo alternativo, ki uporablja obnovljive vire, za isto opredeljeno zmogljivost; rezultat te primerjalne ocene se objavi in je predmet posvetovanja z deležniki;

(iv)	dejavnost nadomešča obstoječo dejavnost soproizvodnje toplote/hladu in električne energije z visokimi emisijami, ločeno dejavnost proizvodnje toplote/hladu ali ločeno dejavnost proizvodnje električne energije, pri kateri se uporabljajo trdna ali tekoča fosilna goriva;

(v)	novonameščena proizvodna zmogljivost ne presega zmogljivosti nadomeščenega objekta;

(vi)	objekt je zasnovan in zgrajen tako, da uporablja obnovljiva in/ali nizkoogljična plinasta goriva, prehod na polno uporabo obnovljivih in/ali nizkoogljičnih plinastih goriv pa se izvede do 31. decembra 2035, z zavezo in preverljivim načrtom, ki ga odobri upravni organ podjetja;

(vii)

nadomestitev vodi do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % na kWh izhodne energije;

(viii)

z obnovo objekta se ne poveča proizvodna zmogljivost objekta;

(ix)

(a)	potrdi raven neposrednih emisij toplogrednih plinov iz točke 1(b)(ii);

(b)	oceni, ali je dejavnost verodostojno usmerjena k doseganju skladnosti s točko 1(b)(vi).

Komisija lahko na podlagi poročil, ki so ji bila poslana, naslovi mnenje na zadevne upravljavce. Komisija navedena poročila upošteva pri izvedbi pregleda iz člena 19(5) Uredbe (EU) 2020/852.

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)	med gradnjo se namesti merilna oprema za spremljanje fizičnih emisij, vključno z emisijami zaradi uhajanja metana, ali uvede program za odkrivanje in odpravljanje uhajanja;

(b)	med obratovanjem se poroča o fizikalni meritvi emisij in morebitno uhajanje se odpravi.

Nebistveno škodovanje

(2)	Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.31 Proizvodnja toplote/hladu iz fosilnih plinastih goriv v učinkovitem sistemu daljinskega ogrevanja in hlajenja

Opis dejavnosti

Gradnja, obnova in upravljanje obratov za proizvodnjo toplote, ki proizvajajo toploto/hlad z uporabo fosilnih plinastih goriv, priključenih na učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje v smislu člena 2, točka 41, Direktive 2012/27/EU. Ta dejavnost ne vključuje proizvodnje toplote/hladu v učinkovitem daljinskem ogrevanju z izključno uporabo obnovljivih nefosilnih plinastih in tekočih goriv iz oddelka 4.23 te priloge ter bioplina in tekočega biogoriva iz oddelka 4.24 te priloge.

Dejavnost je uvrščena pod oznako NACE D35.30 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je prehodna dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)

emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz proizvodnje toplote/hladu iz plinastih goriv so nižje od 100 g CO2e/kWh. Prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo ob upoštevanju Priporočila 2013/179/EU oziroma z uporabo standarda ISO 14067:2018 ali ISO 14064-1:2018.

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

(b)

objekti, za katere je gradbeno dovoljenje izdano do 31. decembra 2030, izpolnjujejo vsa naslednja merila:

(i)	toplotna energija, proizvedena z dejavnostjo, se uporablja v učinkovitem sistemu daljinskega ogrevanja in hlajenja, kot je opredeljen v Direktivi 2012/27/EU;

(ii)	neposredne emisije toplogrednih plinov pri dejavnosti so nižje od 270 g CO2e/kWh izhodne energije;

(iii)

toplote/hladu, ki naj bi se nadomestil, ni mogoče proizvesti iz obnovljivih virov energije na podlagi primerjalne ocene z najbolj stroškovno učinkovito in tehnično izvedljivo alternativo, ki uporablja obnovljive vire, za isto opredeljeno zmogljivost; rezultat te primerjalne ocene se objavi in je predmet posvetovanja z deležniki;

(iv)	dejavnost nadomešča obstoječo dejavnost proizvodnje toplote/hladu z visokimi emisijami, pri kateri se uporabljajo trdna ali tekoča fosilna goriva;

(v)	novonameščena proizvodna zmogljivost ne presega zmogljivosti nadomeščenega objekta;

(vi)	objekt je zasnovan in zgrajen tako, da uporablja obnovljiva in/ali nizkoogljična plinasta goriva, prehod na polno uporabo obnovljivih in/ali nizkoogljičnih plinastih goriv pa se izvede do 31. decembra 2035, z zavezo in preverljivim načrtom, ki ga odobri upravni organ podjetja;

(vii)

nadomestitev vodi do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % na kWh izhodne energije;

(viii)

z obnovo objekta se ne poveča proizvodna zmogljivost objekta;

(ix)

(a)	potrdi raven neposrednih emisij toplogrednih plinov iz točke 1(b)(ii);

(b)	oceni, ali je dejavnost verodostojno usmerjena k doseganju skladnosti s točko 1(b)(vi).

Komisija lahko na podlagi poročil, ki so ji bila poslana, naslovi mnenje na zadevne upravljavce. Komisija navedena poročila upošteva pri izvedbi pregleda iz člena 19(5) Uredbe (EU) 2020/852.

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)	med gradnjo se namesti merilna oprema za spremljanje fizičnih emisij, kot so emisije zaradi uhajanja metana, ali uvede program za odkrivanje in odpravljanje uhajanja;

(b)	med obratovanjem se poroča o fizikalni meritvi emisij in morebitno uhajanje se odpravi.

Nebistveno škodovanje

(2)	Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

(*1) Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18).

(*2) Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L 199, 2.8.2011, str. 48).

(*3) Direktiva Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L 13, 17.1.2014, str. 1).

(*4) Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).

(*5) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(*6) Priporočilo Komisije 2006/851/Euratom z dne 24. oktobra 2006 o upravljanju finančnih sredstev za razgradnjo jedrskih objektov, izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov (UL L 330, 28.11.2006, str. 31).

(*7) Direktiva Sveta 2013/51/Euratom z dne 22. oktobra 2013 o določitvi zahtev za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za porabo človeka (UL L 296, 7.11.2013, str. 12).

(*8) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).“

PRILOGA II

V Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 se vstavijo naslednji oddelki 4.26, 4.27, 4.28, 4.29, 4.30 in 4.31:

„4.26 Predkomercialne faze naprednih tehnologij za proizvodnjo energije iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki iz jedrskega gorivnega cikla

Opis dejavnosti

Dejavnost je uvrščena pod oznaki NACE M72 in M72.1 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam

1.	Gospodarska dejavnost je izvedla fizične in nefizične rešitve (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvene rešitve), ki bistveno zmanjšujejo najpomembnejša fizična podnebna tveganja, ki so pomembna za to dejavnost.

Izmed tveganj, navedenih v Dodatku A k tej prilogi, so bila z izvedbo zanesljive ocene podnebnih tveganj in ranljivosti opredeljena fizična podnebna tveganja, ki so pomembna za zadevno dejavnost, in sicer z naslednjimi koraki:

(a)	pregledom dejavnosti za ugotovitev, katera fizična podnebna tveganja s seznama v Dodatku A k tej prilogi bi lahko vplivala na uspešnost gospodarske dejavnosti med njenim pričakovanim trajanjem;

(b)	kadar se oceni, da dejavnost ogroža eno ali več fizičnih podnebnih tveganj, navedenih v Dodatku A k tej prilogi, oceno podnebnih tveganj in ranljivosti, da se oceni pomembnost fizičnih podnebnih tveganj za gospodarsko dejavnost;

(c)	oceno prilagoditvenih rešitev, ki lahko zmanjšajo opredeljeno fizično podnebno tveganje.

Ocena podnebnih tveganj in ranljivosti je sorazmerna z obsegom dejavnosti in njenim pričakovanim trajanjem, tako da:

(a)	se za dejavnosti, za katere se pričakuje, da bodo trajale manj kot 10 let, ocena izvede, in sicer vsaj z uporabo podnebnih projekcij v najmanjšem primernem obsegu;

(b)

se za vse druge dejavnosti ocena izvede z uporabo najsodobnejših podnebnih projekcij z najvišjo ravnjo podrobnosti, ki je na voljo, za obstoječi razpon prihodnjih scenarijev (1) v skladu s pričakovanim trajanjem dejavnosti, vključno z vsaj 10- do 30-letnimi scenariji podnebnih projekcij za večje naložbe.

Podnebne projekcije in presoja vplivov temeljijo na dobri praksi in razpoložljivih smernicah ter upoštevajo najsodobnejša znanstvena dognanja v zvezi z analizo ranljivosti in tveganja ter povezanimi metodologijami v skladu z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (2), strokovno pregledanimi znanstvenimi publikacijami ter odprtokodnimi (3) ali plačljivimi modeli.

Izvedene prilagoditvene rešitve:

(a)	ne vplivajo škodljivo na prizadevanja za prilagajanje ali raven odpornosti drugih ljudi, narave, kulturne dediščine, sredstev in drugih gospodarskih dejavnosti na fizična podnebna tveganja;

(b)	dajejo prednost sonaravnim rešitvam (4) ali se v največji možni meri opirajo na modro ali zeleno infrastrukturo (5);

(c)	so skladne z lokalnimi, sektorskimi, regionalnimi ali nacionalnimi načrti in strategijami prilagajanja;

(d)	se spremljajo in merijo glede na vnaprej določene kazalnike, kadar ti kazalniki niso izpolnjeni, pa se obravnava možnost popravljalnih ukrepov;

(e)	kadar je izvedena rešitev fizična in obsega dejavnost, za katero so bila v tej prilogi določena tehnična merila za pregled, rešitev izpolnjuje tehnična merila za pregled v zvezi z nebistvenim škodovanjem za to dejavnost.

Dejavnost je v skladu z določbami Pogodbe Euratom in zakonodajo, sprejeto na njeni podlagi, zlasti z Direktivo 2013/59/Euratom, Direktivo 2009/71/Euratom in Direktivo 2011/70/Euratom, ter z veljavnim okoljskim pravom Unije, sprejetim v skladu s členom 192 PDEU, zlasti z Direktivo 2011/92/EU in Direktivo 2000/60/ES.

Dejavnost je v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se prenaša Direktiva 2009/71/Euratom, tudi kar zadeva oceno odpornosti jedrskih elektrarn Unije s testi izjemnih situacij proti skrajnim naravnim nevarnostim, vključno s potresi. V skladu s tem dejavnost poteka na ozemlju države članice, kjer je upravljavec jedrskega objekta:

(a)	predložil dokaz o jedrski varnosti, katerega obseg in raven podrobnosti sta sorazmerna s potencialnim obsegom in vrsto nevarnosti, ki se nanaša na jedrski objekt in njegovo lokacijo (člen 6, točka (b), Direktive 2009/71/Euratom);

(b)	sprejel ukrepe obrambe v globino, med drugim za zagotovitev, da se čim bolj zmanjšajo posledice skrajnih zunanjih naravnih tveganj in neželenih tveganj, ki jih povzroči človek (člen 8b(1), točka (a), Direktive 2009/71/Euratom);

(c)	opravil ustrezno oceno za določeno lokacijo in objekt, kadar zadevni upravljavec zaprosi za dovoljenje za gradnjo ali obratovanje jedrske elektrarne (člen 8c(a) Direktive 2009/71/Euratom).

Dejavnost izpolnjuje zahteve iz Direktive 2009/71/Euratom, podprte z najnovejšimi mednarodnimi smernicami prek IAEA in WENRA, kar prispeva k povečanju odpornosti in zmogljivosti novih in obstoječih jedrskih elektrarn za obvladovanje skrajnih naravnih nesreč, vključno s poplavami in skrajnimi vremenskimi razmerami.

Nebistveno škodovanje

(1)	Blažitev podnebnih sprememb

Neposredne emisije toplogrednih plinov pri dejavnosti so nižje od 270 g CO2e/kWh.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(a)	najvišjo temperaturo sprejemnega sladkovodnega telesa po mešanju ter

(b)	največjo temperaturno razliko med izpuščeno hladilno vodo in sprejemnim sladkovodnim telesom.

Nadzor temperature se izvaja v skladu s pogoji za posamezno dovoljenje za posebne postopke, kjer je to ustrezno, ali mejnimi vrednostmi v skladu z regulativnim okvirom EU.

Dejavnost je v skladu s standardi IFC (Industry Foundation Classes).

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Zadevni elementi v tem oddelku so zajeti v poročilih držav članic Komisiji v skladu s členom 14(1) Direktive 2011/70/Euratom.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi. Neradioaktivne emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave. Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

Radioaktivni izpusti v zrak, vodna telesa in tla izpolnjujejo pogoje za posamezno dovoljenje za posebne postopke, kjer je to ustrezno, in/ali nacionalne mejne vrednosti v skladu z Direktivo 2013/51/Euratom in Direktivo 2013/59/Euratom.

Ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki je varno in odgovorno v skladu z Direktivo 2011/70/Euratom in Direktivo 2013/59/Euratom.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Zemljišča/postopki ne škodujejo stanju ohranjenosti nobenega od habitatov ali vrst, prisotnih na zavarovanih območjih.

4.27 Gradnja in varno upravljanje novih jedrskih elektrarn za proizvodnjo električne energije in/ali toplote, tudi za proizvodnjo vodika, z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij

Opis dejavnosti

Dejavnost je uvrščena pod oznaki NACE D35.11 in F42.22 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam

1.	Gospodarska dejavnost je izvedla fizične in nefizične rešitve (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvene rešitve), ki bistveno zmanjšujejo najpomembnejša fizična podnebna tveganja, ki so pomembna za to dejavnost.

(a)	pregledom dejavnosti za ugotovitev, katera fizična podnebna tveganja s seznama v Dodatku A k tej prilogi bi lahko vplivala na uspešnost gospodarske dejavnosti med njenim pričakovanim trajanjem;

(b)	kadar se oceni, da dejavnost ogroža eno ali več fizičnih podnebnih tveganj, navedenih v Dodatku A k tej prilogi, oceno podnebnih tveganj in ranljivosti, da se oceni pomembnost fizičnih podnebnih tveganj za gospodarsko dejavnost;

(c)	oceno prilagoditvenih rešitev, ki lahko zmanjšajo opredeljeno fizično podnebno tveganje.

Ocena podnebnih tveganj in ranljivosti je sorazmerna z obsegom dejavnosti in njenim pričakovanim trajanjem, tako da:

(a)	se za dejavnosti, za katere se pričakuje, da bodo trajale manj kot 10 let, ocena izvede, in sicer vsaj z uporabo podnebnih projekcij v najmanjšem primernem obsegu;

(b)

se za vse druge dejavnosti ocena izvede z uporabo najsodobnejših podnebnih projekcij z najvišjo ravnjo podrobnosti, ki je na voljo, za obstoječi razpon prihodnjih scenarijev (6) v skladu s pričakovanim trajanjem dejavnosti, vključno z vsaj 10- do 30-letnimi scenariji podnebnih projekcij za večje naložbe.

Podnebne projekcije in presoja vplivov temeljijo na dobri praksi in razpoložljivih smernicah ter upoštevajo najsodobnejša znanstvena dognanja v zvezi z analizo ranljivosti in tveganja ter povezanimi metodologijami v skladu z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (7), strokovno pregledanimi znanstvenimi publikacijami ter odprtokodnimi (8) ali plačljivimi modeli.

Izvedene prilagoditvene rešitve:

(a)	ne vplivajo škodljivo na prizadevanja za prilagajanje ali raven odpornosti drugih ljudi, narave, kulturne dediščine, sredstev in drugih gospodarskih dejavnosti na fizična podnebna tveganja;

(b)	dajejo prednost sonaravnim rešitvam (9) ali se v največji možni meri opirajo na modro ali zeleno infrastrukturo (10);

(c)	so skladne z lokalnimi, sektorskimi, regionalnimi ali nacionalnimi načrti in strategijami prilagajanja;

(d)	se spremljajo in merijo glede na vnaprej določene kazalnike, kadar ti kazalniki niso izpolnjeni, pa se obravnava možnost popravljalnih ukrepov;

(e)	kadar je izvedena rešitev fizična in obsega dejavnost, za katero so bila v tej prilogi določena tehnična merila za pregled, rešitev izpolnjuje tehnična merila za pregled v zvezi z nebistvenim škodovanjem za to dejavnost.

(a)	predložil dokaz o jedrski varnosti, katerega obseg in raven podrobnosti sta sorazmerna s potencialnim obsegom in vrsto nevarnosti, ki se nanaša na jedrski objekt in njegovo lokacijo (člen 6, točka (b), Direktive 2009/71/Euratom);

(b)	sprejel ukrepe obrambe v globino, med drugim za zagotovitev, da se čim bolj zmanjšajo posledice skrajnih zunanjih naravnih tveganj in neželenih tveganj, ki jih povzroči človek (člen 8b(1), točka (a), Direktive 2009/71/Euratom);

(c)	opravil ustrezno oceno za določeno lokacijo in objekt, kadar zadevni upravljavec zaprosi za dovoljenje za gradnjo ali obratovanje jedrske elektrarne (člen 8c(a) Direktive 2009/71/Euratom).

Nebistveno škodovanje

(1)	Blažitev podnebnih sprememb

Neposredne emisije toplogrednih plinov pri dejavnosti so nižje od 270 g CO2e/kWh.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(a)	najvišjo temperaturo sprejemnega sladkovodnega telesa po mešanju ter

(b)	največjo temperaturno razliko med izpuščeno hladilno vodo in sprejemnim sladkovodnim telesom.

Nadzor temperature se izvaja v skladu s pogoji za posamezno dovoljenje za posebne postopke, kjer je to ustrezno, in/ali mejnimi vrednostmi v skladu z regulativnim okvirom EU.

Dejavnost je v skladu s standardi IFC (Industry Foundation Classes).

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Zadevni elementi v tem oddelku so zajeti v poročilih držav članic Komisiji v skladu s členom 14(1) Direktive 2011/70/Euratom.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki je varno in odgovorno v skladu z Direktivo 2011/70/Euratom in Direktivo 2013/59/Euratom.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Zemljišča/postopki ne škodujejo stanju ohranjenosti nobenega od habitatov ali vrst, prisotnih na zavarovanih območjih.

4.28 Proizvodnja električne energije iz jedrske energije v obstoječih objektih

Opis dejavnosti

Dejavnost je uvrščena pod oznaki NACE D35.11 in F42.2 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam

1.	Gospodarska dejavnost je izvedla fizične in nefizične rešitve (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvene rešitve), ki bistveno zmanjšujejo najpomembnejša fizična podnebna tveganja, ki so pomembna za to dejavnost.

(a)	pregledom dejavnosti za ugotovitev, katera fizična podnebna tveganja s seznama v Dodatku A k tej prilogi bi lahko vplivala na uspešnost gospodarske dejavnosti med njenim pričakovanim trajanjem;

(b)	kadar se oceni, da dejavnost ogroža eno ali več fizičnih podnebnih tveganj, navedenih v Dodatku A k tej prilogi, oceno podnebnih tveganj in ranljivosti, da se oceni pomembnost fizičnih podnebnih tveganj za gospodarsko dejavnost;

(c)	oceno prilagoditvenih rešitev, ki lahko zmanjšajo opredeljeno fizično podnebno tveganje.

Ocena podnebnih tveganj in ranljivosti je sorazmerna z obsegom dejavnosti in njenim pričakovanim trajanjem, tako da:

(a)	se za dejavnosti, za katere se pričakuje, da bodo trajale manj kot 10 let, ocena izvede, in sicer vsaj z uporabo podnebnih projekcij v najmanjšem primernem obsegu;

(b)

se za vse druge dejavnosti ocena izvede z uporabo najsodobnejših podnebnih projekcij z najvišjo ravnjo podrobnosti, ki je na voljo, za obstoječi razpon prihodnjih scenarijev (11) v skladu s pričakovanim trajanjem dejavnosti, vključno z vsaj 10- do 30-letnimi scenariji podnebnih projekcij za večje naložbe.

Podnebne projekcije in presoja vplivov temeljijo na dobri praksi in razpoložljivih smernicah ter upoštevajo najsodobnejša znanstvena dognanja v zvezi z analizo ranljivosti in tveganja ter povezanimi metodologijami v skladu z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (12), strokovno pregledanimi znanstvenimi publikacijami ter odprtokodnimi (13) ali plačljivimi modeli.

Izvedene prilagoditvene rešitve:

(a)	ne vplivajo škodljivo na prizadevanja za prilagajanje ali raven odpornosti drugih ljudi, narave, kulturne dediščine, sredstev in drugih gospodarskih dejavnosti na fizična podnebna tveganja;

(b)	dajejo prednost sonaravnim rešitvam (14) ali se v največji možni meri opirajo na modro ali zeleno infrastrukturo (15);

(c)	so skladne z lokalnimi, sektorskimi, regionalnimi ali nacionalnimi načrti in strategijami prilagajanja;

(d)	se spremljajo in merijo glede na vnaprej določene kazalnike, kadar ti kazalniki niso izpolnjeni, pa se obravnava možnost popravljalnih ukrepov;

(e)	kadar je izvedena rešitev fizična in obsega dejavnost, za katero so bila v tej prilogi določena tehnična merila za pregled, rešitev izpolnjuje tehnična merila za pregled v zvezi z nebistvenim škodovanjem za to dejavnost.

(a)	predložil dokaz o jedrski varnosti, katerega obseg in raven podrobnosti sta sorazmerna s potencialnim obsegom in vrsto nevarnosti, ki se nanaša na jedrski objekt in njegovo lokacijo (člen 6, točka (b), Direktive 2009/71/Euratom);

(b)	sprejel ukrepe obrambe v globino, med drugim za zagotovitev, da se čim bolj zmanjšajo posledice skrajnih zunanjih naravnih tveganj in neželenih tveganj, ki jih povzroči človek (člen 8b(1), točka (a), Direktive 2009/71/Euratom);

(c)	opravil ustrezno oceno za določeno lokacijo in objekt, kadar zadevni upravljavec zaprosi za dovoljenje za gradnjo ali obratovanje jedrske elektrarne (člen 8c(a) Direktive 2009/71/Euratom).

Nebistveno škodovanje

(1)	Blažitev podnebnih sprememb

Neposredne emisije toplogrednih plinov pri dejavnosti so nižje od 270 g CO2e/kWh.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(a)	najvišjo temperaturo sprejemnega sladkovodnega telesa po mešanju ter

(b)	največjo temperaturno razliko med izpuščeno hladilno vodo in sprejemnim sladkovodnim telesom.

Nadzor temperature se izvaja v skladu s pogoji za posamezno dovoljenje za posebne postopke, kjer je to ustrezno, ali mejnimi vrednostmi v skladu s pravom Unije.

Dejavnost je v skladu s standardi IFC (Industry Foundation Classes).

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Zadevni elementi v tem oddelku so zajeti v poročilih držav članic Komisiji v skladu s členom 14(1) Direktive 2011/70/Euratom.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki je varno in odgovorno v skladu z Direktivo 2011/70/Euratom in Direktivo 2013/59/Euratom.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Pred gradnjo jedrske elektrarne se v skladu z Direktivo 2011/92/EU opravi presoja vplivov na okolje. Izvedejo se zahtevani blažitveni in kompenzacijski ukrepi.

Zemljišča/postopki ne škodujejo stanju ohranjenosti nobenega od habitatov ali vrst, prisotnih na zavarovanih območjih.

4.29 Proizvodnja električne energije iz fosilnih plinastih goriv

Opis dejavnosti

Gradnja ali upravljanje objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo električno energijo z uporabo fosilnih plinastih goriv, ki izpolnjujejo merila iz točke 1(a) oddelka 4.29 Priloge I. Ta dejavnost ne vključuje proizvodnje električne energije z izključno uporabo obnovljivih nefosilnih plinastih in tekočih goriv iz oddelka 4.7 Priloge I ter bioplina in tekočega biogoriva iz oddelka 4.8 Priloge I.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam

1.	Gospodarska dejavnost je izvedla fizične in nefizične rešitve (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvene rešitve), ki bistveno zmanjšujejo najpomembnejša fizična podnebna tveganja, ki so pomembna za to dejavnost.

(a)	pregledom dejavnosti za ugotovitev, katera fizična podnebna tveganja s seznama v Dodatku A k tej prilogi bi lahko vplivala na uspešnost gospodarske dejavnosti med njenim pričakovanim trajanjem;

(b)	kadar se oceni, da dejavnost ogroža eno ali več fizičnih podnebnih tveganj, navedenih v Dodatku A k tej prilogi, oceno podnebnih tveganj in ranljivosti, da se oceni pomembnost fizičnih podnebnih tveganj za gospodarsko dejavnost;

(c)	oceno prilagoditvenih rešitev, ki lahko zmanjšajo opredeljeno fizično podnebno tveganje.

Ocena podnebnih tveganj in ranljivosti je sorazmerna z obsegom dejavnosti in njenim pričakovanim trajanjem, tako da:

(a)	se za dejavnosti, za katere se pričakuje, da bodo trajale manj kot 10 let, ocena izvede, in sicer vsaj z uporabo podnebnih projekcij v najmanjšem primernem obsegu;

(b)

se za vse druge dejavnosti ocena izvede z uporabo najsodobnejših podnebnih projekcij z najvišjo ravnjo podrobnosti, ki je na voljo, za obstoječi razpon prihodnjih scenarijev (16) v skladu s pričakovanim trajanjem dejavnosti, vključno z vsaj 10- do 30-letnimi scenariji podnebnih projekcij za večje naložbe.

Podnebne projekcije in presoja vplivov temeljijo na dobri praksi in razpoložljivih smernicah ter upoštevajo najsodobnejša znanstvena dognanja v zvezi z analizo ranljivosti in tveganja ter povezanimi metodologijami v skladu z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (17), strokovno pregledanimi znanstvenimi publikacijami ter odprtokodnimi (18) ali plačljivimi modeli.

Izvedene prilagoditvene rešitve:

(a)	ne vplivajo škodljivo na prizadevanja za prilagajanje ali raven odpornosti drugih ljudi, narave, kulturne dediščine, sredstev in drugih gospodarskih dejavnosti na fizična podnebna tveganja;

(b)	dajejo prednost sonaravnim rešitvam (19) ali se v največji možni meri opirajo na modro ali zeleno infrastrukturo (20);

(c)	so skladne z lokalnimi, sektorskimi, regionalnimi ali nacionalnimi načrti in strategijami prilagajanja;

(d)	se spremljajo in merijo glede na vnaprej določene kazalnike, kadar ti kazalniki niso izpolnjeni, pa se obravnava možnost popravljalnih ukrepov;

(e)	kadar je izvedena rešitev fizična in obsega dejavnost, za katero so bila v tej prilogi določena tehnična merila za pregled, rešitev izpolnjuje tehnična merila za pregled v zvezi z nebistvenim škodovanjem za to dejavnost.

Nebistveno škodovanje

(1)	Blažitev podnebnih sprememb

Neposredne emisije toplogrednih plinov pri dejavnosti so nižje od 270 g CO2e/kWh.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.30 Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije z visokim izkoristkom iz fosilnih plinastih goriv

Opis dejavnosti

Gradnja, obnova in upravljanje objektov za soproizvodnjo toplote/hladu in električne energije z uporabo fosilnih plinastih goriv, ki izpolnjujejo merila iz točke 1(a) oddelka 4.30 Priloge I. Ta dejavnost ne vključuje soproizvodnje toplote/hladu in električne energije z visokim izkoristkom z izključno uporabo obnovljivih nefosilnih plinastih in tekočih goriv iz oddelka 4.19 Priloge I ter bioplina in tekočega biogoriva iz oddelka 4.20 Priloge I.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodama NACE D35.11 in D35.30 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam

1.	Gospodarska dejavnost je izvedla fizične in nefizične rešitve (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvene rešitve), ki bistveno zmanjšujejo najpomembnejša fizična podnebna tveganja, ki so pomembna za to dejavnost.

(a)	pregledom dejavnosti za ugotovitev, katera fizična podnebna tveganja s seznama v Dodatku A k tej prilogi bi lahko vplivala na uspešnost gospodarske dejavnosti med njenim pričakovanim trajanjem;

(b)	kadar se oceni, da dejavnost ogroža eno ali več fizičnih podnebnih tveganj, navedenih v Dodatku A k tej prilogi, oceno podnebnih tveganj in ranljivosti, da se oceni pomembnost fizičnih podnebnih tveganj za gospodarsko dejavnost;

(c)	oceno prilagoditvenih rešitev, ki lahko zmanjšajo opredeljeno fizično podnebno tveganje.

Ocena podnebnih tveganj in ranljivosti je sorazmerna z obsegom dejavnosti in njenim pričakovanim trajanjem, tako da:

(a)	se za dejavnosti, za katere se pričakuje, da bodo trajale manj kot 10 let, ocena izvede, in sicer vsaj z uporabo podnebnih projekcij v najmanjšem primernem obsegu;

(b)

se za vse druge dejavnosti ocena izvede z uporabo najsodobnejših podnebnih projekcij z najvišjo ravnjo podrobnosti, ki je na voljo, za obstoječi razpon prihodnjih scenarijev (21) v skladu s pričakovanim trajanjem dejavnosti, vključno z vsaj 10- do 30-letnimi scenariji podnebnih projekcij za večje naložbe.

Podnebne projekcije in presoja vplivov temeljijo na dobri praksi in razpoložljivih smernicah ter upoštevajo najsodobnejša znanstvena dognanja v zvezi z analizo ranljivosti in tveganja ter povezanimi metodologijami v skladu z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (22), strokovno pregledanimi znanstvenimi publikacijami ter odprtokodnimi (23) ali plačljivimi modeli.

Izvedene prilagoditvene rešitve:

(a)	ne vplivajo škodljivo na prizadevanja za prilagajanje ali raven odpornosti drugih ljudi, narave, kulturne dediščine, sredstev in drugih gospodarskih dejavnosti na fizična podnebna tveganja;

(b)	dajejo prednost sonaravnim rešitvam (24) ali se v največji možni meri opirajo na modro ali zeleno infrastrukturo (25);

(c)	so skladne z lokalnimi, sektorskimi, regionalnimi ali nacionalnimi načrti in strategijami prilagajanja;

(d)	se spremljajo in merijo glede na vnaprej določene kazalnike, kadar ti kazalniki niso izpolnjeni, pa se obravnava možnost popravljalnih ukrepov;

(e)	kadar je izvedena rešitev fizična in obsega dejavnost, za katero so bila v tej prilogi določena tehnična merila za pregled, rešitev izpolnjuje tehnična merila za pregled v zvezi z nebistvenim škodovanjem za to dejavnost.

Nebistveno škodovanje

(1)	Blažitev podnebnih sprememb

Neposredne emisije toplogrednih plinov pri dejavnosti so nižje od 270 g CO2e/kWh.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

4.31 Proizvodnja toplote/hladu iz fosilnih plinastih goriv v učinkovitem sistemu daljinskega ogrevanja in hlajenja

Opis dejavnosti

Gradnja, obnova in upravljanje objektov za proizvodnjo toplote, ki proizvajajo toploto/hlad z uporabo fosilnih plinastih goriv, priključenih na učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje v smislu člena 2, točka 41, Direktive 2012/27/EU, ki izpolnjujejo merila iz točke 1(a) oddelka 4.31 Priloge I. Ta dejavnost ne vključuje proizvodnje toplote/hladu v učinkovitem daljinskem ogrevanju z izključno uporabo obnovljivih nefosilnih plinastih in tekočih goriv iz oddelka 4.23 Priloge I ter bioplina in tekočega biogoriva iz oddelka 4.24 Priloge I.

Dejavnost je uvrščena pod oznako NACE D35.30 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

Bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam

1.	Gospodarska dejavnost je izvedla fizične in nefizične rešitve (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvene rešitve), ki bistveno zmanjšujejo najpomembnejša fizična podnebna tveganja, ki so pomembna za to dejavnost.

(a)	pregledom dejavnosti za ugotovitev, katera fizična podnebna tveganja s seznama v Dodatku A k tej prilogi bi lahko vplivala na uspešnost gospodarske dejavnosti med njenim pričakovanim trajanjem;

(b)	kadar se oceni, da dejavnost ogroža eno ali več fizičnih podnebnih tveganj, navedenih v Dodatku A k tej prilogi, oceno podnebnih tveganj in ranljivosti, da se oceni pomembnost fizičnih podnebnih tveganj za gospodarsko dejavnost;

(c)	oceno prilagoditvenih rešitev, ki lahko zmanjšajo opredeljeno fizično podnebno tveganje.

Ocena podnebnih tveganj in ranljivosti je sorazmerna z obsegom dejavnosti in njenim pričakovanim trajanjem, tako da:

(a)	se za dejavnosti, za katere se pričakuje, da bodo trajale manj kot 10 let, ocena izvede, in sicer vsaj z uporabo podnebnih projekcij v najmanjšem primernem obsegu;

(b)

se za vse druge dejavnosti ocena izvede z uporabo najsodobnejših podnebnih projekcij z najvišjo ravnjo podrobnosti, ki je na voljo, za obstoječi razpon prihodnjih scenarijev (26) v skladu s pričakovanim trajanjem dejavnosti, vključno z vsaj 10- do 30-letnimi scenariji podnebnih projekcij za večje naložbe.

Podnebne projekcije in presoja vplivov temeljijo na dobri praksi in razpoložljivih smernicah ter upoštevajo najsodobnejša znanstvena dognanja v zvezi z analizo ranljivosti in tveganja ter povezanimi metodologijami v skladu z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (27), strokovno pregledanimi znanstvenimi publikacijami ter odprtokodnimi (28) ali plačljivimi modeli.

Izvedene prilagoditvene rešitve:

(a)	ne vplivajo škodljivo na prizadevanja za prilagajanje ali raven odpornosti drugih ljudi, narave, kulturne dediščine, sredstev in drugih gospodarskih dejavnosti na fizična podnebna tveganja;

(b)	dajejo prednost sonaravnim rešitvam (29) ali se v največji možni meri opirajo na modro ali zeleno infrastrukturo (30);

(c)	so skladne z lokalnimi, sektorskimi, regionalnimi ali nacionalnimi načrti in strategijami prilagajanja;

(d)	se spremljajo in merijo glede na vnaprej določene kazalnike, kadar ti kazalniki niso izpolnjeni, pa se obravnava možnost popravljalnih ukrepov;

(e)	kadar je izvedena rešitev fizična in obsega dejavnost, za katero so bila v tej prilogi določena tehnična merila za pregled, rešitev izpolnjuje tehnična merila za pregled v zvezi z nebistvenim škodovanjem za to dejavnost.

Nebistveno škodovanje

(1)	Blažitev podnebnih sprememb

Neposredne emisije toplogrednih plinov pri dejavnosti so nižje od 270 g CO2e/kWh.

(3)	Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4)	Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5)	Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6)	Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.“

(1) Prihodnji scenariji vključujejo značilne poteke vsebnosti (RCP) Medvladnega panela za podnebne spremembe RCP2.6, RCP4.5, RCP6.0 in RCP8.5.

(2) Ocenjevalna poročila o podnebnih spremembah: vplivi, prilagoditev in ranljivost, ki jih redno objavlja Medvladni panel za podnebne spremembe, organ Združenih narodov za ocenjevanje znanstvenih dognanj v zvezi z učinki podnebnih sprememb, https://www.ipcc.ch/reports/.

(3) Kot so na primer storitve programa Copernicus, ki jih upravlja Evropska komisija.

(4) Sonaravne rešitve so opredeljene kot „[r]ešitve, ki imajo navdih in podporo v naravi, so stroškovno učinkovite, sočasno zagotavljajo okoljske, družbene in gospodarske koristi ter pomagajo krepiti odpornost. Take rešitve z lokalno prilagojenimi, z viri gospodarnimi in sistemskimi intervencijami prinašajo več in bolj raznoliko naravo ter naravne značilnosti in procese v mesta, krajino in morja.“ Zato sonaravne rešitve koristijo biotski raznovrstnosti in podpirajo izvajanje širokega nabora ekosistemskih storitev (različica z dne [datum sprejetja]: https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/research-area/environment/nature-based-solutions_en/).

(5) Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (COM(2013) 249 final).

(6) Prihodnji scenariji vključujejo značilne poteke vsebnosti (RCP) Medvladnega panela za podnebne spremembe RCP2.6, RCP4.5, RCP6.0 in RCP8.5.

(7) Ocenjevalna poročila o podnebnih spremembah: vplivi, prilagoditev in ranljivost, ki jih redno objavlja Medvladni panel za podnebne spremembe, organ Združenih narodov za ocenjevanje znanstvenih dognanj v zvezi z učinki podnebnih sprememb, https://www.ipcc.ch/reports/.

(8) Kot so na primer storitve programa Copernicus, ki jih upravlja Evropska komisija.

(9) Sonaravne rešitve so opredeljene kot „[r]ešitve, ki imajo navdih in podporo v naravi, so stroškovno učinkovite, sočasno zagotavljajo okoljske, družbene in gospodarske koristi ter pomagajo krepiti odpornost. Take rešitve z lokalno prilagojenimi, z viri gospodarnimi in sistemskimi intervencijami prinašajo več in bolj raznoliko naravo ter naravne značilnosti in procese v mesta, krajino in morja.“ Zato sonaravne rešitve koristijo biotski raznovrstnosti in podpirajo izvajanje širokega nabora ekosistemskih storitev (različica z dne [datum sprejetja]: https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/research-area/environment/nature-based-solutions_en/).

(10) Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (COM(2013) 249 final).

(11) Prihodnji scenariji vključujejo značilne poteke vsebnosti (RCP) Medvladnega panela za podnebne spremembe RCP2.6, RCP4.5, RCP6.0 in RCP8.5.

(12) Ocenjevalna poročila o podnebnih spremembah: vplivi, prilagoditev in ranljivost, ki jih redno objavlja Medvladni panel za podnebne spremembe, organ Združenih narodov za ocenjevanje znanstvenih dognanj v zvezi z učinki podnebnih sprememb, https://www.ipcc.ch/reports/.

(13) Kot so na primer storitve programa Copernicus, ki jih upravlja Evropska komisija.

(14) Sonaravne rešitve so opredeljene kot „[r]ešitve, ki imajo navdih in podporo v naravi, so stroškovno učinkovite, sočasno zagotavljajo okoljske, družbene in gospodarske koristi ter pomagajo krepiti odpornost. Take rešitve z lokalno prilagojenimi, z viri gospodarnimi in sistemskimi intervencijami prinašajo več in bolj raznoliko naravo ter naravne značilnosti in procese v mesta, krajino in morja.“ Zato sonaravne rešitve koristijo biotski raznovrstnosti in podpirajo izvajanje širokega nabora ekosistemskih storitev (različica z dne [datum sprejetja]: https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/research-area/environment/nature-based-solutions_en/).

(15) Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (COM(2013) 249 final).

(16) Prihodnji scenariji vključujejo značilne poteke vsebnosti (RCP) Medvladnega panela za podnebne spremembe RCP2.6, RCP4.5, RCP6.0 in RCP8.5.

(17) Ocenjevalna poročila o podnebnih spremembah: vplivi, prilagoditev in ranljivost, ki jih redno objavlja Medvladni panel za podnebne spremembe, organ Združenih narodov za ocenjevanje znanstvenih dognanj v zvezi z učinki podnebnih sprememb, https://www.ipcc.ch/reports/.

(18) Kot so na primer storitve programa Copernicus, ki jih upravlja Evropska komisija.

(19) Sonaravne rešitve so opredeljene kot „[r]ešitve, ki imajo navdih in podporo v naravi, so stroškovno učinkovite, sočasno zagotavljajo okoljske, družbene in gospodarske koristi ter pomagajo krepiti odpornost. Take rešitve z lokalno prilagojenimi, z viri gospodarnimi in sistemskimi intervencijami prinašajo več in bolj raznoliko naravo ter naravne značilnosti in procese v mesta, krajino in morja.“ Zato sonaravne rešitve koristijo biotski raznovrstnosti in podpirajo izvajanje širokega nabora ekosistemskih storitev (različica z dne [datum sprejetja]: https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/research-area/environment/nature-based-solutions_en/).

(20) Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (COM(2013) 249 final).

(21) Prihodnji scenariji vključujejo značilne poteke vsebnosti (RCP) Medvladnega panela za podnebne spremembe RCP2.6, RCP4.5, RCP6.0 in RCP8.5.

(22) Ocenjevalna poročila o podnebnih spremembah: vplivi, prilagoditev in ranljivost, ki jih redno objavlja Medvladni panel za podnebne spremembe, organ Združenih narodov za ocenjevanje znanstvenih dognanj v zvezi z učinki podnebnih sprememb, https://www.ipcc.ch/reports/.

(23) Kot so na primer storitve programa Copernicus, ki jih upravlja Evropska komisija.

(24) Sonaravne rešitve so opredeljene kot „[r]ešitve, ki imajo navdih in podporo v naravi, so stroškovno učinkovite, sočasno zagotavljajo okoljske, družbene in gospodarske koristi ter pomagajo krepiti odpornost. Take rešitve z lokalno prilagojenimi, z viri gospodarnimi in sistemskimi intervencijami prinašajo več in bolj raznoliko naravo ter naravne značilnosti in procese v mesta, krajino in morja.“ Zato sonaravne rešitve koristijo biotski raznovrstnosti in podpirajo izvajanje širokega nabora ekosistemskih storitev (različica z dne [datum sprejetja]: https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/research-area/environment/nature-based-solutions_en/).

(25) Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (COM(2013) 249 final).

(26) Prihodnji scenariji vključujejo značilne poteke vsebnosti (RCP) Medvladnega panela za podnebne spremembe RCP2.6, RCP4.5, RCP6.0 in RCP8.5.

(27) Ocenjevalna poročila o podnebnih spremembah: vplivi, prilagoditev in ranljivost, ki jih redno objavlja Medvladni panel za podnebne spremembe, organ Združenih narodov za ocenjevanje znanstvenih dognanj v zvezi z učinki podnebnih sprememb, https://www.ipcc.ch/reports/.

(28) Kot so na primer storitve programa Copernicus, ki jih upravlja Evropska komisija.

(29) Sonaravne rešitve so opredeljene kot „[r]ešitve, ki imajo navdih in podporo v naravi, so stroškovno učinkovite, sočasno zagotavljajo okoljske, družbene in gospodarske koristi ter pomagajo krepiti odpornost. Take rešitve z lokalno prilagojenimi, z viri gospodarnimi in sistemskimi intervencijami prinašajo več in bolj raznoliko naravo ter naravne značilnosti in procese v mesta, krajino in morja.“ Zato sonaravne rešitve koristijo biotski raznovrstnosti in podpirajo izvajanje širokega nabora ekosistemskih storitev (različica z dne [datum sprejetja]: https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/research-area/environment/nature-based-solutions_en/).

(30) Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (COM(2013) 249 final).

PRILOGA III

„PRILOGA XII

Standardne predloge za razkritje iz člena 8(6) in (7)

Informacije iz člena 8(6) in (7) se za vsak ključni kazalnik uspešnosti, ki se uporablja, predložijo na naslednji način.

Predloga 1 Dejavnosti na področju jedrske energije in zemeljskega plina

Vrstica	Dejavnosti na področju jedrske energije
1.	Podjetje izvaja ali financira raziskave, razvoj, predstavitev in postavitev inovativnih objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo energijo iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki iz jedrskega gorivnega cikla, ali ima izpostavljenosti do navedenega.	DA/NE
2.	Podjetje izvaja ali financira gradnjo in varno upravljanje novih jedrskih objektov za proizvodnjo električne energije ali procesne toplote, tudi za namen daljinskega ogrevanja ali industrijskih procesov, kot je proizvodnja vodika, ter njihove varnostne posodobitve z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij ali ima izpostavljenosti do navedenega.	DA/NE
3.	Podjetje izvaja ali financira varno upravljanje obstoječih jedrskih objektov za proizvodnjo električne energije ali procesne toplote, tudi za namen daljinskega ogrevanja ali industrijskih procesov, kot je proizvodnja vodika iz jedrske energije, ter njihove varnostne posodobitve ali ima izpostavljenosti do navedenega.	DA/NE
	Dejavnosti na področju zemeljskega plina
4.	Podjetje izvaja ali financira gradnjo ali upravljanje objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo električno energijo z uporabo fosilnih plinastih goriv, ali ima izpostavljenosti do navedenega.	DA/NE
5.	Podjetje izvaja ali financira gradnjo, obnovo in upravljanje objektov za soproizvodnjo toplote/hladu in električne energije z uporabo fosilnih plinastih goriv ali ima izpostavljenosti do navedenega.	DA/NE
6.	Podjetje izvaja ali financira gradnjo, obnovo in upravljanje objektov za proizvodnjo toplote, ki proizvajajo toploto/hlad z uporabo fosilnih plinastih goriv, ali ima izpostavljenosti do navedenega.	DA/NE

Predloga 2 Gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo (imenovalec)

Vrstica	Gospodarske dejavnosti	Znesek in delež (informacije se navedejo v denarnih zneskih in kot odstotki)
		BPS + PPS		Blažitev podnebnih sprememb (BPS)		Prilagajanje podnebnim spremembam (PPS)
		Znesek	%	Znesek	%	Znesek	%
1.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.26 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
2.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.27 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
3.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.28 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
4.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.29 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
5.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.30 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
6.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.31 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
7.	Znesek in delež drugih gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, ki niso navedene v vrsticah 1 do 6 zgoraj, v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
8.	Skupna vrednost ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja

Predloga 3 Gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo (števec)

Vrstica	Gospodarske dejavnosti	Znesek in delež (informacije se navedejo v denarnih zneskih in kot odstotki)
		(BPS + PPS)		Blažitev podnebnih sprememb		Prilagajanje podnebnim spremembam
		Znesek	%	Znesek	%	Znesek	%
1.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.26 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v števcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
2.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.27 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v števcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
3.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.28 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v števcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
4.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.29 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v števcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
5.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.30 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v števcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
6.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, iz oddelka 4.31 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v števcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
7.	Znesek in delež drugih gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, ki niso navedene v vrsticah 1 do 6 zgoraj, v števcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
8.	Skupni znesek in delež gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, v števcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja		100 %

Predloga 4 Gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar z njo niso usklajene

Vrstica	Gospodarske dejavnosti	Delež (informacije se navedejo v denarnih zneskih in kot odstotki)
		(BPS + PPS)		Blažitev podnebnih sprememb		Prilagajanje podnebnim spremembam
		Znesek	%	Znesek	%	Znesek	%
1.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, ki je sprejemljiva za taksonomijo, vendar z njo ni usklajena, iz oddelka 4.26 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
2.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, ki je sprejemljiva za taksonomijo, vendar z njo ni usklajena, iz oddelka 4.27 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
3.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, ki je sprejemljiva za taksonomijo, vendar z njo ni usklajena, iz oddelka 4.28 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
4.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, ki je sprejemljiva za taksonomijo, vendar z njo ni usklajena, iz oddelka 4.29 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
5.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, ki je sprejemljiva za taksonomijo, vendar z njo ni usklajena, iz oddelka 4.30 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
6.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti, ki je sprejemljiva za taksonomijo, vendar z njo ni usklajena, iz oddelka 4.31 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
7.	Znesek in delež drugih gospodarskih dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar z njo niso usklajene, ter niso navedene v vrsticah 1 do 6 zgoraj, v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
8.	Skupni znesek in delež gospodarskih dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar z njo niso usklajene, v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja

Predloga 5 Gospodarske dejavnosti, ki niso sprejemljive za taksonomijo

Vrstica	Gospodarske dejavnosti	Znesek	Odstotek
1.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti iz vrstice 1 predloge 1, ki ni sprejemljiva za taksonomijo, v skladu z oddelkom 4.26 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
2.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti iz vrstice 2 predloge 1, ki ni sprejemljiva za taksonomijo, v skladu z oddelkom 4.27 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
3.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti iz vrstice 3 predloge 1, ki ni sprejemljiva za taksonomijo, v skladu z oddelkom 4.28 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
4.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti iz vrstice 4 predloge 1, ki ni sprejemljiva za taksonomijo, v skladu z oddelkom 4.29 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
5.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti iz vrstice 5 predloge 1, ki ni sprejemljiva za taksonomijo, v skladu z oddelkom 4.30 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
6.	Znesek in delež gospodarske dejavnosti iz vrstice 6 predloge 1, ki ni sprejemljiva za taksonomijo, v skladu z oddelkom 4.31 prilog I in II k Delegirani uredbi 2021/2139 v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
7.	Znesek in delež drugih gospodarskih dejavnosti, ki niso sprejemljive za taksonomijo ter niso navedene v vrsticah 1 do 6 zgoraj, v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja
8.	Skupni znesek in delež gospodarskih dejavnosti, ki niso sprejemljive za taksonomijo, v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti, ki se uporablja

“