UREDBA (EU) 2022/1031 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 23. junija 2022

o dostopu gospodarskih subjektov, blaga in storitev iz tretjih držav do trgov javnih naročil in koncesij Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu gospodarskih subjektov, blaga in storitev iz Unije do trgov javnih naročil in koncesij tretjih držav (instrument za mednarodno javno naročanje, IPI)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) Unija določi in izvaja skupne politike in ukrepe ter si prizadeva za boljše sodelovanje na vseh področjih mednarodnih odnosov, da bi med drugim spodbudila vključitev vseh držav v svetovno gospodarstvo, tudi s postopno odpravo omejitev v mednarodni trgovini.

(2)

Na podlagi člena 206 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) Unija z vzpostavitvijo carinske unije v skupnem interesu prispeva k usklajenemu razvoju svetovne trgovine, postopnemu odpravljanju omejitev v mednarodni trgovini in pri tujih neposrednih naložbah ter k zmanjševanju carinskih in drugih ovir.

(3)

V skladu s členom 26 PDEU Unija sprejme ukrepe za vzpostavitev ali zagotavljanje delovanja notranjega trga, ki zajema območje brez notranjih meja, na katerem je v skladu s Pogodbama zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Dostop gospodarskih subjektov, blaga in storitev iz tretjih držav do trgov javnih naročil ali koncesij Unije spada na področje skupne trgovinske politike.

(4)	V členu III:8 Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 ter členu XIII Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami so vladne nabave izločene iz glavnih mnogostranskih ureditev Svetovne trgovinske organizacije (STO).

(5)	V okviru STO ter prek njenih dvostranskih odnosov se Unija zavzema za ambiciozno odpiranje mednarodnih trgov javnih naročil in koncesij tako v Uniji kot v njenih trgovinskih partnericah v duhu vzajemnosti in medsebojne koristi.

(6)	Večstranski Sporazum o vladnih nabavah STO in trgovinski sporazumi Unije, ki vključujejo določbe o javnih naročilih, gospodarskim subjektom iz Unije omogočajo samo dostop do trgov javnih naročil ali koncesij tretjih držav, ki so pogodbenice teh sporazumov.

(7)

Kadar je tretja država podpisnica Sporazuma o vladnih nabavah STO ali je z Unijo sklenila trgovinski sporazum, ki vključuje določbe o javnih naročilih, bi morala Komisija ravnati v skladu z mehanizmom posvetovanja ali postopki reševanja sporov, ki so določeni v teh sporazumih, kadar so omejevalne prakse povezane z javnimi naročili, vključenimi med obveznosti glede dostopa do trga, ki jih je ta tretja država sprejela do Unije.

(8)

Številne tretje države ne želijo odpreti svojih trgov javnih naročil ali koncesij mednarodni konkurenci ali izboljšati dostopa do njih. Zato so gospodarski subjekti iz Unije izpostavljeni omejevalnim praksam pri javnih naročilih v mnogih tretjih državah, zaradi česar se izgubijo številne priložnosti za trgovanje.

(9)

Uredba (EU) št. 654/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa pravila in postopke za zagotovitev izvrševanja pravic Unije na podlagi mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki jih je sklenila Unija. Za obravnavo gospodarskih subjektov, blaga in storitev, ki niso vključeni v takšne mednarodne sporazume, ne obstajajo nobena tovrstna pravila in postopki.

(10)

Mednarodne obveznosti glede dostopa do trga, ki jih je Unija sprejela do tretjih držav na področju javnih naročil in koncesij, med drugim zahtevajo enako obravnavo gospodarskih subjektov iz teh tretjih držav. Zato se lahko ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, uporabljajo samo za gospodarske subjekte, blago ali storitve iz tretjih držav, ki niso pogodbenice večstranskega Sporazuma o vladnih nabavah STO ali dvostranskih ali mnogostranskih trgovinskih sporazumov z Unijo, ki vključujejo obveznosti glede dostopa do trgov javnih naročil ali koncesij, oziroma za gospodarske subjekte, blago ali storitve iz držav, ki so pogodbenice takih sporazumov, vendar le v zvezi s postopki javnega naročanja blaga, storitev ali koncesij, ki jih ti sporazumi ne zajemajo. V skladu z direktivami 2014/23/EU (4), 2014/24/EU (5) in 2014/25/EU (6) Evropskega parlamenta in Sveta in v skladu s pojasnili iz sporočila Komisije z dne 24. julija 2019 o smernicah o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU gospodarski subjekti iz tretjih držav, ki nimajo nobenega sporazuma o odprtju trga javnih naročil EU oziroma katerih blago, storitve in gradnje niso zajeti v takšnem sporazumu, nimajo zagotovljenega dostopa do postopkov javnega naročanja v EU in so lahko izločeni.

(11)	Dejanska uporaba katerih koli ukrepov, sprejetih na podlagi te uredbe, z namenom izboljšanja dostopa gospodarskih subjektov iz Unije do trgov javnih naročil ali koncesij nekaterih tretjih držav, zahteva jasen sklop pravil o poreklu za gospodarske subjekte, blago in storitve.

(12)	Poreklo blaga bi bilo treba določiti v skladu s členom 60 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(13)

Poreklo storitve bi bilo treba določiti na podlagi porekla fizične ali pravne osebe, ki jo opravlja. Za poreklo pravne osebe bi se morala šteti država, po pravu katere je pravna oseba ustanovljena ali kako drugače organizirana in na ozemlju katere pravna oseba opravlja bistvene poslovne dejavnosti. Za pravne osebe, ustanovljene ali kako drugače organizirane na podlagi zakonodaje države članice, bi se moralo šteti, da imajo poreklo v Uniji le, če so neposredno in dejansko povezane z gospodarstvom države članice. Da bi se preprečilo morebitno izogibanje ukrepu instrumenta za mednarodno javno naročanje (IPI), bi bilo lahko treba poreklo pravnih oseb pod tujim nadzorom ali v tujem lastništvu, ki ne opravljajo bistvenih poslovnih dejavnosti na ozemlju tretje države ali na ozemlju države članice, katere zakonodaja je podlaga za njihovo ustanovitev ali drugačno organiziranost, določiti tudi ob upoštevanju drugih elementov, kot je poreklo lastnikov ali drugih oseb, ki imajo prevladujoč vpliv na to pravno osebo.

(14)

Pri presojanju, ali v tretji državi obstajajo posebni ukrepi ali prakse, ki bi lahko ovirali dostop gospodarskih subjektov, blaga ali storitev iz Unije do trgov javnih naročil ali koncesij v tej tretji državi, bi morala Komisija preučiti, do kakšne stopnje zakoni, pravila ali drugi ukrepi zadevne tretje države o trgih javnih naročil in koncesij zagotavljajo preglednost v skladu z mednarodnimi standardi ter ne povzročajo resnih in ponavljajočih se omejitev za gospodarske subjekte, blago ali storitve iz Unije. Poleg tega bi morala Komisija preučiti, v kolikšni meri posamezni javni naročniki ali naročniki iz tretje države sprejemajo ali ohranjajo omejevalne prakse za gospodarske subjekte, blago ali storitve iz Unije.

(15)	Komisiji bi moralo biti omogočeno, da kadar koli začne pregledno preiskavo glede domnevno omejevalnih ukrepov ali praks, ki naj bi jih sprejela ali ohranjala tretja država.

(16)

Glede na splošni cilj politike Unije, da podpira gospodarsko rast najmanj razvitih držav in njihovo vključevanje v svetovne vrednostne verige, Komisija ne bi smela začeti preiskave v zvezi z državami, ki so upravičene do režima „vse razen orožja“, kot je naveden v Prilogi IV k Uredbi (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(17)

Komisija bi morala pri izvajanju preiskave povabiti zadevno tretjo državo k posvetovanju z namenom, da se odpravijo in popravijo vsakršni omejevalni ukrepi ali prakse in s tem izboljšajo priložnosti za oddajo ponudb za gospodarske subjekte, blago in storitve iz Unije v zvezi s trgi javnih naročil ali koncesij v tej tretji državi.

(18)	Zelo je pomembno, da preiskava poteka na pregleden način. Poročilo o glavnih ugotovitvah preiskave bi zato moralo biti na voljo javnosti.

(19)

Kadar se s preiskavo potrdi obstoj omejevalnih ukrepov ali praks in se po posvetovanjih z zadevno tretjo državo v razumnem času ne uvedejo zadovoljivi popravni ukrepi, s katerimi se odpravijo resne in ponavljajoče se ovire pri dostopu gospodarskih subjektov, blaga in storitev iz Unije, ali kadar zadevna tretja država zavrne udeležbo na posvetovanjih, bi morala Komisija na podlagi te uredbe sprejeti ukrep IPI v obliki prilagoditve ocene ali izključitve ponudb, če je po njenem mnenju tako sprejetje v interesu Unije.

(20)

Odločitev o tem, ali je sprejetje ukrepa IPI v interesu Unije, bi morala temeljiti na presoji vseh različnih interesov, vzetih kot celota, vključno z interesi gospodarskih subjektov iz Unije. Komisija bi morala pretehtati posledice sprejetja takega ukrepa glede na njegov vpliv na širše interese Unije. Pomembno je, da se posebna pozornost posveti splošnemu cilju doseganja vzajemnosti z odpiranjem trgov tretjih držav in izboljšanjem dostopa do trga za gospodarske subjekte iz Unije. Upoštevati bi bilo treba tudi cilj omejevanja nepotrebnega upravnega bremena za javne naročnike in naročnike ter gospodarske subjekte.

(21)

Prilagoditev ocene bi se morala uporabiti le za oceno ponudb, ki jih predložijo gospodarski subjekti iz zadevne tretje države. Takšen ukrep ne bi smel vplivati na ceno, ki se plača na podlagi pogodbe, ki se sklene z izbranim ponudnikom. Kadar se javni naročniki ali naročniki odločijo, da bodo ocenjevanje ponudb utemeljili na ceni oziroma stroških kot edinem merilu za oddajo javnega naročila, bi morala biti prilagoditev ocene bistveno strožja, da se zagotovi primerljiva učinkovitost ukrepa IPI.

(22)

Ukrepi IPI bi se morali uporabljati za postopke javnega naročanja, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, tudi okvirne sporazume in dinamične nabavne sisteme. Kadar se posamezno naročilo odda v dinamičnem nabavnem sistemu, za katerega se uporablja ukrep IPI, bi se morali ukrepi IPI uporabljati tudi za to posamezno naročilo. Ukrepi IPI pa se ne bi smeli uporabljati za naročila, ki ne presegajo določene mejne vrednosti, da bi se omejilo splošno upravno breme za javne naročnike in naročnike. Da bi preprečili dvojno uporabo ukrepov IPI, se ti ne bi smeli uporabljati za naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma, če so bili ukrepi IPI uporabljeni že ob sklenitvi tega okvirnega sporazuma.

(23)

Da bi se preprečilo izogibanje ukrepu IPI, bi bilo treba uspešnim ponudnikom naložiti ustrezne obveznosti. Te obveznosti bi se morale uporabljati le za postopke javnega naročanja, za katere se uporablja ukrep IPI, kot tudi za naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma, katerih vrednost je enaka ali višja od določene mejne vrednosti in kadar je bil za ta okvirni sporazum sprejet ukrep IPI.

(24)

Kadar tretja država začne vsebinska in napredna pogajanja z Unijo o dostopu do trga javnih naročil, da bi se odpravile ali odstranile ovire za dostop gospodarskih subjektov, blaga ali storitev iz Unije do njihovih trgov javnih naročil ali koncesij, bi Komisiji moralo biti omogočeno, da med pogajanji prekine ukrepe IPI, ki se nanašajo na zadevno tretjo državo.

(25)

Pomembno je, da javni naročniki in naročniki v Uniji ukrepe IPI uporabljajo enotno. Da bi se upoštevale različne upravne zmogljivosti javnih naročnikov in naročnikov, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da pod določenimi strogimi pogoji za omejen seznam javnih naročnikov na lokalni ravni zahtevajo izvzetje iz ukrepov IPI. Pomembno je, da Komisija pri preverjanju seznamov lokalnih javnih naročnikov, kot so jih predlagale države članice, upošteva poseben položaj teh javnih naročnikov, med drugim v zvezi s številom prebivalstva in geografskim položajem. Takšno izvzetje se lahko nanaša tudi na postopke javnega naročanja, ki bi ga morali biti ti javni naročniki zmožni izvesti na podlagi okvirnih sporazumov ali dinamičnih nabavnih sistemov.

(26)

Nujno je, da imajo javni naročniki in naročniki dostop do različnih visokokakovostnih proizvodov, ki izpolnjujejo njihove zahteve glede nabave po konkurenčnih cenah. Javni naročniki in naročniki bi zato morali imeti možnost, da ne uporabijo ukrepov IPI, ki omejujejo dostop izključenega blaga in storitev, kadar niso na voljo blago ali storitve iz Unije ali vključeno blago ali storitve, ki bi izpolnjevale zahteve javnega naročnika ali naročnika, ali da se zavarujejo bistvene potrebe javne politike, na primer nujni razlogi v zvezi z javnim zdravjem ali varstvom okolja. Kadar javni naročniki ali naročniki uporabijo te izjeme, bi morali o tem pravočasno in podrobno obvestiti Komisijo, da se omogoči ustrezno spremljanje izvajanja te uredbe.

(27)

V primeru, da javni naročniki ali naročniki nepravilno uporabijo ukrepe IPI in to negativno vpliva na možnosti pravice do sodelovanja gospodarskih subjektov v postopku javnega naročanja, bi se morali uporabljati direktivi Sveta 89/665/EGS (9) in 92/13/EGS (10). Prizadeti gospodarski subjekti bi morali imeti možnost, da sprožijo revizijski postopek v skladu z nacionalnim pravom, s katerim se izvajata ti direktivi, če ti gospodarski subjekti na primer menijo, da bi moral biti konkurirajoč gospodarski subjekt izključen ali da bi morala biti njegova ponudba zaradi uporabe ukrepa IPI razvrščena nižje. Komisija bi morala imeti tudi možnost, da uporabi korektivni mehanizem v skladu s členom 3 Direktive 89/665/EGS ali členom 8 Direktive 92/13/EGS.

(28)	Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(29)

Za sprejetje izvedbenih aktov v zvezi s sprejetjem, preklicem, prekinitvijo, ponovno uvedbo ali podaljšanjem ukrepa IPI bi bilo treba uporabiti postopek pregleda, Komisiji pa bi moral pomagati odbor za trgovinske ovire, ustanovljen z Uredbo (EU) 2015/1843 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Glede na to, da bi lahko imeli ukrepi IPI različne učinke na trge javnih naročil ali koncesij Unije, bi bilo treba prilagoditi postopek v odboru, ki se uporablja za osnutke izvedbenih aktov, ki določajo izključitev ponudb, v takih primerih pa bi se moral uporabiti člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

(30)	Po potrebi in v zadevah, ki vplivajo na uporabo pravnega okvira Unije o javnih naročilih, bi morala Komisija imeti možnost, da se posvetuje s svetovalnim odborom za javna naročila, ustanovljenim s Sklepom Sveta 71/306/EGS (13).

(31)

Informacije, prejete na podlagi te uredbe, bi se morale uporabljati le za namen, za katerega so bile zahtevane, in ob ustreznem upoštevanju veljavnih zahtev Unije in nacionalnih zahtev glede varstva podatkov in zaupnosti. Ustrezno bi se morali uporabljati Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (14) ter člen 28 Direktive 2014/23/EU, člen 21 Direktive 2014/24/EU in člen 39 Direktive 2014/25/EU.

(32)

V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (15) in z namenom, da se med drugim zmanjša upravno breme, zlasti za države članice, bi morala Komisija redno pregledovati področje uporabe, delovanje in učinkovitost te uredbe. Pri takšnem pregledu bi se med drugim obravnavala uporaba vseh razpoložljivih sredstev za lažjo izmenjavo informacij, vključno z rešitvami za elektronsko javno naročanje, kot so standardni obrazci za objavo obvestil o javnih naročilih na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1780 (16), pa tudi breme, ki ga nosijo javni naročniki in naročniki ob uporabi te uredbe. Komisija bi morala o rezultatih te ocene poročati Evropskemu parlamentu in Svetu in bi morala, kadar je to ustrezno, predložiti ustrezne zakonodajne predloge.

(33)

Pravila in načela javnega naročanja, ki se uporabljajo za javna naročila, ki jih v svojem imenu oddajo institucije Unije, so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (17) in zato ne spadajo na področje uporabe te uredbe. Pravila v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 temeljijo na pravilih iz direktiv 2014/23/EU in 2014/24/EU. Zato bi bilo smiselno med revizijo Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 oceniti, ali bi se morala pravila in načela iz te uredbe uporabljati tudi za javna naročila, ki jih oddajo institucije Unije.

(34)

Da bodo javni naročniki in naročniki ter gospodarski subjekti to uredbo lažje uporabljali, bi morala Komisija izdati smernice. Vanje bi bilo treba vključiti zlasti informacije o poreklu fizičnih in pravnih oseb, poreklu blaga in storitev, dodatnih obveznostih in uporabi teh določb v okviru te uredbe. Glede na splošni cilj politike Unije v zvezi s podporo malim in srednjim podjetjem bi bilo treba v teh smernicah upoštevati tudi specifične potrebe po informacijah, ki jih mala in srednja podjetja potrebujejo pri uporabljanju te uredbe, da bi preprečili njihovo preobremenitev.

(35)

V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno in primerno, da se za doseganje osnovnega cilja izboljšanja dostopa gospodarskih subjektov, blaga in storitev iz Unije do trgov javnih naročil ali koncesij tretjih držav z določitvijo ukrepov za izključena javna naročila določijo pravila o postopkih, na podlagi katerih Komisija začne preiskave domnevnih ukrepov ali praks tretjih držav zoper gospodarske subjekte, blago in storitve iz Unije, in začne posvetovanja z zadevnimi tretjimi državami. V skladu s členom 5(4) PEU ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta uredba določa ukrepe za izključena javna naročila, namenjene izboljšanju dostopa gospodarskih subjektov, blaga in storitev iz Unije do trgov javnih naročil in koncesij tretjih držav. Uredba določa postopke, na podlagi katerih Komisija začne preiskave domnevnih ukrepov ali praks tretjih držav zoper gospodarske subjekte, blago in storitve iz Unije, in začne posvetovanja z zadevnimi tretjimi državami.

Ta uredba določa možnost, da Komisija sprejme ukrepe IPI v zvezi s takimi ukrepi ali praksami tretjih držav, da bi omejila dostop gospodarskih subjektov, blaga ali storitev iz tretjih držav do postopkov javnega naročanja Unije.

2. Ta uredba se uporablja za postopke javnega naročanja, za katere veljajo naslednji akti:

(a)	Direktiva 2014/23/EU;

(b)	Direktiva 2014/24/EU;

(c)	Direktiva 2014/25/EU.

3. Ta uredba ne posega v mednarodne obveznosti Unije ali ukrepe, ki jih v skladu z akti iz odstavka 2 lahko sprejmejo države članice ali njihovi javni naročniki ali naročniki.

4. Ta uredba se uporablja za postopke javnega naročanja, ki so bili sproženi po začetku njene veljavnosti. Ukrep IPI se uporablja samo za postopke javnega naročanja, ki jih zajema in ki so bili sproženi od začetka njegove veljavnosti do njegovega izteka, preklica ali prekinitve. Javni naročniki in naročniki v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila vključijo sklic na uporabo te uredbe in vse veljavne ukrepe IPI za postopke, ki spadajo na področje uporabe teh ukrepov.

5. Okoljske, socialne in delovne zahteve se za gospodarske subjekte uporabljajo v skladu z direktivami 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU ali drugim pravom Unije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1. V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„gospodarski subjekt“ pomeni gospodarski subjekt, kot je opredeljen v direktivah 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU;

(b)	„blago“ pomeni blago, navedeno v predmetu postopka javnega naročanja in specifikacijah tega naročila, ne zajema pa nobenega vložka, materiala ali sestavine, ki je del dobavljenega blaga;

(c)	„ocenjena vrednost“ pomeni ocenjeno vrednost naročila, izračunano v skladu z direktivami 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU;

(d)

„prilagoditev ocene“ pomeni relativno zmanjšanje ocene ponudbe za določen odstotek, ki ga je javni naročnik ali naročnik ocenil na podlagi meril za oddajo javnega naročila, opredeljenih v ustrezni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Kadar so cena ali stroški edino merilo za oddajo javnega naročila, prilagoditev ocene pomeni, da se za namene ocenjevanja ponudb za določen odstotek relativno poveča cena, ki jo je ponudil ponudnik;

(e)

„dokazila“ pomenijo vse informacije, potrdila, spremne listine ali izjave, katerih namen je dokazati izpolnjevanje obveznosti iz člena 8, kot so:

(i)	dokumenti, ki dokazujejo, da ima blago poreklo v Uniji ali tretji državi;

(ii)	opis proizvodnih procesov, vključno z vzorci, opisi ali fotografijami, za blago, ki ga je treba dobaviti;

(iii)

izpisek iz ustreznih registrov ali računovodskih izkazov za izvor storitev, vključno z identifikacijsko številko za davek na dodano vrednost (DDV);

(f)	„javni naročnik“ pomeni javnega naročnika, kakor je opredeljen v direktivah 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU;

(g)	„naročnik“ pomeni naročnika, kakor je opredeljen v direktivah 2014/23/EU in 2014/25/EU;

(h)	„zainteresirana stran“ pomeni vsako osebo ali subjekt, na katerega interes bi lahko vplival ukrep ali praksa tretje države, na primer podjetja, podjetniška združenja ali glavne medpanožne organizacije, ki predstavljajo socialne partnerje na ravni Unije;

(i)

„ukrep ali praksa tretje države“ pomeni kateri koli zakonodajni, regulativni ali upravni ukrep, postopek ali prakso ali njihovo kombinacijo, ki ga sprejmejo ali ohranjajo javni organi ali posamezni javni naročniki ali naročniki na kateri koli ravni v tretji državi in ki povzročijo resne in ponavljajoče se ovire pri dostopu gospodarskih subjektov, blaga, ali storitev iz Unije do trgov javnih naročil ali koncesij te tretje države;

(j)	„ukrep IPI“ pomeni ukrep, ki ga Komisija sprejme v skladu s to uredbo in za izključena javna naročila omejuje dostop gospodarskih subjektov, blaga ali storitev s poreklom iz tretjih držav do trgov javnih naročil ali koncesij v Uniji;

(k)	„izključena javna naročila“ pomeni postopke javnega naročanja blaga, storitev ali koncesij, za katere Unija z mednarodnim sporazumom ni sprejela obveznosti glede dostopa do trga na področju javnih naročil ali koncesij;

(l)	„naročila“ pomeni javna naročila, kot so opredeljena v Direktivi 2014/24/EU, koncesije, kot so opredeljene v Direktivi 2014/23/EU, ter naročila blaga, gradenj in storitev, kot so opredeljena v Direktivi 2014/25/EU;

(m)	„ponudnik“ pomeni ponudnika, kot je opredeljen v direktivah 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU;

(n)	„država“ pomeni katero koli državo ali ločeno carinsko območje, ne da bi ta izraz vplival na suverenost;

(o)	„oddaja javnih naročil podizvajalcem“ pomeni ureditev izvajanja dela naročila s strani tretje osebe in ne vključuje le dobave blaga ali delov, potrebnih za opravljanje storitve.

2. V tej uredbi se razen za člen 6(3) in (7) izvedba gradenj ali gradnje v smislu direktiv 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU šteje kot opravljanje storitve.

Člen 3

Določitev porekla

1. Za poreklo gospodarskega subjekta se šteje, da je:

(a)	v primeru fizične osebe država, katere državljan je oseba ali v kateri ima ta oseba pravico do stalnega prebivališča;

(b)

v primeru pravne osebe eno od naslednjega:

(i)	država, po pravu katere je pravna oseba ustanovljena ali drugače organizirana in na ozemlju katere pravna oseba opravlja bistvene poslovne dejavnosti;

(ii)

če pravna oseba ne opravlja bistvenih poslovnih dejavnosti na ozemlju države, v kateri je ustanovljena ali kako drugače organizirana, je poreklo pravne osebe poreklo osebe ali oseb, ki lahko neposredno ali posredno izvajajo prevladujoč vpliv na pravno osebo zaradi svojega lastništva nad to pravno osebo, svoje finančne udeležbe v njej ali pravil, ki urejajo to pravno osebo.

Za namene prvega pododstavka, točka (b)(ii), se domneva, da imajo oseba ali osebe prevladujoč vpliv na pravno osebo v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)	če imajo neposredno ali posredno v lasti večino vpisanega kapitala pravne osebe;

(b)	če neposredno ali posredno nadzirajo večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih izda pravna oseba, ali

(c)	če lahko neposredno ali posredno imenujejo več kot polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa pravne osebe.

2. Kadar je gospodarski subjekt skupina fizičnih ali pravnih oseb, javnih subjektov ali katera koli njihova kombinacija in vsaj ena od teh oseb ali subjektov izvira iz tretje države, za katero je bil sprejet ukrep IPI za gospodarske subjekte, blago ali storitve, se ta ukrep IPI uporablja tudi za ponudbe, ki jih predloži ta skupina.

Kadar pa udeležba takšnih oseb ali subjektov v skupini ne dosega 15 % vrednosti ponudbe, ki jo predloži ta skupina, se ta ukrep IPI ne uporabi za to ponudbo, razen če so te osebe ali subjekti potrebni za izpolnitev večine vsaj enega od pogojev za sodelovanje v postopku javnega naročanja.

3. Javni naročniki ali naročniki lahko med postopkom javnega naročanja od gospodarskega subjekta kadar koli zahtevajo, da v ustreznem roku predloži, dopolni, pojasni ali izpopolni informacije ali dokumentacijo za preverjanje porekla gospodarskega subjekta, če so te zahteve skladne z načeloma enake obravnave in preglednosti. Kadar gospodarski subjekt takih informacij ali dokumentacije brez razumne obrazložitve ne zagotovi in tako javnim naročnikom ali naročnikom prepreči preverjanje porekla gospodarskega subjekta oziroma takšno preverjanje praktično onemogoči ali zelo oteži, se ta gospodarski subjekt izključi iz sodelovanja v zadevnem postopku javnega naročanja.

4. Poreklo blaga se določi v skladu s členom 60 Uredbe (EU) št. 952/2013, poreklo storitve pa na osnovi porekla gospodarskega subjekta, ki jo opravlja.

Člen 4

Izvzetje za blago in storitve s poreklom iz najmanj razvitih držav

Komisija ne začne preiskave v zvezi z najmanj razvitimi državami iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 978/2012, razen če obstajajo dokazi o izogibanju kateremu koli ukrepu IPI, ki ga je mogoče pripisati tretji državi s seznama ali njenim gospodarskim subjektom.

POGLAVJE II

Preiskave, posvetovanja, ukrepi in obveznosti

Člen 5

Preiskave in posvetovanja

1. Komisija lahko na lastno pobudo ali na podlagi utemeljene pritožbe zainteresirane strani iz Unije ali utemeljene pritožbe države članice začne preiskavo o domnevnem ukrepu ali praksi tretje države, tako da objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije. V takšno obvestilo o začetku preiskave se vključi predhodna ocena Komisije o ukrepu ali praksi tretje države in vabilo zainteresiranim stranem in državam članicam, naj Komisiji v določenem roku predložijo vse relevantne informacije.

Komisija na svojem spletnem mestu da na voljo spletno orodje. Države članice in zainteresirane strani iz Unije to orodje uporabijo za vložitev utemeljene pritožbe.

2. Komisija po objavi obvestila iz odstavka 1 zadevno tretjo državo pozove, naj predloži svoja stališča, zagotovi relevantne informacije in začne posvetovanja s Komisijo, da bi odpravila ali popravila svoj domnevni ukrep ali prakso. Komisija v odboru za trgovinske ovire, ustanovljenem na podlagi člena 7 Uredbe (EU) 2015/1843, redno obvešča države članice o napredovanju preiskave in posvetovanj.

3. Preiskava in posvetovanja se zaključijo v devetih mesecih od datuma njihovega začetka. V utemeljenih primerih lahko Komisija to obdobje podaljša za pet mesecev, tako da objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije ter o tem podaljšanju obvesti tretjo državo, zainteresirane strani in države članice.

4. Po zaključku preiskave in posvetovanj Komisija objavi poročilo, v katerem predstavi glavne ugotovitve preiskave in predlaga ukrepe. Komisija to poročilo predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu.

5. Kadar Komisija na podlagi svoje preiskave ugotovi, da domnevni ukrep ali praksa tretje države ni bil ohranjen ali da ne povzroča resnih in ponavljajočih se ovir pri dostopu gospodarskih subjektov, blaga ali storitev iz Unije do trgov javnih naročil ali koncesij tretje države, Komisija preiskavo zaključi in v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o tem.

6. Komisija lahko preiskavo in posvetovanja kadar koli prekine, kadar zadevna tretja država:

(a)	sprejme zadovoljive popravne ukrepe, s katerimi odpravi ali popravi resne in ponavljajoče se ovire pri dostopu gospodarskih subjektov, blaga ali storitev iz Unije do trgov javnih naročil ali koncesij tretje države ter tako izboljša ta dostop, ali

(b)	sprejme zavezo do Unije, da bo v razumnem roku, najpozneje pa v šestih mesecih po sprejetju te zaveze, svoj ukrep ali prakso odpravila ali postopoma opustila, tudi z razširitvijo področja uporabe že obstoječega sporazuma na javna naročila.

7. Komisija preiskavo in posvetovanja kadar koli nadaljuje, če ugotovi, da razlogi za prekinitev ne obstajajo več.

8. Komisija v primeru prekinitve ali nadaljevanja preiskave in posvetovanj objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6

Ukrepi IPI

1. Kadar Komisija po preiskavi in posvetovanjih na podlagi člena 5 ugotovi, da ukrep ali praksa tretje države obstaja, z izvedbenim aktom sprejme ukrep IPI, če meni, da je to v interesu Unije. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

2. Odločitev o tem, ali je sprejetje ukrepa IPI v interesu Unije, mora temeljiti na presoji vseh različnih interesov, vzetih kot celota, vključno z interesi gospodarskih subjektov iz Unije. Ukrepi IPI se ne sprejmejo, kadar Komisija na podlagi vseh razpoložljivih informacij sklene, da sprejetje takih ukrepov ni v interesu Unije.

3. Ukrep IPI se določi ob upoštevanju razpoložljivih informacij in na podlagi naslednjih meril:

(a)	sorazmernost ukrepa IPI glede na ukrep ali prakso tretje države;

(b)	razpoložljivost alternativnih virov dobave za zadevno blago in storitve, da se prepreči ali čim bolj zmanjša znaten negativni vpliv na javne naročnike in naročnike.

4. Ukrep IPI se uporablja samo za postopke javnega naročanja, katerih ocenjena vrednost je nad mejno vrednostjo, ki jo določi Komisija glede na rezultate preiskave in posvetovanj ter ob upoštevanju meril iz odstavka 3. Ta ocenjena vrednost bi morala znašati 15 000 000 EUR brez DDV ali več za gradnje in koncesije ter 5 000 000 EUR brez DDV ali več za blago in storitve.

5. Ukrep IPI se uporablja za posamezna naročila, oddana v dinamičnem nabavnem sistemu, kadar se ukrep IPI uporablja tudi za te dinamične nabavne sisteme, razen za posamezna naročila, katerih ocenjena vrednost je nižja od zadevne vrednosti iz člena 8 Direktive 2014/23/EU, člena 4 Direktive 2014/24/EU ali člena 15 Direktive 2014/25/EU. Ukrep IPI se ne uporablja za postopke javnega naročanja za oddajo naročil na podlagi okvirnega sporazuma ali za pogodbe za posamezne sklope, ki se oddajo v skladu s členom 5(10) Direktive 2014/24/EU ali členom 16(10) Direktive 2014/25/EU.

6. Komisija lahko v ukrepu IPI iz odstavka 1, ob upoštevanju področja uporabe iz odstavka 8, omeji dostop gospodarskih subjektov, blaga ali storitev iz tretje države do postopkov javnega naročanja, tako da od javnih naročnikov ali naročnikov zahteva, da:

(a)	uvedejo prilagoditev ocene za ponudbe, ki jih predložijo gospodarski subjekti s poreklom iz te tretje države; ali

(b)	izključijo ponudbe, ki so jih predložili gospodarski subjekti s poreklom iz te tretje države.

7. Prilagoditev ocene iz odstavka 6, točka (a), se uporablja samo za namene ocenjevanja in razvrščanja ponudb. Prilagoditev ne vpliva na ceno, ki se plača na podlagi pogodbe, ki se sklene z izbranim ponudnikom.

8. Komisija v ukrepu IPI iz odstavka 1 natančneje določi področje uporabe ukrepa IPI, vključno s:

(a)	sektorji ali kategorijami blaga, storitev in koncesij na podlagi enotnega besednjaka javnih naročil, kot je določen z Uredbo (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (18), ter z vsemi veljavnimi izjemami;

(b)	posebnimi kategorijami javnih naročnikov ali naročnikov;

(c)	posebnimi kategorijami gospodarskih subjektov;

(d)	posebnimi mejnimi vrednostmi, ki so enake ali višje od mejnih vrednosti, določenih v odstavku 4;

(e)	vrednostmi prilagoditve ocene v odstotnih točkah iz odstavka 6, točka (a), kadar je to primerno.

Vrednost prilagoditve v odstotnih točkah iz točke (e) prvega pododstavka se določi do 50 % ocene ponudbe, odvisno od tretje države in sektorja predvidenega blaga, storitev, gradenj ali koncesij. Kadar je cena ali strošek edino merilo za oddajo naročila, je za namene postopkov javnega naročanja prilagoditev ocene dvakratnik vrednosti v odstotnih točkah, določene v prvem stavku tega pododstavka. Ukrep IPI ustrezne vrednosti v odstotnih točkah navede ločeno.

9. Komisija se pri določitvi ukrepa IPI na podlagi možnosti iz odstavka 6, točka (a) ali (b), odloči za ukrep, ki bo sorazmeren in s katerim se bo najučinkoviteje popravila raven oviranja dostopa gospodarskih subjektov, blaga ali storitev iz Unije do trgov javnih naročil ali koncesij tretjih držav.

10. Kadar Komisija meni, da tretja država sprejema zadovoljive popravne ukrepe, s katerimi odpravi ali popravi ovire pri dostopu gospodarskih subjektov, blaga ali storitev iz Unije do trgov javnih naročil ali koncesij te tretje države ter tako izboljša ta dostop, ali če se tretja država zaveže, da bo zadevni ukrep ali prakso odpravila, lahko ukrep IPI umakne ali prekine njegovo izvajanje.

Kadar Komisija meni, da so bili že sprejeti popravni ukrepi ali zaveze razveljavljeni, prekinjeni ali nepravilno izvedeni, svoje ugotovitve objavi in kadar koli ponovno začne izvajati ukrep IPI.

Komisija lahko z izvedbenim ukrepom umakne, prekine ali ponovno uvede ukrep IPI in v takih primerih objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

11. Ukrep IPI preneha veljati pet let po začetku veljavnosti. Veljavnost ukrepa IPI se lahko podaljša za pet let. Komisija začne pregled zadevnega ukrepa IPI najpozneje devet mesecev pred datumom izteka tega ukrepa IPI z objavo obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Tak pregled se zaključi v šestih mesecih od objave ustreznega obvestila. Po takem pregledu lahko Komisija podaljša veljavnost ukrepa IPI, ga ustrezno prilagodi ali nadomesti z drugim ukrepom IPI, tako da sprejme izvedbeni akt. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

Člen 7

Seznam javnih naročnikov, izvzetih iz uporabe te uredbe

1. Za pravično porazdelitev postopkov oddaje naročil, za katere velja ukrep IPI, med državami članicami lahko Komisija na utemeljeno zahtevo države članice sprejme seznam lokalnih javnih naročnikov v tej državi članici, in sicer v upravnih enotah z manj kot 50 000 prebivalci, ki so izvzeti iz uporabe te uredbe.

2. Država članica v svoji zahtevi navede podrobne informacije, s katerimi utemelji zahtevo za izvzetje in ki so povezane z vrednostjo naročil nad mejnimi vrednostmi iz člena 6(4) te uredbe, ki so jih oddali vsi javni naročniki ali naročniki s seznama v zadnjih treh letih od 31. decembra pred zahtevo za izvzetje. Izvzetje se lahko odobri le, če skupna vrednost naročil nad mejnimi vrednostmi iz člena 6(4) te uredbe, ki jih oddajo javni naročniki ali naročniki, ki niso izvzeti, presega 80 % skupne vrednosti naročil nad mejnimi vrednostmi, ki spadajo na področje uporabe direktiv 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU, oddanih v državi članici, ki poda zahtevo, v istem triletnem obdobju.

3. Izvzetje je omejeno na to, kar je nujno potrebno in sorazmerno, ob upoštevanju upravne zmogljivosti javnih organov naročnikov, ki se izvzamejo.

4. Preden Komisija sprejme seznam iz odstavka 1, o tem obvesti države članice. Ta seznam, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije, velja za obdobje treh let in se lahko vsaka tri leta na utemeljeno zahtevo zadevne države članice spremeni ali podaljša.

Člen 8

Obveznosti uspešnega ponudnika

1. Pri postopkih javnega naročanja, za katere se uporablja ukrep IPI, in pri naročilih, oddanih na podlagi okvirnega sporazuma, kadar je njihova ocenjena vrednost enaka ali višja od vrednosti iz člena 8 Direktive 2014/23/EU, člena 4 Direktive 2014/24/EU oziroma člena 15 Direktive 2014/25/EU in kadar so bili ti okvirni sporazumi predmet ukrepa IPI, javni naročniki in naročniki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila uspešnim ponudnikom naložijo tudi naslednje obveznosti:

(a)	da gospodarskim subjektom iz tretje države, za katero velja ukrep IPI, ne bodo oddali v podizvajanje več kot 50 % skupne vrednosti naročila;

(b)

da za naročila dobave blaga zagotovijo, da v pogodbenem obdobju dobavljeno blago ali opravljene storitve s poreklom iz tretje države, za katero velja ukrep IPI, ne predstavljajo več kot 50 % skupne vrednosti naročila, ne glede na to, ali to blago ali storitve dobavi ali opravi neposredno uspešen ponudnik ali podizvajalec;

(c)	da javnemu naročniku ali naročniku na njuno zahtevo najpozneje ob koncu izvajanja naročila zagotovi ustrezna dokazila v skladu s točko (a) ali (b);

(d)	da plača sorazmerne stroške v primeru neupoštevanja obveznosti iz točke (a) ali (b), ki znašajo od 10 % do 30 % skupne vrednosti naročila.

2. Za namene odstavka 1, točka (c), zadostuje predložitev dokazil, da več kot 50 % skupne vrednosti naročila izvira iz držav, ki niso tretja država, za katero velja ukrep IPI. Javni naročnik ali naročnik zahteva ustrezna dokazila, kadar obstajajo utemeljeni znaki neupoštevanja odstavka 1, točka (a) ali (b), ali kadar se naročilo odda skupini gospodarskih subjektov, v kateri je pravna oseba iz tretje države, za katero velja ukrep IPI.

3. Javni naročniki in naročniki v razpisno dokumentacijo za postopke javnega naročanja, za katere se uporablja ukrep IPI, vključijo sklic na obveznosti iz tega člena.

Člen 9

Izjeme

1. Javni naročniki in naročniki se lahko izjemoma odločijo, da pri postopku javnega naročanja ne uporabijo ukrepa IPI, kadar:

(a)	samo ponudbe gospodarskih subjektov iz tretje države, za katero velja ukrep IPI, izpolnjujejo razpisne pogoje ali

(b)	je odločitev, da se ukrep IPI ne uporabi, utemeljena z nujnimi razlogi v javnem interesu, kot sta javno zdravje ali varstvo okolja.

2. Kadar javni naročnik ali naročnik sklene, da ne bo uporabil ukrepa IPI, najpozneje trideset dni po oddaji naročila Komisiji na način, ki ga določi zadevna država članica, predloži naslednje podatke:

(a)	ime in kontaktne podatke javnega naročnika ali naročnika;

(b)	opis predmeta naročila;

(c)	informacije o poreklu gospodarskih subjektov;

(d)	podlago, na kateri temelji odločitev o neuporabi ukrepa IPI, in podrobno utemeljitev za uporabo izjeme;

(e)	vse druge informacije, ki se javnemu organu naročniku ali naročniku zdijo koristne, kadar je to ustrezno.

Komisija lahko zadevne države članice zaprosi za dodatne informacije.

Člen 10

Pravna sredstva

Za zagotovitev pravnega varstva gospodarskih subjektov, ki imajo ali so imeli interes za pridobitev določenega naročila, ki spada na področje uporabe te uredbe, se ustrezno uporabljata direktivi 89/665/EGS in 92/13/EGS.

POGLAVJE III

Izvedbena pooblastila, poročanje in končne določbe

Člen 11

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 7 Uredbe (EU) 2015/1843. Ta odbor je odbor v smislu člena 3 Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Kadar odbor ne poda mnenja za sprejetje osnutka ukrepa IPI v obliki izločitve ponudb na podlagi člena 6(6), točka (b), te uredbe, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 12

Smernice

Da se javnim naročnikom in naročnikom ter gospodarskim subjektom olajša uporaba te uredbe, Komisija v šestih mesecih od 29. avgusta 2022 izda smernice.

Člen 13

Poročanje

1. Komisija do 30. avgusta 2025 in nato vsaj vsaki dve leti predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe ter napredku, doseženem v mednarodnih pogajanjih, ki potekajo na podlagi te uredbe, glede dostopa gospodarskih subjektov iz Unije do trgov javnih naročil ali koncesij v tretjih državah. To poročilo se objavi. Države članice na zahtevo Komisiji predložijo informacije o uporabi ukrepov na podlagi uredbe, vključno s številom postopkov javnega naročanja na centralni in podcentralni ravni, v katerih se je uporabil posamezen ukrep IPI, številom ponudb iz tretjih držav, za katere se uporablja ta ukrep IPI, ter primeri, v katerih je bila odobrena posebna izjema od ukrepa IPI.

2. Javni naročniki in naročniki Komisiji prek portala dnevnih elektronskih javnih naročil (Tenders electronic daily) poročajo o uporabi ukrepov IPI v okviru informacij o oddaji javnih naročil. Tako poročilo za vsak zadevni postopek vključuje informacije o uporabi ukrepov IPI, številu ponudb, prejetih iz tretjih držav, za katere se uporablja ustrezni ukrep IPI, številu ponudb, pri katerih je prišlo do izključitve ponudbe ali prilagoditve ocene, in uporabi posebnih izjem od ukrepa IPI. Komisija te podatke uporabi pri svojem rednem poročanju na podlagi tega člena. Države članice Komisiji na njeno zahtevo posredujejo dodatne informacije o uporabi ukrepov iz te uredbe.

Člen 14

Pregled

Komisija najpozneje štiri leta po sprejetju izvedbenega akta ali najpozneje 30. avgusta 2027, kar nastopi prej, nato pa vsakih pet let pregleda področje uporabe, delovanje in učinkovitost te uredbe ter o svojih ugotovitvah poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati šestdeseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. junija 2022

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednik

F. RIESTER

(1) UL C 264, 20.7.2016, str. 110.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 9. junija 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 17. junija 2022.

(3) Uredba (EU) št. 654/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju pravic Unije za uporabo in uveljavljanje pravil mednarodne trgovine ter spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 3286/94 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije (UL L 189, 27.6.2014, str. 50).

(4) Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).

(5) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(6) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(7) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(8) Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (UL L 303, 31.10.2012, str. 1).

(9) Direktiva Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL L 395, 30.12.1989, str. 33).

(10) Direktiva Sveta 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL L 76, 23.3.1992, str. 14).

(11) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(12) Uredba (EU) 2015/1843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o določitvi postopkov Unije na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Unije po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije (UL L 272, 16.10.2015, str. 1).

(13) Sklep Sveta 71/306/EGS z dne 26. julija 1971 o ustanovitvi Svetovalnega odbora za javna naročila gradenj (UL L 185, 16.8.1971, str. 15).

(14) Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(15) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(16) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1780 z dne 23. septembra 2019 o standardnih obrazcih za objavo obvestil na področju javnega naročanja in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2015/1986 („e-obrazci“) (UL L 272, 25.10.2019, str. 7).

(17) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(18) Uredba (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) (UL L 340, 16.12.2002, str. 1).