(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je z Uredbo (EU) 2016/387 (2) (v nadaljnjem besedilu: prvotna uredba) uvedla izravnalno dajatev na uvoz cevi iz nodularnega litega železa (imenovanega tudi sferoidno grafitno lito železo) s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Za preiskavo, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz prvotna preiskava.

(2)

Uvedena izravnalna dajatev je bila v razponu od 8,7 % za družbo Jindal Saw Limited do 9 % za družbo Electrosteel Castings Ltd in „vse druge družbe“.

(3)

Poleg tega je Komisija z Uredbo (EU) 2016/388 (3) na isti izdelek uvedla dokončno protidampinško dajatev. Uvedena protidampinška dajatev je bila v razponu od 0 % za družbo Electrosteel Castings Ltd do 14,1 % za družbo Jindal Saw Limited in „vse druge družbe“.

(4)

Komisija je po sodbah Splošnega sodišča v zadevah T-300/16 in T-301/16 (4) popravila napake, ki jih je Splošno sodišče ugotovilo pri izračunu protidampinške in izravnalne dajatve za družbo Jindal Saw Limited. Komisija je z Uredbama (EU) 2020/526 (5) in (EU) 2020/527 (6) ponovno uvedla novo dokončno protidampinško in izravnalno dajatev za družbo Jindal Saw Limited v višini 3 % oziroma 6 %.

(5)

Veljavna izravnalna dajatev znaša 6 % za družbo Jindal Saw Limited ter 9 % za družbo Electrosteel Castings Ltd in „vse druge družbe“. Veljavna protidampinška dajatev znaša od 0 % za družbo Electrosteel Castings Ltd do 3 % za družbo Jindal in 14,1 % za „vse druge družbe“.

(6)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (7) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 18 osnovne Uredbe.

(7)

Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa so 21. decembra 2020 vložile družbe Saint-Gobain PAM, Saint-Gobain PAM Deutschland GmbH in Saint-Gobain PAM España S.A. (v nadaljnjem besedilu: vložniki) v imenu proizvajalcev Unije, ki so predstavljali več kot 50 % celotne proizvodnje cevi iz nodularnega litega železa v Uniji. Zahtevek za pregled je temeljil na dejstvu, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev subvencioniranja in nadaljevanje ali ponovitev škode industriji Unije.

(8)

Komisija je v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe pred začetkom postopka indijsko vlado uradno obvestila, da je prejela pravilno dokumentiran zahtevek za pregled. Komisija je indijsko vlado povabila na posvetovanja, katerih cilj je bil pojasniti položaj v zvezi z vsebino zahtevka za pregled in se medsebojno sporazumeti o rešitvi. Indijska vlada je sprejela vabilo na posvetovanja, ki so se nato izvedla 10. marca 2021. Na posvetovanjih sporazumna rešitev ni bila dosežena.

(9)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (8), ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 17. marca 2021 začela pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom cevi iz nodularnega litega železa s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: zadevna država) v Unijo na podlagi člena 18(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (9) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(10)

Komisija je istega dne začela pregled zaradi izteka protidampinških ukrepov v zvezi z uvozom istega izdelka (10).

(11)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo subvencioniranja in škode je zajemala obdobje od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2017 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj z njo vzpostavijo stik, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je proizvajalce Unije, znane proizvajalce v Indiji in organe Indije, znane uvoznike, uporabnike ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, posebej obvestila o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa in jih povabila k sodelovanju.

(13)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Zaslišanja ni zahtevala nobena zainteresirana stran.

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(15)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec treh proizvajalcev Unije. Ti proizvajalci Unije so del iste skupine družb. Vzorec je izbrala na podlagi obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave, tj. med 1. januarjem 2020 in 31. decembrom 2020. Dokončni vzorec proizvajalcev Unije je predstavljal [70–85] % ocenjene celotne proizvodnje Unije in [70–85] % ocenjenega celotnega obsega prodaje podobnega izdelka ter poleg tega zagotavljal dobro geografsko porazdelitev.

(16)

Komisija je v skladu s členom 27(2) osnovne uredbe zainteresirane strani povabila k predložitvi pripomb o začasnem vzorcu, vendar ni prejela nobene pripombe. Začasni vzorec je bil zato potrjen in se šteje za reprezentativnega za industrijo Unije.

(17)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku. Ker se ni javil noben nepovezan uvoznik, vzorčenje ni bilo potrebno.

(18)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce v Indiji pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je indijsko vlado pozvala, naj navede morebitne druge proizvajalce, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavijo stik z njimi.

(19)

V predpisanem roku so odgovor na obrazcu za vzorčenje predložili samo trije proizvajalci, zato se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(20)

Komisija je poslala vprašalnike indijski vladi, skupini treh vzorčenih proizvajalcev Unije in trem proizvajalcem izvoznikom, ki so predložili odgovor na obrazcu za vzorčenje. Isti vprašalniki so bili na dan začetka postopka na voljo tudi na spletu (11).

(21)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike treh proizvajalcev Unije, indijske vlade in enega proizvajalca v Indiji, tj. družbe Tata Metaliks Limited (TML). Čeprav sta druga dva proizvajalca v Indiji predložila odgovore na obrazcih za vzorčenje, naknadno nista predložila izpolnjenega vprašalnika, zato nista sodelovala v preiskavi.

(22)

Zaradi izbruha COVID-19 in ukrepov omejitve gibanja, sprejetih v različnih tretjih državah, Komisija ni mogla izvesti preveritvenih obiskov v skladu s členom 26 osnovne uredbe v prostorih proizvajalca izvoznika in v prostorih indijske vlade. Namesto tega je na daljavo navzkrižno preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitve, v skladu s svojim Obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (12). Komisija je na daljavo navzkrižno preverila naslednjega proizvajalca izvoznika:

(23)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih proizvajalcev Unije in povezanega prodajnega subjekta v Italiji:

(24)

Komisija je 18. marca 2022 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve. Za vse strani je bil določen rok za pošiljanje pripomb v zvezi z razkritjem.

(25)

Do roka je pripombe predložila samo družba Tata Metaliks Limited. Komisija je njene pripombe obravnavala in jih ustrezno upoštevala. Pripombe je predložila tudi indijska vlada, vendar šele deset dni po izteku roka za predložitev pripomb.

(26)

Da bi se preiskava končala do določenih rokov, je v točki 7 obvestila o začetku določeno, da Komisija ne bo sprejela predložitev zainteresiranih strani po izteku roka za predložitev pripomb o končnem razkritju. Komisija v skladu s tem ni mogla upoštevati pripomb indijske vlade. Kljub temu je poudarila, da njena predložitev ni vsebovala nobenih novih elementov, ki jih Komisija med preiskavo ni upoštevala. Zaslišanja ni zahtevala nobena stran.

(27)

En uporabnik, tj. družba Hydro Mat Benelux, in en proizvajalec izvoznik, tj. družba Tata Metaliks Limited, sta predložila pripombe glede začetka preiskave.

(28)

Komisija je opozorila, da je družba Tata Metaliks Limited svoje pripombe glede začetka preiskave predložila 17. februarja 2022, kar je več kot devet mesecev po roku, ki je 37 dni po datumu objave obvestila o začetku, kot je določeno v točki 5.2 obvestila o začetku. Zato te predložitve ni upoštevala.

(29)

Komisija je opozorila, da družba Hydro Mat Benelux ni v celoti sodelovala v preiskavi, čeprav je predložila pripombe o začetku. Družba zlasti ni izpolnila vprašalnika za uporabnike, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za navzkrižno preverjanje spodaj navedenih trditev, na primer prodajnih cen proizvajalcev izvoznikov ali dokumentov, povezanih z javnim naročanjem.

(30)

Prvič, družba Hydro Mat Benelux je trdila, da bi bilo treba postopek zaključiti, saj zahtevek ni bil vložen v treh mesecih pred iztekom veljavnosti iz obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (13).

(31)

Komisija je pojasnila, da datum predložitve, naveden v obvestilu o začetku, ni ustrezal datumu predložitve zahtevka. Kot je razvidno iz javne različice zahtevka za pregled, ki je od 17. marca 2021 vsem zainteresiranim stranem na voljo v nezaupnem spisu, je bil zahtevek ustrezno predložen 18. decembra 2020, kar je v roku iz člena 18(4) osnovne uredbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(32)

Drugič, družba Hydro Mat Benelux je trdila, da se v zahtevku čezmerno uporablja zaupnost. Zlasti je industrija Unije indeksirala vse kazalnike, ki se nanašajo na njeno gospodarsko uspešnost. Stran se je sklicevala na Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1336, v kateri je Komisija razkrila mikroekonomske podatke edinega proizvajalca Unije (14).

(33)

Komisija je ugotovila, da so bili v Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1336 vsi mikrokazalniki (prodajne cene in obsegi, proizvodni stroški na enoto, stroški dela, končne zaloge, dobičkonosnost itd.) navedeni v razponih ali indeksih.

(34)

Komisija je tudi menila, da je različica zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa, ki je bila zainteresiranim stranem na voljo v spisu za pregled, vsebovala vse bistvene dokaze in nezaupne povzetke podatkov, ki so bili označeni kot zaupni, da so lahko zainteresirane strani v celotnem postopku podajale smiselne pripombe in uveljavljale svojo pravico do obrambe.

(35)

V zvezi s tem je Komisija nadalje spomnila, da člen 29 osnovne uredbe omogoča varovanje zaupnih informacij v okoliščinah, v katerih bi razkritje dalo znatno konkurenčno prednost konkurentu ali bi močno škodovalo osebi, ki je te informacije predložila, ali pa osebi, od katere je te informacije prejela. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(36)

Tretjič, družba Hydro Mat Benelux je trdila, da se v prvi polovici leta 2020 niso odražale običajne gospodarske razmere, pri čemer je menila, da to obdobje ni reprezentativno za pripravo v prihodnost usmerjene ocene posledic izteka veljavnosti obravnavanih ukrepov. Družba Hydro Mat Benelux je trdila, da je negativna uspešnost industrije Unije v prvi polovici leta 2020 posledica negativnih gospodarskih vplivov zaradi COVID-19 in zvišanja stroškov surovin na svetovnih trgih, ki jih ni bilo mogoče prenesti navzdol v prodajni verigi. Poleg tega je trdila, da glavni kazalniki v obdobju 2017–2019 niso kazali ranljivosti, ampak zdravo industrijo Unije, zlasti pri analizi proizvodnje, proizvodne zmogljivosti, zalog, naložb, prodajnih cen in dobičkonosnosti.

(37)

Komisija je opozorila, da mora zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe vsebovati zadostne dokaze, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev škode. V tej zadevi je posebna analiza škode v okviru zahtevka zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa vsebovala dokaze o znatnem prodoru indijskega uvoza na trg Unije po cenah, ki močno nelojalno nižajo prodajne in ciljne cene industrije Unije. V skladu s tem je Komisija menila, da zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa vsebuje zadostne dokaze o nadaljevanju škode, in zavrnila trditev.

(38)

Četrtič, družba Hydro Mat Benelux je analizirala obdobje 2017–2020 in trdila, da razpoložljivi podatki o uvozu niso podpirali trditve o verjetnosti ponovitve škode. Poleg tega je družba Hydro Mat Benelux trdila, da indijske izvozne cene ter stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen in nelojalnega nižanja ciljnih cen, ki jih je izračunal vložnik, niso bile zanesljive, saj so izvozne cene izražale transferno ceno med povezanimi stranmi, tj. indijskimi proizvajalci in njihovimi povezanimi odvisnimi družbami. Nazadnje je družba Hydro Mat Benelux trdila, da so indijski proizvajalci povečali svojo proizvodno zmogljivost, da bi bili kos vse večjemu indijskemu domačemu trgu, in da glavni indijski proizvajalci izvozniki niso nameravali povečati svoje proizvodne zmogljivosti.

(39)

Komisija je menila, da nobena od trditev ni ovrgla sklepa, da obstajajo zadostni dokazi za začetek protisubvencijske preiskave v zvezi s pregledom. Dejansko je zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa vseboval zadostne dokaze o tem, da je subvencionirani uvoz pomenil znatno škodo za stanje industrije Unije. Vložniki izračunov nelojalnega nižanja prodajnih cen niso predložili le na ravni meje Unije, ampak tudi na ravni dobave v prostore stranke, kar kaže nelojalno nižanje prodajnih cen za najmanj 14,9 %. Posebna analiza škode v okviru zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa je pokazala povečan prodor uvoza iz Indije na trg Unije (v absolutnem in relativnem smislu) po cenah, ki močno nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije. Zdi se, da je to povzročilo škodo za stanje industrije Unije, kar se je kazalo na primer v zmanjšanju prodaje in tržnega deleža ter poslabšanju finančnih rezultatov. Trditev je bila zato zavrnjena.

(40)

V zvezi s trditvijo, da bo povečanje indijske proizvodnje usmerjeno le na indijski trg, družba Hydro Mat Benelux ni predložila dokazov. Zato je bila trditev zavrnjena.

(41)

Petič, družba Hydro Mat Benelux je trdila, da ugotovitev nadaljevanja ali ponovitve škode ne bi smela biti utemeljena s splošnimi vprašanji glede konkurenčnosti. Družba Hydro Mat Benelux je navedla različne dejavnike, na primer dejstvo, da se je potrošnja Unije po krizi v euroobmočju zmanjšala z zmanjšanjem javnofinančnih odhodkov, kar je negativno vplivalo na konkurenčnost industrije Unije, konkurenco, ki jo predstavljajo plastične cevi, zahtevno privabljanje delavcev, ohranjanje prevladujočega položaja in pritisk zaradi cenejšega kitajskega uvoza pri razpisnih postopkih.

(42)

Trditev je obravnavana v uvodni izjavi 256.

(43)

Družba Tata Metaliks Limited je po razkritju trdila, da podatki iz zahtevka za pregled, ki se nanašajo na podatke industrije Unije in uvoz, zajemajo obdobje od julija 2019 do junija 2020. Vendar je bilo obdobje preiskave v zvezi s pregledom v obvestilu o začetku opredeljeno kot obdobje od januarja 2020 do decembra 2020. Po mnenju družbe bi morali vložniki posodobiti zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa na podlagi obdobja preiskave v zvezi s pregledom, opredeljenega v obvestilu o začetku, ti podatki pa bi morali biti na voljo stranem. Komisija je s tem, ko stranem ni posredovala takega posodobljenega zahtevka za pregled, po njenem mnenju kršila člena 12.1.2 in 12.1.3 Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih).

(44)

Prvič, splošna praksa Komisije je, da svoje ugotovitve utemelji na najnovejših razpoložljivih podatkih. Taki podatki morda ne ustrezajo nujno obdobju, opredeljenem v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa, saj morda niso bili na voljo v času vložitve zahtevka za pregled. Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih ne vsebuje nobene določbe, ki bi od Komisije zahtevala, da svoje ugotovitve utemelji na istem obdobju, kot je opredeljeno v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa. Drugič, vse strani so imele možnost med preiskavo predložiti pripombe na ugotovitve in dokaze, ki so se nanašali na obdobje preiskave v zvezi s pregledom, opredeljeno v obvestilu o začetku. Zato je Komisija menila, da ni kršila nobenih procesnih pravic ali Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, in je trditev zavrnila.

(45)

Družba Tata Metaliks Limited se je sklicevala tudi na dejstvo, da je Komisija zavrnila njene pripombe glede začetka preiskave, ker so bile predložene po roku, določenem v obvestilu o začetku (glej uvodno izjavo 28). Po njenem mnenju bi rok veljal šele potem, ko bi vložniki prejeli revidirane podatke, ki bi se nanašali na obdobje preiskave v zvezi s pregledom, kot je opredeljeno v obvestilu o začetku. Družba Tata Metaliks Limited je trdila tudi, da je „določeno načelo naravne pravičnosti“ in „določeno pravno stališče v vseh jurisdikcijah“, da se lahko stališča glede pravnih vprašanj predložijo tudi po rokih.

(46)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 44, se je obdobje preiskave v zvezi s pregledom nanašalo na zadnje obdobje, za katerega so bili na voljo podatki, to obdobje pa ne ustreza vedno predhodni oceni iz zahtevka za pregled. Poleg tega se je rok v obvestilu o začetku izrecno nanašal na datum objave obvestila in ne na kateri koli drug datum, kot je dan, na katerega stran predloži kakršne koli informacije. Pri roku iz obvestila o začetku se ne razlikuje med pravnimi in dejanskimi vprašanji ter velja enako za oboje. Komisija je zato trditev zavrnila.

(47)

Zadevni izdelek je enak kot v prvotni preiskavi, tj. cevi iz nodularnega litega železa (imenovanega tudi sferoidno grafitno lito železo) (v nadaljnjem besedilu: cevi iz nodularnega litega železa), pri čemer so izključene cevi iz nodularnega litega železa brez notranje in zunanje prevleke (v nadaljnjem besedilu: gole cevi), s poreklom iz Indije, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 7303 00 10 (oznaka TARIC 7303001010) in ex 7303 00 90 (oznaka TARIC 7303009010) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(48)

Cevi iz nodularnega litega železa se uporabljajo za oskrbo s pitno vodo, odstranjevanje odplak in namakanje kmetijskih zemljišč. Prenos vode skozi cevi iz nodularnega litega železa lahko temelji na pritisku ali zgolj na težnosti. Cevi imajo premer od 60 mm do 2 000 mm, dolge pa so 5,5 metra, 6,7 metra ali 8 metrov. Običajno so obložene s cementom ali drugimi materiali, njihova zunanja površina pa je prevlečena s cinkom, barvana ali ovita s trakom. Glavni končni uporabniki so javna komunalna podjetja.

(49)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(50)

Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(51)

Komisija je v skladu s členom 18 osnovne uredbe in kot je navedeno v obvestilu o začetku, proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo subvencioniranje po izteku obstoječih ukrepov nadaljevalo ali ponovilo.

(52)

V obdobju prvotne preiskave (15) je Indija v Unijo izvozila [80 000–100 000] ton zadevnega izdelka (na podlagi EU27) (16). Med letoma 2016 in 2018 se je po uvedbi dokončnih ukrepov marca 2016 uvoz zmanjšal in se gibal med 38 000 in 55 000 ton letno. Leta 2019 se je uvoz iz Indije ponovno povečal, in sicer na [64 000–75 000] ton.

(53)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz zadevnega izdelka zmanjšal na [44 000–52 000] ton. Po obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz leta 2021 ponovno povečal na raven iz leta 2019.

(54)

Na splošno je uvoz zadevnega izdelka iz Indije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ohranil znatno raven in predstavljal približno [10–14] % trga Unije v primerjavi s [15–20]-odstotnim tržnim deležem, ki ga je indijski uvoz predstavljal v obdobju prvotne preiskave.

(55)

V preiskavi je sodelovala samo ena družba, tj. Tata Metaliks Limited (glej oddelek 1.5). Družba je imela koristi od treh izvoznih shem, proti katerim so bili v prvotni preiskavi uvedeni izravnalni ukrepi, zlasti zaradi izvoza v tretje države. Vendar je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom večino svoje proizvodnje prodala na domačem trgu (17). Indijski proizvajalci izvozniki, ki so izvažali v Unijo v znatnih količinah, niso sodelovali. Zato se je Komisija odločila, da se pri določanju stopnje subvencioniranja proizvajalcev izvoznikov, ki proizvajajo cevi iz nodularnega litega železa v Indiji, ne bo omejila na uporabo informacij, ki jih je predložila družba Tata Metaliks Limited, in se bo namesto tega oprla na razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28 osnovne uredbe.

(56)

Glede na navedeno je Komisija za svojo analizo uporabila vsa dejstva, ki jih je imela na voljo, zlasti:

(57)

Komisija je proučila, ali se je subvencioniranje nadaljevalo, tako da je analizirala, ali je imela indijska industrija cevi iz nodularnega litega železa še naprej korist od subvencij, proti katerim so bili v prvotni preiskavi uvedeni izravnalni ukrepi. V primeru subvencijskih shem, ki so se končale, je Komisija proučila tudi, ali so se te sheme nadomestile z drugimi podobnimi shemami in ali so bile vzpostavljene nove sheme.

(58)

Komisija se je glede na ugotovitve iz tega oddelka, ki so potrdile obstoj nadaljnjega subvencioniranja v zvezi s subvencijami, proti katerim so bili v prvotni preiskavi uvedeni izravnalni ukrepi, odločila, da vseh drugih subvencij, ki naj bi obstajale po trditvah vložnika, ni treba preiskati. Če Komisija ugotovi, da obstajajo dokazi o nadaljnjem subvencioniranju nad stopnjo de minimis v skladu s členom 18 osnovne uredbe, v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa ni treba določiti točnega zneska subvencioniranja.

(59)

Komisija je v prvotni preiskavi uvedla izravnalne ukrepe proti naslednjim shemam:

(60)

Komisija je v prvotni preiskavi ugotovila, da shema usmeritve v izdelek, ki je veljala v obdobju prvotne preiskave, določa subvencije v smislu člena 3(1), točka (a)(ii), osnovne uredbe. Ta shema je temeljila na načrtu zunanjetrgovinske politike za obdobje 2009–2014.

(61)

Stopnje subvencij, ki so bile v prvotni preiskavi ugotovljene za shemo FPS, so se gibale od 3,11 % do 4,35 %.

(62)

Po obdobju prvotne preiskave pa se je shema končala in bila nadomeščena z novo shemo za izvoz blaga iz Indije, tj. shemo MEIS. Shema MEIS je nadomestila številne prejšnje sheme, vključno s shemo FPS. Shema MEIS je določala podobne pogoje kot shema FPS, proti kateri so bili v prvotni preiskavi uvedeni izravnalni ukrepi. Zato je Komisija v prvotni preiskavi menila, da bodo ugotovitve v zvezi s shemo FPS veljale tudi za shemo MEIS.

(63)

Shema MEIS se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej uporabljala. Obstoj sheme sta potrdila tudi indijska vlada v izpolnjenem vprašalniku in sodelujoči proizvajalec izvoznik, tj. družba Tata Metaliks Limited, ki je imela od sheme tudi koristi.

(64)

Shema MEIS temelji na zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 (v nadaljnjem besedilu: zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju indijski vladi dovoljuje izdajanje uradnih obvestil o izvozni in uvozni politiki. Ta so povzeta v dokumentih o zunanjetrgovinski politiki, ki jih ministrstvo za trgovino običajno izda vsakih pet let in jih redno posodablja.

(65)

Shema MEIS je opisana v petletnem načrtu zunanjetrgovinske politike za obdobje 2015–2020 (v nadaljnjem besedilu: zunanjetrgovinska politika za obdobje 2015–2020). Postopki, ki urejajo zunanjetrgovinsko politiko za obdobje 2015–2020, so podrobneje opisani v priročniku o postopkih za obdobje 2015–2020.

(66)

Podroben opis sheme MEIS je v poglavju 3 zunanjetrgovinske politike za obdobje 2015–2020 in poglavju 3 priročnika o postopkih za obdobje 2015–2020.

(67)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(68)

Upravičene družbe imajo lahko korist od sheme MEIS, če specifične izdelke izvažajo v specifične države, ki so uvrščene v skupino A (tradicionalni trgi, vključno z vsemi državami članicami Unije), skupino B (trgi v vzponu in trgi posebne usmeritve) in skupino C (drugi trgi). Države, ki spadajo v posamezno skupino, in seznam izdelkov z ustreznimi stopnjami povračil so opredeljeni v Dodatku 3B k posodobljenemu priročniku o postopkih.

(69)

Ugodnost je v obliki dobropisa za dajatve, ki je enak deležu vrednosti FOB izvoza. Stopnja sheme MEIS je v obdobju preiskave znašala 3 %.

(70)

V skladu s točko 3.06 zunanjetrgovinske politike za obdobje 2015–2020 so nekatere vrste izvoza izključene iz te sheme, na primer izvoz uvoženega ali pretovorjenega blaga, predvideni izvoz, izvoz storitev in prihodek od izvoza enot, ki poslujejo v posebnih ekonomskih conah/izvozno usmerjenih enot.

(71)

Dobropisi za dajatve v okviru sheme MEIS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 18 mesecev od datuma izdaje, dobropisi za dajatve, izdani po 1. januarju 2016, pa so veljavni 24 mesecev od datuma izdaje v skladu s točko 3.13 posodobljenega priročnika o postopkih za obdobje 2015–2020.

(72)

Uporabijo se lahko za: (i) plačilo carin na uvoz vhodnih materialov ali blaga, vključno z investicijskim blagom, (ii) plačilo trošarin za domače nabave vhodnih materialov ali blaga, vključno z investicijskim blagom, in (iii) plačilo davka na storitve za naročilo storitev. Dobropisi se lahko tudi prodajo na trgu.

(73)

Vlogo, s katero se zaprosi za ugodnost v okviru sheme MEIS, je treba vložiti prek spleta na spletišču generalnega direktorata za zunanjo trgovino. Spletni vlogi je treba priložiti ustrezno dokumentacijo (odpremnice, bančna potrdila o realizaciji in dokazilo o iztovoru). Ustrezni regionalni organ indijske vlade po natančnem pregledu dokumentov izda dobropis za dajatve. Dokler izvoznik organom zagotavlja ustrezno dokumentacijo, regionalni organ nima pravice odločati o dodeljevanju dobropisov za dajatve.

(74)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je Komisija ugotovila, da je ugodnost prejemniku dodeljena takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. Takrat indijska vlada izda dobropis za dajatve, ki ga proizvajalec izvoznik knjiži kot terjatev in ga lahko kadar koli izravna. To pomeni finančni prispevek v smislu člena 3(1), točka (a)(ii), osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno je Komisija štela za ustrezno, da se ugodnosti v okviru sheme MEIS izračunajo kot vsota zneskov, prejetih za vse izvozne transakcije v okviru te sheme v obdobju preiskave.

(75)

Shema MEIS je zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, zato se šteje za specifično v skladu s členom 4(2), točki (a) in (b), osnovne uredbe.

(76)

Komisija je sklenila, da shema MEIS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1), točka (a)(ii), in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis za dajatve v okviru sheme MEIS je finančni prispevek indijske vlade, saj se bo na koncu uporabil za izravnavo uvoznih dajatev, plačanih za investicijsko blago, s čimer se zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle. Poleg tega dobropis za dajatve v okviru sheme MEIS pomeni ugodnost za izvoznika, saj mu ni treba plačati navedenih uvoznih dajatev. Družbi, ki dobropise iz sheme MEIS prodaja na trgu, shema zagotavlja neposredni finančni prispevek.

(77)

Komisija je opozorila, da je shema MEIS po obdobju preiskave v zvezi s pregledom prenehala veljati, in sicer 1. januarja 2021. Vendar lahko družbe do konca leta 2021 še vedno zaprosijo za dobropise iz sheme MEIS za izvozne transakcije, opravljene v letu 2020. Poleg tega lahko dobropis iz sheme MEIS, pridobljen leta 2021, še vedno uporabljajo za izravnavo zapadlih uvoznih dajatev, in sicer do 15. septembra 2023. Zato so bile ugodnosti iz te sheme prejete v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in se bodo nadaljevale tudi po uvedbi ukrepov.

(78)

Komisija je nadalje opozorila, da je indijska vlada avgusta 2021 objavila smernice za novo shemo odpusta dajatev in davkov na shemo za izvožene izdelke (Remission of Duties and Taxes on Exported Products Scheme; v nadaljnjem besedilu: shema RoDTEP), ki nadomešča shemo MEIS. Shema RoDTEP naj bi bila mehanizem za povračilo davkov/dajatev na centralni, državni in lokalni ravni, ki se zdaj ne vračajo z nobenim mehanizmom, vendar nastanejo v postopku proizvodnje in distribucije izvoženih izdelkov (19). Indijska vlada je objavila stopnje povračila za različne sektorje. Te stopnje so vedno odvisne od revizije. Čeprav stopnje za industrijo železa in zadevni izdelek v času preiskave niso bile objavljene, je sektor zaprosil za vključitev v shemo, kar je potrdil tudi sodelujoči proizvajalec, tj. družba Tata Metaliks Limited, pri čemer je razprava o stopnji za industrijo še vedno potekala (20).

(79)

Glede na to, da se pravni položaj ni znatno spremenil, je Komisija menila, da je shema MEIS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej zagotavljala ugodnost industriji cevi iz nodularnega litega železa. Komisija je enako ugotovila v Izvedbeni uredbi (EU) 2022/433.

(80)

Zaradi nesodelovanja ni bilo mogoče izračunati točne stopnje subvencioniranja te sheme v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je v ta namen uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28 osnovne uredbe. Stopnja subvencije v obdobju prvotne preiskave v zvezi s shemo FPS, proti kateri so bili v prvotni preiskavi uvedeni izravnalni ukrepi in ki je bila nadomeščena s shemo MEIS (za katero je bilo ugotovljeno, da zagotavlja podobno ugodnost), se je gibala od 3,11 % do 4,35 % (glej uvodno izjavo 61).

(81)

Ker je stopnja sheme MEIS znašala 3 % FOB v primerjavi s 5 % FOB v okviru sheme FPS v obdobju prvotne preiskave, se je ugodnost, ki jo je imela industrija cevi iz nodularnega litega železa v okviru sheme MEIS, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ustrezno zmanjšala. V Izvedbeni uredbi (EU) 2022/433 je bilo ugotovljeno, da je ugodnost za proizvajalce hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla znašala 1,87 % oziroma 1,92 % pri 2-odstotni stopnji sheme MEIS. Komisija je menila, da bo zato ugodnost za proizvajalce cevi in nodularnega litega železa v okviru sheme MEIS podobna in bo znašala malenkost manj kot 3 % ter zato ne bo zanemarljiva.

(82)

Družba Tata Metaliks Limited je po razkritju trdila, da je shema MEIS zagotovila povračilo (a) posrednih davkov, povezanih s proizvodnjo in distribucijo izvoženih izdelkov, in (b) kumulativnih posrednih davkov na vhodne materiale, porabljene pri proizvodnji izvoženih izdelkov. Trdila je, da v skladu s Sporazumom o subvencijah in izravnalnih ukrepih ni mogoče uvesti izravnalnih ukrepov proti povračilu teh kategorij davkov. Trdila je še, da tudi če bi bilo ugotovljeno, da se proti shemi MEIS lahko uvedejo izravnalni ukrepi, je bil ta program ukinjen 31. decembra 2020.

(83)

Komisija je te trditve zavrnila. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 60 do 81, se družbam v Indiji povrne fiksni delež vrednosti FOB izvoza v obliki dobropisa za dajatve. Pogoji sheme ne določajo, da mora vrednost dobropisa za dajatve ustrezati znesku davkov, ki so jih družbe plačale, niti se ti zneski ne preverjajo. Kar zadeva verjetnost nadaljevanja subvencijske sheme, kot je navedeno v uvodni izjavi 77, lahko družbe dobropis iz sheme MEIS, ki je bil pridobljen leta 2021, do 15. septembra 2023 še vedno uporabljajo za izravnavo zapadlih uvoznih dajatev. Zato se bodo ugodnosti iz te sheme nadaljevale precej dlje od obdobja preiskave v zvezi s pregledom.

(84)

Družba Tata Metaliks Limited je trdila tudi, da shema RoDTEP v času predložitve (31. marca 2022) ni zagotavljala ugodnosti, zato Komisija dejstva, da se je o ugodnosti razpravljalo, ne more šteti za verjetno (prihodnje) subvencioniranje zadevnega izdelka.

(85)

Komisija je v zvezi s shemo RoDTEP ugotovila, da je družba Tata Metaliks Limited med navzkrižnim preverjanjem na daljavo menila, da se je treba pogajati o novi stopnji za industrijo cevi iz nodularnega litega železa. Dejstvo, da stopnja v času predložitve ni bila sprejeta, ni postavilo pod vprašaj velike verjetnosti, da bo nova stopnja določena, subvencioniranje v okviru te nove sheme pa se bo nadaljevalo tudi po letu 2023. Komisija je torej to trditev zavrnila.

(86)

Komisija je v prvotni preiskavi ugotovila, da je shema za podporo izvozu investicijskega blaga (v nadaljnjem besedilu: shema EPCGS) zagotovila subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in da je predstavljala finančni prispevek indijske vlade. Shema se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno uporabljala.

(87)

Podroben opis sheme EPCGS je v poglavju 5 zunanjetrgovinske politike za obdobje 2015–2020 in poglavju 5 priročnika o postopkih za obdobje 2015–2020.

(88)

Do tega ukrepa so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, vezani na spremljajoče proizvajalce, ter izvajalci storitev.

(89)

Pod pogojem obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in do 10 let starega) po znižani stopnji dajatve. Indijska vlada v ta namen po vlogi in plačilu pristojbine izda dovoljenje EPCGS. Shema določa znižano stopnjo uvozne dajatve za vse investicijsko blago, uvoženo v okviru te sheme. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza je treba uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo določene količine za izvoz predvidenega blaga v določenem obdobju. Na podlagi zunanjetrgovinske politike za obdobje 2015–2020 se lahko investicijsko blago uvaža po ničelni stopnji dajatve v okviru sheme EPCGS. Obveznost izvoza, ki zajema šestkratnik privarčevane dajatve, mora biti izpolnjena v največ šestih letih.

(90)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko nabavlja investicijsko blago tudi na domačem trgu. V takem primeru lahko domači proizvajalec investicijskega blaga izkoristi ugodnost dajatev prostega uvoza sestavnih delov, potrebnih za proizvodnjo takega investicijskega blaga. Po drugi strani lahko domači proizvajalec zahteva ugodnost iz predvidenega izvoza v zvezi z dobavo investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(91)

Shema EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1), točka (a)(ii), in člena 3(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve pomeni finančni prispevek indijske vlade, ker ta koncesija zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle. Poleg tega pomeni ugodnost za izvoznika, saj ob uvozu privarčevane dajatve izboljšajo likvidnost družbe.

(92)

Shema EPCGS je tudi zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjenih obveznosti izvoza. Zato se šteje za specifično in se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 4(4), prvi pododstavek, točka (a), osnovne uredbe.

(93)

Shema EPCGS se ne more šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 3(1), točka (a)(ii), osnovne uredbe. Taki dovoljeni sistemi iz Priloge I, točka (I), k osnovni uredbi ne zajemajo investicijskega blaga, ker se ne porabi pri proizvodnji izvoženih izdelkov.

(94)

V prvotni preiskavi je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki odraža običajno obdobje amortizacije takega investicijskega blaga v zadevni industriji. Da bi se izrazila polna vrednost denarja v času, je bil tako izračunani znesek, ki se pripiše obdobju preiskave, prilagojen tako, da so se mu za to obdobje dodale obresti. V ta namen se je za primerno štela komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave. V skladu s členom 7(1), točka (a), osnovne uredbe so bile pristojbine, ki jih je morala družba plačati za pridobitev subvencije, odštete od celotnega zneska subvencije, če je bil vložen zahtevek.

(95)

V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe se je ta znesek subvencije dodelil za ustrezne prihodke od izvoza v obdobju prvotne preiskave kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in se ni dodelila glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevažane količine.

(96)

Stopnja subvencije, ki je bila v obdobju prvotne preiskave ugotovljena za to shemo, se je gibala od 0,03 % do 0,38 %.

(97)

Vložnik je v zahtevku za pregled in ustreznih prilogah predložil dokaze o tem, da so proizvajalci cevi iz nodularnega litega železa v Indiji še naprej izkoriščali to shemo. Obstoj sheme je v izpolnjenem vprašalniku potrdila tudi indijska vlada. Poleg tega je Komisija ugotovila, da je družba Tata Metaliks Limited shemo uporabljala za uvoz investicijskega blaga, ki se uporablja pri proizvodnji zadevnega izdelka. Ugodnost sheme je bilo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom mogoče dodeliti zadevnemu izdelku.

(98)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da je na voljo dovolj dokazov, ki kažejo, da so proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej imeli koristi od subvencij v okviru sheme EPCGS.

(99)

Zaradi nesodelovanja ni bilo mogoče izračunati točne stopnje subvencioniranja te sheme v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je v ta namen uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28 osnovne uredbe. Stopnja subvencije, ki je bila v obdobju prvotne preiskave ugotovljena za to shemo, se je gibala od 0,03 % do 0,38 % (glej uvodno izjavo 96).

(100)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da stopnja subvencioniranja na podlagi te sheme v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bila zanemarljiva in v nobenem primeru ni bila nižja od stopenj, ugotovljenih v prvotni preiskavi.

(101)

Po razkritju je družba Tata Metaliks Limited trdila, da je shema EPCGS pomeni dovoljeno subvencijo, saj zagotavlja oprostitev davkov za izvožene izdelke, namenjene domači potrošnji, in zato proti njej ni mogoče uvesti izravnalnih ukrepov.

(102)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 93, taki dovoljeni sistemi iz Priloge I, točka (I), k osnovni uredbi ne zajemajo investicijskega blaga, ker se ne porabijo pri proizvodnji izvoženih izdelkov. Komisija je torej to trditev zavrnila.

(103)

Komisija je v prvotni preiskavi ugotovila, da so imeli proizvajalci izvozniki zadevnega izdelka koristi od sheme povračila dajatev, ki je zagotavljala povračilo določenega deleža vrednosti FOB izvoza (v nadaljnjem besedilu: stopnja povračila dajatev). Stopnja povračila dajatev za zadevni izdelek v obdobju prvotne preiskave je znašala 1,9 % vrednosti FOB. Shema DDS se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno uporabljala.

(104)

Pravna podlaga, ki se je uporabljala v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, so bili predpisi za povračilo carin in osrednjih trošarin iz leta 1995 (v nadaljnjem besedilu: predpisi iz leta 1995), kakor so bili spremenjeni leta 2006 in nato nadomeščeni s predpisi za povračilo carin in osrednjih trošarin iz leta 2017 (v nadaljnjem besedilu: predpisi iz leta 2017), ki so začeli veljati 1. oktobra 2017. Metoda izračuna te sheme povračila dajatev je opisana v predpisu iz člena 3(2) predpisov iz leta 1995. V predpisu iz člena 12(1), točka (a)(ii), navedenih predpisov se ureja izjava, ki jo morajo proizvajalci izvozniki izpolniti, da lahko izkoristijo zadevno shemo. Ta predpisa se v predpisih iz leta 2017 nista spremenila in ustrezata predpisu iz člena 3(2) oziroma člena 13(1), točka (a)(ii).

(105)

Poleg tega okrožnica št. 24/2001 vsebuje posebna navodila glede izvajanja predpisa iz člena 3(2) in izjavo, ki jo morajo izvozniki predložiti na podlagi predpisa iz člena 12(1), točka (a)(ii).

(106)

Predpis iz člena 4 predpisov iz leta 1995 določa, da lahko centralna vlada spremeni znesek ali stopnje, določene na podlagi predpisa iz člena 3. Indijska vlada je izvedla številne spremembe; stopnje so bile nazadnje spremenjene z obvestilom št. 95/2018 – CUSTOMS in obvestilom št. 07/2020 – CUSTOMS.

(107)

Stopnja povračila dajatev za zadevni izdelek v obdobju prvotne preiskave je znašala 1,9 % vrednosti FOB.

(108)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(109)

Na podlagi te sheme lahko vsaka družba, ki izvaža upravičene izdelke, prejme znesek, ki ustreza deležu deklarirane vrednosti FOB izvoženega izdelka. Predpis iz člena 3(2) predpisov za povračilo carin in osrednjih trošarin določa, kako se izračuna znesek subvencije. Znesek, ki ga je treba vrniti, temelji na povprečnih vrednosti ustreznih carinskih dajatev na ravni industrije, plačanih za uvožene surovine, in povprečnega količnika potrošnje industrije, ki je bil zbran pri proizvajalcih upravičenih izvoznih izdelkov, za katere indijska vlada meni, da so reprezentativni (t. i. stopnja na ravni industrije ali AIR). Indijska vlada nato znesek, ki ga je treba vrniti, izrazi kot delež povprečne izvozne vrednosti upravičenih izvoženih izdelkov.

(110)

Indijska vlada ta delež uporabi za izračun zneska povračila dajatev, ki ga lahko dobijo vsi upravičeni izvozniki. Stopnjo za to shemo določi za vsak izdelek posebej.

(111)

Po mnenju indijske vlade se lahko povračilo dajatev določi tudi na podlagi dejanskega učinka dajatev, in sicer v primeru izdelkov, ki niso upravičeni do AIR, ali v primeru družb, ki ugotovijo, da AIR pomeni povračilo manj kot 80 % dejanskega učinka dajatev/davkov.

(112)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. Ko se odpremni podatki vnesejo v carinski strežnik, se označi, da izvoz poteka v okviru sheme DDS, znesek povračila dajatev pa se nepreklicno določi. Po odpremi in potem ko družba vloži splošni izvozni manifest ter ko carinski urad ustrezno primerja navedeni dokument s podatki iz izvozne odpremnice, so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev plačila zneska povračila bodisi z neposrednim plačilom na izvoznikov bančni račun bodisi z denarnim nakazilom.

(113)

Izvoznik mora poleg tega predložiti tudi dokazilo o realizaciji iztržka od izvoza, in sicer bančno potrdilo o realizaciji. Ta dokument se lahko predloži po plačilu zneska povračila. Indijska vlada izterja izplačani znesek, če izvoznik bančnega potrdila o realizaciji ne predloži v določenem roku.

(114)

Znesek povračila se lahko uporabi v kakršen koli namen in se lahko v skladu z indijskimi računovodskimi standardi po obračunskem načelu knjiži kot dohodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza.

(115)

Komisija je v prvotni preiskavi ugotovila, da shema DDS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1), točka (a)(i), in člena 3(2) osnovne uredbe. Tako imenovani znesek povračila dajatve je finančni prispevek indijske vlade, saj je izplačan v obliki neposrednega prenosa sredstev s strani indijske vlade. V zvezi z uporabo teh sredstev ni omejitev. Poleg tega znesek povračila dajatev pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(116)

Indijska vlada stopnjo povračila dajatev za izvoz določi za vsak izdelek posebej. Čeprav se subvencija imenuje povračilo dajatev, shema nima vseh značilnosti dovoljenega sistema povračila dajatev ali nadomestnega sistema povračil v smislu člena 3(1), točka (a)(ii), osnovne uredbe in ne izpolnjuje pravil iz Priloge I, točka (I), Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Gotovinsko plačilo izvozniku ni nujno povezano z dejanskim plačilom uvoznih dajatev za surovine, prav tako pa ni dobropis za dajatve, ki bo uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev za pretekli ali prihodnji uvoz surovin. Poleg tega ni sistema ali postopka, ki bi potrdil, kateri vhodni podatki se porabijo pri proizvodnji izvoženega izdelka in v kakšnih količinah. Indijska vlada niti ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanskih vhodnih materialov, čeprav bi to ob neobstoju učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(5) in Priloga III(II)(3), k osnovni uredbi) morala storiti.

(117)

Plačilo, ki ga izplača indijska vlada po tem, ko izvozniki opravijo izvoz, je odvisno od opravljenega izvoza, zato se ta shema šteje za specifično, proti njej pa se lahko v skladu s členom 4(4), točka (a), osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(118)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da se proti shemi DDS lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(119)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je Komisija znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, v prvotni preiskavi izračunala glede na ugodnost za prejemnika (tj. znesek, prejet kot povračilo dajatev), ki je bila ugotovljena v obdobju prvotne preiskave. Komisija je ob upoštevanju navedenega ugotovila, da je ugodnost prejemniku dodeljena takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. Takrat mora indijska vlada izplačati znesek povračila, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 3(1), točka (a)(i), osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, na kateri je med drugim naveden znesek povračila, dodeljenega za navedeno izvozno transakcijo, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli.

(120)

Komisija zaradi nesodelovanja glavnih proizvajalcev izvoznikov, kot je navedeno v uvodni izjavi 55, ni mogla preveriti, ali dejansko plačujejo uvozne dajatve za surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji zadevnega izdelka. Če bi bila ta trditev navedena in potrjena, bi Komisija kljub temu, da ni sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka in v kakšnih količinah, carino, plačano za izračun presežnega odpusta, preverila v skladu s Prilogo II(5) k osnovni uredbi.

(121)

Glede na navedeno je Komisija štela za ustrezno, da se ugodnosti v okviru sheme DDS izračunajo kot vsota zneskov povračil, prejetih za vse izvozne transakcije v okviru te sheme v obdobju prvotne preiskave.

(122)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je Komisija te zneske subvencij dodelila za celotni prihodek družbe od izvoza v obdobju prvotne preiskave kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(123)

Stopnje subvencije, določene v zvezi s to shemo v obdobju prvotne preiskave, so se gibale od 1,37 % do 1,66 %.

(124)

Vložnik je v zahtevku za pregled in ustreznih prilogah predložil dokaze, da je industrija cevi iz nodularnega litega železa še naprej imela koristi od sheme DDS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Poleg tega je indijska vlada nadaljevanje sheme DDS potrdila v izpolnjenem vprašalniku. Od sheme je imel v obdobju preiskave v zvezi s pregledom koristi tudi sodelujoči proizvajalec, tj. družba Tata Metaliks Limited, predvsem pri izvozu v tretje države.

(125)

Družba Tata Metaliks Limited in indijska vlada sta v izpolnjenem vprašalniku navedli, da shema DDS ni subvencija, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Indijska vlada je nadalje trdila, da mora povračilo posrednih davkov ali uvoznih dajatev presegati znesek takih davkov ali dajatev, ki se dejansko naloži za vhodne materiale, porabljene pri proizvodnji izvoženega izdelka, da pomeni subvencijo. Po mnenju indijske vlade se lahko tudi v takih primerih izravnalni ukrepi uvedejo samo za presežno povračilo. Indijska vlada se je v podporo tej trditvi sklicevala na poročilo odbora v zadevi proti EU v zvezi z izravnalnimi ukrepi za nekatere vrste polietilen tereftalata iz Pakistana, WT/DS486/R.

(126)

Indijska vlada je nadalje trdila, da upravičenost v okviru sheme ni pogojena z izvozom niti ni omejena na noben sektor, industrijo in/ali regijo. Po njenem mnenju se s povračilom nevtralizirajo plačane carine in osrednje trošarine, izračunane na podlagi povprečnih količin ustreznih vhodnih materialov (uvoženih in domačih), za katere je ugotovljeno, da se običajno uporabljajo pri proizvodnji razreda izvoženega blaga. Različen način pridobivanja vhodnih materialov posameznih izvoznikov je upoštevan in izravnan v povprečjih. Zato je indijska vlada menila, da shema DDS pomeni znižanje davka/dajatve in ni subvencija.

(127)

Kot je podrobno pojasnjeno v uvodnih izjavah 115 do 118, je Komisija v prvotni preiskavi menila, da shema nima vseh značilnosti dovoljenega sistema povračila dajatev ali nadomestnega sistema povračil v smislu člena 3(1), točka (a)(ii), osnovne uredbe. V nasprotju z izjavami indijske vlade ugodnosti, ki so jih družbe prejele v okviru sheme DDS, niso neposredno povezane z dajatvami na uvoz surovin, ki jih družba uporablja za izvožene izdelke. Izvozna družba prejme gotovinska plačila, ki so povezana samo z vrednostjo FOB njenega izvoza. Družbam sploh ni treba uvažati nobenih surovin.

(128)

Zato in ker mehanizem sheme ne omogoča ocene, kolikšne davke/dajatve je plačala posamezna družba za porabljene vhodne materiale za proizvodnjo, Komisija ne more celotnega zneska povračila dajatev v okviru sheme DDS šteti zgolj za nadomestilo za dajatve, ki so jih družbe plačale za surovine, porabljene pri proizvodnji zadevnega izdelka. Nazadnje, Komisija zaradi nesodelovanja glavnih proizvajalcev izvoznikov ni mogla preveriti povezav, značilnih za posamezni primer, med ugodnostmi v okviru sheme DDS in morebitnimi dajatvami, plačanimi na uvoz surovin, ki so se uporabile pri proizvodnji zadevnega izdelka.

(129)

Zato je Komisija sklenila, da je shema DDS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej zagotavljala ugodnost za proizvajalce izvoznike cevi in nodularnega litega železa v Indiji. Poleg tega Komisija zaradi nesodelovanja proizvajalca izvoznika z reprezentativnim obsegom izvoza v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni imela informacij o posameznih družbah, na podlagi katerih bi izračunala znesek subvencije, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vendar je menila, da za ugotovitev obstoja nadaljnjega subvencioniranja, sprejeto v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepa, takih zneskov ni treba izračunati. Poleg tega se predpisi o shemi DDS niso spremenili, čeprav se je stopnja povračila dajatev za zadevni izdelek po obdobju prvotne preiskave nekoliko znižala (z 1,9 % na 1,8 % in nato na 1,6 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom). Čeprav je znižanje (za 16 %) stopnje povračila dajatev pomenilo sorazmerno znižanje stopnje subvencioniranja v primerjavi s stopnjami, ugotovljenimi v prvotni preiskavi (od 1,37 % do 1,66 %), je Komisija menila, da je ta raven subvencioniranja v okviru sheme še vedno nezanemarljiva.

(130)

Zato je Komisija sklenila, da je shema DDS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej zagotavljala subvencije za proizvajalce cevi in nodularnega litega železa.

(131)

Po razkritju je družba Tata Metaliks Limited trdila, da obstaja ustrezna povezava med stopnjami povračila in dajatvami, plačanimi za materiale, porabljene pri proizvodnji zadevnega izdelka. Zlasti je navedla, da morajo izvozniki za prejem povračila dajatev predložiti odpremnico in navesti zahtevek za povračilo dajatev, ki se uporablja za izdelek. Indijska carina šele po preverjanju ustvari odpremnico, v kateri je naveden znesek povračila. Zato po njenem mnenju povračilo dajatev ni pomenilo presežnega odpusta.

(132)

Kot je že podrobno pojasnjeno v uvodni izjavi 109, je Komisija menila, da se zahtevek za povračilo dajatev nanaša na določen delež zneska, ki ga je treba povrniti. Opozorila je, da tak znesek ne ustreza nujno znesku dajatev, ki bi jih družba plačala za vhodne materiale, porabljene pri proizvodnji. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 128, zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov ni bilo mogoče preveriti, ali dejansko plačujejo uvozne dajatve za surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji zadevnega izdelka. Komisija je zato zavrnila trditev.

(133)

Komisija je v prvotni preiskavi ugotovila, da je indijska vlada družbam za pridobivanje železove rude z nizom ukrepov zaupala zagotavljanje železove rude za plačilo, ki je nižje od primernega. To zagotavljanje blaga je pomenilo finančno ugodnost za prejemnike in je bilo specifično, zato se lahko proti njemu uvedejo izravnalni ukrepi (21).

(134)

Prvič, indijska vlada je marca 2007 uvedla izvozne dajatve na železovo rudo po stopnji 300 INR na tono (kar ustreza deležu od 12 % do 15 %). Marca 2011 se je stopnja zvišala na 20 %, decembra 2011 pa nadalje na 30 %. Cilj takih omejitev izvoza z izvoznimi davki je bil zaščititi in spodbujati industrije nižje v verigi, in sicer z zagotavljanjem poceni surovin in vhodnih materialov domačim industrijam nižje v verigi.

(135)

Drugič, maja 2008 je ministrstvo za železnice uvedlo politiko dvojne prevoznine, tj. razliko pri prevoznini med prevozom železove rude za domačo potrošnjo in izvoz. Glede na to, da železniški prevoz predstavlja zelo velik del celotnih stroškov železove rude, je bila povprečna razlika med prevozom železove rude za domačo potrošnjo in izvoz trikratna.

(136)

Cilj teh dveh ukrepov je bil torej odvračanje od izvoza železove rude in s tem vzpostavitev sistema ciljnih omejitev izvoza, ki je bil v osnovi vzpostavljen leta 2007/2008 ter dodatno razširjen marca in decembra 2011 s povišanji stopnje izvozne dajatve na železovo rudo.

(137)

Da bi Komisija določila, ali je bil prvi element izpolnjen, tj. ali je indijska vlada rudarskim družbam zaupala ali jim dala ukaz, je analizirala, ali je bila podpora indijske vlade industriji cevi iz nodularnega litega železa (zlasti s ugotovljenim izkrivljanjem cen železove rude) dejansko cilj vladne politike (v nasprotju z zgolj stranskim učinkom izvajanja splošnih regulativnih pristojnosti). Komisija je opozorila, da so številni dokumenti podprli njen sklep, da si je indijska vlada izrecno prizadevala za podporo industriji cevi iz nodularnega litega železa kot cilj politike. Zlasti je Dangovo poročilo iz leta 2005 izrecno vključevalo cilj politike za zagotavljanje ugodnosti indijskim proizvajalcem jekla („zagotovljen dostop do ponudbe domače železove rude po znižanih svetovnih cenah“) ter navedbo, da je treba to prednost ohraniti in spodbujati. Komisija je ugotovila, da je indijska vlada v skladu s cilji politike iz navedenega poročila sprejela nekatere ukrepe, da bi posebej podprla svojo industrijo cevi iz nodularnega litega železa.

(138)

Iz različnih uradnih dokumentov, na primer zlasti iz poročila delovne skupine za jeklarsko industrijo za dvanajsti petletni načrt, objavljenem novembra 2011, je bila razvidna povezava med cilji politike za podporo industriji cevi iz nodularnega litega železa in z njimi povezanimi ukrepi, ki jih je indijska vlada uspešno sprejela, da bi dosegla te cilje.

(139)

Komisija je zato ugotovila, da je indijska vlada z uvedbo takih ciljnih omejitev izvoza (zlasti z izvoznimi dajatvami in politiko dvojne prevoznine) postavila indijske družbe za pridobivanje železove rude v ekonomsko nerazumen položaj, ki jih je silil v prodajo blaga po nižji ceni, kot bi jo lahko dosegle brez te politike. Ukrepi, ki jih je sprejela indijska vlada, so dejansko omejevali svobodo delovanja družb za pridobivanje železove rude, saj so v praksi omejevali njihovo poslovno odločanje glede tega, kje naj prodajajo svoje izdelke in po kakšni ceni, s tem pa so jih usmerjali k zagotavljanju železove rude na domačem trgu za plačilo, ki je nižje od primernega.

(140)

Komisija je ugotovila tudi, da je indijska vlada pričakovala, da družbe za pridobivanje železove rude ne bodo znatno zmanjšale domače proizvodnje (glede na vzpostavljene ukrepe za omejitev izvoza), ampak bodo ohranile stabilno dobavo domače železove rude. Dejansko je Komisija ugotovila, da je bilo enostavno predhodno predvideti, da družbe za pridobivanje železove rude ne bi onemogočile znatnih začetnih naložb in visokih stalnih stroškov z zmanjšanjem proizvodnje zgolj zato, da bi se izognile prevelikim zalogam in posledičnemu pritisku na znižanje domačih cen v skladu z ukrepi indijske vlade. To pomeni, da je indijska vlada pri uporabi ciljnih omejitev izvoza vedela, kako se bodo proizvajalci železove rude odzvali na ukrepe in kakšne bodo posledice teh ukrepov. Čeprav lahko ti proizvajalci ob upoštevanju njihovega poslovanja in strukture stroškov nekoliko zmanjšajo svojo domačo proizvodnjo kot odziv na omejitev izvoza, je ne bi ustavili ali prilagodili na zelo majhen obseg, pri čemer so iz podatkov dejansko razvidni ti namerni učinki. Izvoz se je v obdobju 2012–2013 zmanjšal za več kot 60 % v primerjavi z obdobjem 2011–2012 in se še naprej znatno zmanjševal, pri čemer se je v obdobju 2014–2015 zmanjšal za 84 % v primerjavi z obdobjem 2011–2012. Hkrati se je proizvodnja med obdobjema 2011–2012 in 2014–2015 povečala samo za 24 %. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je vlada proizvajalcem surovin zaupala ali ukazala, naj dobavljajo blago domačim uporabnikom železove rude, tj. proizvajalcem jekla, vključno s proizvajalci cevi iz nodularnega litega železa, za plačilo, ki je nižje od primernega. Družbe za pridobivanje železove rude so bile odgovorne za ustvarjanje umetnega, razdrobljenega in nizkocenovnega domačega trga v Indiji, pri čemer so v tem smislu delovale kot pooblaščenec indijske vlade za izvajanje njene politike zagotavljanja železove rude industriji cevi iz nodularnega litega železa za plačilo, ki je nižje od primernega.

(141)

Nazadnje je Komisija poiskala tudi dokaze, da je indijska vlada sama priznala uspešnost svoje politike ciljnih omejitev izvoza, kar kaže, da je bil rezultat nameren in ne zgolj stranki učinek regulativnih ukrepov.

(142)

Komisija je torej ugotovila, da je indijska vlada rudarskim družbam zaupala izvajanje njene politike za oblikovanje razdrobljenega domačega trga ter zagotavljanje železove rude domači železarski in jeklarski industriji za plačilo, ki je nižje od primernega. Izvozni davek in politika dvojne prevoznine, ki sta bila daleč od preprostega ukrepa za povečanje prihodkov, sta jasno privedla do pozitivnih ukrepov, ki jih je indijska vlada sprejela, da bi družbe za pridobivanje železove rude spodbudila k izvajanju navedenega cilja politike, tj. k podpori železarske in jeklarske industrije ter zlasti industrije cevi iz nodularnega litega železa.

(143)

Nato je Komisija proučila drugi element, tj. ali so družbe za pridobivanje železove rude v Indiji zasebni organi, ki jim je indijska vlada zaupala v smislu člena 3(1), točka (a)(iv), osnovne uredbe o izravnalnih dajatvah. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da sta dva glavna indijska proizvajalca izvoznika veliko večino železove rude kupovala od zasebnih podjetij, razen majhne količine železove rude, ki sta jo kupovala od družbe National Mineral Development Corporation (NMDC), ki je bila v državni lasti. Ne glede na državno last družbe NMDC (in njene morebitne uvrstitve med javne organe) je Komisija vse te dobavitelje štela za zasebne organe, ki jih je indijska vlada zaupala ali dala ukaz v smislu člena 3(1), točka (a)(iv), osnovne uredbe o izravnalnih dajatvah.

(144)

V naslednjem koraku je Komisija preverila tretji element, tj. ali so družbe za pridobivanje železove rude dejansko izvajale navedeno vladno politiko glede zagotavljanja železove rude za plačilo, ki je nižje od primernega. V zvezi s tem je opozorila, da je bil s ciljnimi omejitvami izvoza dosežen cilj indijske vlade glede odvračanja od izvoza in ohranjanja razpoložljivosti železove rude za domačo industrijo nižje v verigi po nižjih cenah. Ne glede na zmanjšanje proizvodnje železove rude zaradi zaprtja nekaterih rudnikov iz okoljskih razlogov je bila na indijskem trgu opazna stalna in neracionalna presežna zmogljivost glede na vsoto domače potrošnje in izvoza, od katere se odšteje uvoz. To je privedlo do presežne ponudbe železove rude na domačem trgu, kot je priznala in zahtevala indijska vlada, glede na naravne nezmožnosti rudarskih družb, da svojo proizvodnjo hitro prilagodijo omejitvam izvoza.

(145)

Poleg tega je Komisija analizirala vpliv presežne ponudbe železove rude zaradi omejitev izvoza indijske vlade na domačo ceno železove rude v Indiji. Ob upoštevanju uvozne cene železove rude na Kitajskem (Kitajska je največja uvoznica železove rude) in prilagojene avstralske cene FOB (za odpravo stroškov mednarodnega prevoza) kot najbližjih možnih približkov za neizkrivljeno indijsko domačo ceno je Komisija ugotovila, da so posredovanja indijske vlade v zvezi z železovo rudo (kar je privedlo do znatnega zmanjšanja izvoza železove rude in presežne ponudbe v Indiji) vplivala tudi na domače cene železove rude. Prvič, od leta 2008 so bile domače cene železove rude v Indiji stalno nižje od mednarodnih cen, in drugič, čeprav so mednarodne cene kazale precejšnje zvišanje v obdobju 2008–2011, ki ustreza dvema časovnima točkama, ko so bile uvedene (2007/2008) in okrepljene (2011) omejitve uvoza, so domače cene železove rude v Indiji dokaj nespremenjene, kot da bi bil ta trg ločen od razmer v drugih delih sveta in da te razmere nanj ne bi vplivale. Po mnenju Komisije so tako ciljne omejitve izvoza indijske vlade dosegle cilj glede zagotavljanja razpoložljivosti železove rude domači industriji po nižjih cenah z ohranjanjem stabilnih domačih cen v Indiji, čeprav so se cene železove rude na svetovnem trgu bistveno zvišale. Komisija je sklenila, da poleg sistema ciljnih omejitev izvoza, ki ga je uvedla indijska vlada, ni drugega razloga, da indijske cene ne bi sledile trendom mednarodnih cen. Brez ciljnih omejitev izvoza bi indijski proizvajalci železove rude uživali ugodnosti bolj dobičkonosne prodaje po višjih mednarodnih cenah. Tako pa so bili prisiljeni nadaljevati proizvodnjo in lokalno zagotavljati železovo rudo po nižjih cenah, da bi izpolnili cilje politike indijske vlade.

(146)

Nazadnje je Komisija proučila zadnja dva elementa, tj. ali je naloga zagotavljanja železove rude za plačilo, ki je nižje od primernega, običajno v pristojnosti indijske vlade in ali se taka praksa dejansko ne razlikuje od običajnih praks indijske vlade. Komisija je ugotovila, da je zagotavljanje železove rude, ki se nahaja na indijskem ozemlju, naloga, ki je običajno v pristojnosti indijske vlade, saj je indijska vlada s svojimi predpisi določila, kako zagotavljati surovine, s katerimi razpolaga Indija, z izvajanjem suverenosti nad naravnimi viri. V zvezi z merilom, da se „dejansko ne razlikuje“, je Komisija opozorila, da to merilo zahteva pozitivno ugotovitev, da se zagotavljanje blaga s strani pooblaščenih zasebnih organov dejansko ne razlikuje od hipoteze, da je tako blago zagotavljala prav vlada. Glede na to je Komisija ugotovila, da ni bilo nobene bistvene razlike med neposrednim posredovanjem na trgu z zagotavljanjem železove rude v okviru sistema stalno spreminjajočih se vladnih cen in naložitvijo odgovornosti za zagotavljanje železove rude družbam za pridobivanje železove rude za plačilo, ki je manjše od primernega.

(147)

Komisija je torej sklenila, da je indijska vlada s ciljnimi omejitvami izvoza domače družbe za pridobivanje železove rude prisilila, da so lokalno prodajale železovo rudo, ali jim zaupala in ukazala, da v Indiji zagotavljajo to surovino za plačilo, ki je nižje od primernega. Z zadevnimi ukrepi je bil dosežen želeni učinek izkrivljanja domačega trga železove rude v Indiji in znižanja cene na umetno nizko raven v korist industrije na koncu proizvodne verige. Naloga zagotavljanja železove rude za plačilo, ki je nižje od primernega, je običajno v pristojnosti vlade, praksa vlade pa se ne razlikuje bistveno od praks, ki jih vlade običajno izvajajo. Komisija je zato sklenila, da je indijska vlada zagotovila posreden finančni prispevek v smislu člena 3(1), točka (a)(iv) in (iii), osnovne uredbe o izravnalnih dajatvah, kot se razlaga in uporablja v skladu z ustreznim standardom STO iz člena 1.1, točka (a)(iv) in (iii), Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih.

(148)

Družba Tata Metaliks Limited in indijska vlada sta trdili, da je bila ena od dveh ciljnih omejitev izvoza, ki ju je Komisija opredelila v prvotni preiskavi, tj. politika dvojne prevoznine, ukinjena 10. maja 2016. Trdili sta, da od navedenega dne za prevoz železove rude za domačo potrošnjo in izvoz veljajo enako pogoji in stroški.

(149)

Komisija je ocenila vse dokaze iz zahtevka za pregled in ustreznih prilog glede nadaljevanja ukrepa ter dokaze, ki jih je našla med preiskavo. Preiskava je pokazala, da je indijska vlada kljub ukinitvi politike dvojne prevoznine maja 2016 s pooblastitvijo družb za pridobivanje železove rude v obdobju preiskave v zvezi s pregledom indijskim proizvajalcem zadevnega izdelka še naprej zagotavljala železovo rudo za plačilo, ki je nižje od primernega.

(150)

Prvič, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je še vedno uporabljal 30-odstotni davek na železovo rudo z visoko vsebnostjo železa. Indijska vlada je potrdila, da je bila zadnja sprememba izvoznih dajatev izvedena z uradnim obvestilom št. 15/2016 – CUSTOMS z dne 1. marca 2016, s katerim so bile železove rude z nizko vsebnostjo železa (tj. z vsebnostjo železa pod 58 %) oproščene izvozne dajatve (družbe za proizvodnjo cevi iz nodularnega litega železa ne uporabljajo železove rude z nizko vsebnostjo železa).

(151)

Drugič, Komisija je opozorila, da je indijska vlada 15. januarja 2021 sprejela novo politiko prevoza železove rude (22). Politika (t. i. politika za železovo rudo iz leta 2021) določa prednostno razvrstitev v zvezi z natovarjanjem in raztovarjanjem železove rude na podlagi različnih kategorij strank, pri čemer ima notranji prevoz železove rude prednost pred prevozom za izvoz. Kot je izrecno navedeno, je namen nove politike „spodbujati domačo proizvodnjo jekla“. Zato ta nova politika, podobno kot prejšnja politika dvojne prevoznine, jasno pomeni tudi dodaten ukrep v korist domače jeklarske industrije, ki ga izvaja indijska vlada, in kaže njen namerni cilj nižje cene železove rude v lastno korist.

(152)

Tretjič, poleg te nove politike za železovo rudo iz leta 2021 so po mnenju Komisije številni drugi dokumenti politike pokazali, da si je indijska vlada po prvotni preiskavi in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej prizadevala domači industriji zagotoviti cenejše surovine.

(153)

Cilj politike, tj. podpreti domačo jeklarsko industrijo, je bil na primer potrjen z nacionalno politiko jeklarstva iz leta 2017, ki se še vedno uporablja (23). Politika poudarja pomen razpoložljivost železove rude na domačem trgu po konkurenčnih cenah:

(154)

Izjava o zunanjetrgovinski politiki za obdobje 2015–2020 potrjuje politiko Indije glede zagotavljanja poceni železove rude na domačem trgu za izvoz poceni izdelkov višje v verigi:

„[n]edavna odprava prepovedi pridobivanja železove rude v nekaterih državah bo osvobodila dejavnosti pridobivanja železove rude. Indija hkrati začenja program proizvodnje, zaradi katerega bo železova ruda potrebna na domačem trgu (28).“

(155)

Nacionalna politika o mineralih iz leta 2019 priznava tudi pomen poceni mineralov za industrije nižje v verigi: „Zagotavljanje dostopa do zadostne, zanesljive, cenovno dostopne in trajnostne dobave mineralov je vse pomembnejši dejavnik za delovanje industrij nižje v verigi in celotnega gospodarstva (29).“

(156)

Zato so dejstva, ki so bila na voljo Komisiji, in novi elementi v spisu pokazali, da so ugotovitve prvotne preiskave še vedno veljavne in da je indijska vlada z nizom ukrepov, vključno s sistemom omejitev izvoza, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom družbam za pridobivanje železove rude še naprej zaupala zagotavljanje železove rude za plačilo, ki je nižje od primernega. Komisija je zato sklenila, da je indijska vlada v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej zagotavljala posreden finančni prispevek v smislu člena 3(1), točka (a)(iv) in (iii), osnovne uredbe, kot se razlaga in uporablja v skladu z ustreznim standardom STO iz člena 1.1, točka (a)(iv) in (iii), Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih.

(157)

Zaradi nesodelovanja ni bilo mogoče izračunati točne stopnje subvencioniranja te sheme v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, Komisija pa je uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28 osnovne uredbe in zlasti zahtevek za pregled, ki je vseboval dokaze, da so cene železove rude v Indiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostale nižje od mednarodnih cen.

(158)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da stopnja subvencioniranja na podlagi te sheme v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bila zanemarljiva in v nobenem primeru ni bila nižja od stopenj, ugotovljenih v prvotni preiskavi.

(159)

Po razkritju je družba Tata Metaliks Limited trdila, da v skladu s pravom STO proti izvoznim davkom ni mogoče uvesti izravnalnih ukrepov. Poleg tega je menila, da je bil cilj nove politike za železovo rudo iz leta 2020 le olajšati hiter in učinkovit prevoz železove rude po vsej državi in da ta politika ni zagotavljala nobenih finančnih koristi. Zato je menila, da sklepi Komisije v zvezi s shemo niso pravilni.

(160)

Komisija je ponovila, kot je navedeno v uvodni izjavi 151, da je bil cilj nove politike za železovo rudo spodbujati domačo proizvodnjo jekla. Po njenem mnenju je nova politika nedvomno pomenila dodaten ukrep v korist domače jeklarske industrije, ki jo izvaja indijska vlada. Čeprav ukrep ni zagotavljal neposredne finančne subvencije, je dejstvo, da ima domači prevoz železove rude prednost pred prevozom za izvoz, jasno pokazalo, da je bil namerni cilj koristiti indijski industriji cevi iz nodularnega litega železa.

(161)

Glede na ugotovitve, podrobno opisane v uvodnih izjavah 148 do 158, je Komisija trdila, da kljub ukinitvi politike dvojne prevoznine maja 2016 izvozni davki skupaj z novo politiko za železovo rudo predstavljajo sistem ciljnih izvoznih omejitev, s katerim indijska vlada še naprej zagotavlja posredni finančni prispevek v smislu člena 3(1), točka (a)(iv) in (iii), osnovne uredbe, kot se razlaga in uporablja v skladu z ustreznim standardom STO v skladu s členom 1.1, točka (a)(iv) in (iii), Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih.

(162)

Komisija je ob upoštevanju navedenih premislekov sklenila, da so industrija cevi iz noduliranega litega železa in proizvajalci cevi v Indiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej imeli koristi od subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Preiskava kljub znižanju stopenj MEIS in DDS ni razkrila znakov, da se je stopnja subvencioniranja v primerjavi s prvotno preiskavo znatno znižala. Dokazi iz zahtevka za pregled, ki jih je predložil sodelujoči indijski proizvajalec, so potrdili, da bi bile ugodnosti v okviru teh subvencij še vedno znatne, v vsakem primeru precej nad stopnjo de minimis.

(163)

Komisija je zato sklenila, da so indijski proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v Unijo še naprej izvažali zadevni izdelek po subvencioniranih cenah.

(164)

Komisija je po ugotovitvi obstoja nadaljevanja subvencioniranja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 18 osnovne uredbe preiskala verjetnost nadaljevanja subvencioniranja v primeru izteka ukrepov.

(165)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 162, je bilo ugotovljeno, da so indijski uvozniki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej imeli koristi od subvencije indijskih organov, proti kateri se lahko sprejmejo izravnalni ukrepi.

(166)

Ugodnosti programov subvencij se koristijo še naprej in ne kaže, da bodo v bližnji prihodnosti postopno odpravljene, čeprav bi se sheme nekoliko spremenile. Poleg tega je vsak izvoznik upravičen do več subvencij.

(167)

Proučeno je bilo tudi, ali bi se v primeru odprave ukrepov izvoz v Unijo izvajal v znatnem obsegu. Komisija je analizirala zlasti naslednje elemente: proizvodno zmogljivost in neizkoriščeno zmogljivost v Indiji, indijske cene za tretje države ter privlačnost trga Unije v smislu velikosti trga in cen.

(168)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je skupna ocenjena proizvodnja indijskih proizvajalcev zadevnega izdelka znašala približno 2 milijona ton letno. Ocenjena proizvodna zmogljivost je znašala približno 2,5 milijona ton. Zato je neizkoriščena zmogljivost predstavljala približno 500 000 ton letno, kar presega potrošnjo zadevnega izdelka na trgu Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ki je znašala [388 000 do 454 000] ton.

(169)

Iz dokazov, ki jih je predložil vložnik in so bili potrjeni z informacijami sodelujočega proizvajalca, tj. družbe Tata Metaliks Limited, je razvidno, da več indijskih proizvajalcev, vključno z družbo Tata Metaliks Limited (30), načrtuje naložbe v nadaljnje povečanje zmogljivosti (31). Skupne dodatne zmogljivosti, ki bodo nameščene v naslednjih nekaj letih, so ocenjene na približno 1,5 milijona ton.

(170)

Pričakovano povečanje zmogljivosti ustreza ocenjeni rasti povpraševanja na indijskem trgu. Vendar se nameravajo glavni znani proizvajalci osredotočiti tudi na izvozne trge (32). Na primer, družba ESL Steel Limited (del skupine Vedanta) je v študiji izvedljivosti izrecno navedla, da je bila njena nova zmogljivost v bližini pristanišča, kar povečuje možnosti izvoza. V poročilu je bil zlasti omenjen velik potencial za izvoz v vzhodno Evropo (33). Načrte za širitev na trg Unije v prihodnosti je med navzkrižnim preverjanjem izpolnjenega vprašalnika na daljavo omenila tudi sodelujoča družba Tata Metaliks Limited.

(171)

Poleg tega bo po mnenju enega od glavnih akterjev, družbe Srikalahasthi Pipes Limited, na indijskem trgu srednjeročno in dolgoročno (7 do 10 let) zaradi zaključka projektov v zvezi z odpadno vodo in vodo ponudba presegla povpraševanje. To bo posledično pomenilo nadaljnjo spodbudo za indijske proizvajalce, da se vse bolj osredotočijo na izvozne trge.

(172)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo indijski proizvajalci izvozniki precejšnjo neizkoriščeno zmogljivost, ki bi jo lahko v primeru izteka ukrepov uporabili za proizvodnjo zadevnega izdelka za izvoz na trg Unije, in da se pričakuje nadaljnje povečevanje te neizkoriščene zmogljivosti.

(173)

V zvezi z indijskimi cenami za tretje države je Komisija te cene proučila na podlagi statistike izvoza v zbirki Global Trade Atlas (GTA) na ravni oznake KN, tj. 7303 00 30. Na podlagi te statistike je ugotovila, da trg Unije ostaja privlačen zaradi svoje velikosti in cen, saj je daleč najpomembnejši izvozni trg za indijske proizvajalce cevi iz nodularnega litega železa, pri čemer predstavlja 40 % njihovega celotnega izvoza. Poleg tega je izvoz v Unijo 25-krat večji od izvoza v Katar, ki je drugi največji izvozni trg Indije. Ta predstavlja samo 2 % celotnega indijskega izvoza. Nazadnje, uvozne cene indijskih proizvajalcev izvoznikov na trg Unije so bile v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nekoliko višje od cen za druge države. Posledično bi imeli proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov spodbudo, da še bolj povečajo svoj izvoz v Unijo.

(174)

Trg cevi iz nodularnega litega železa v Uniji je s [388 000 do 454 000] tonami pomemben, glej uvodno izjavo 168. Vložniki pričakujejo, da bo trg v naslednjih petih letih še naprej rasel (34).

(175)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila povprečna cena na tono na trgu Unije [1 020–1 200] EUR. V istem obdobju je cena na indijskem domačem trgu znašala 595 EUR na tono (franko tovarna). Cene na trgu Unije so bile torej približno dvakrat višje od cen uvoza iz Indije.

(176)

V smislu velikosti in cen je zato trg Unije ostal privlačen trg za indijske proizvajalce izvoznike. To potrjuje tudi dejstvo, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom tržni delež, ki so ga indijski proizvajalci izvozniki imeli v navedenem obdobju, ostal pomemben (glej preglednico 2) in da je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 173, trg Unije predstavljal 40 % celotnega izvoza zadevnega izdelka iz Indije.

(177)

Preiskava je pokazala, da je indijski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej vstopal na trg Unije po subvencioniranih cenah.

(178)

Komisija je našla tudi dokaze, da se bo subvencioniranje v primeru izteka ukrepov verjetno nadaljevalo. V primerjavi s potrošnjo Unije je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom neizkoriščena zmogljivost v Indiji velika. Poleg tega privlačnost trga Unije v smislu velikosti in cen podpira verjetnost, da bi bila indijski izvoz in neizkoriščena zmogljivost v primeru izteka ukrepov usmerjena na trg Unije. Zato je Komisija sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi iztek izravnalnih ukrepov verjetno privedel do preusmeritve subvencioniranega uvoza zadevnega izdelka na trg Unije. Glede na navedeno je Komisija sklenila, da se bo subvencioniranje v primeru izteka izravnalnih ukrepov verjetno nadaljevalo.

(179)

V Uniji proizvaja zadevni izdelek pet družb. Tri od teh družb so del iste skupine. Na podlagi razpoložljivih informacij iz zahtevka v Uniji ni drugih proizvajalcev zadevnega izdelka. Zato te družbe predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 9(1) osnovne uredbe.

(180)

Ker so bili podatki v zvezi z oceno škode pridobljeni zlasti od iste skupine proizvajalcev, kot je omenjena v uvodni izjavi 15, so podatki za analizo škode zaradi zaupnosti navedeni v razponih ali v indeksirani obliki.

(181)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določena na [372 000–436 000] ton. Komisija je ta podatek izračunala na podlagi vseh razpoložljivih informacij o industriji Unije, kot so makropodatki, ki so jih predložili vložniki, in podatki, ki so jih vzorčeni proizvajalci Unije navedli med preiskavo.

(182)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi obsega celotne prodaje industrije Unije v Uniji, proizvodnje za lastno uporabo na podlagi podatkov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije, in ocen za preostale proizvajalce Unije, ki so jih predložili vložniki, ter skupnega uvoza iz vseh držav v Unijo, kot je poročal Eurostat (podatkovna zbirka COMEXT).

(183)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v 1 000 tonah)

(184)

Potrošnja Unije je v obravnavanem obdobju nihala. Na splošno se je leta 2018 rahlo povečala, in sicer za 3 %, leta 2019 se je povečala za 8 %, leta 2020 pa se je zmanjšala za 8 %. Potrošnja se je v obravnavanem obdobju torej povečala za 3 %.

(185)

Uporaba cevi iz nodularnega litega železa je po naravi povezana z naložbami v infrastrukturo v zvezi s čiščenjem vode, družbe za oskrbo z vodo in družbe za čiščenje vode, ki so v javni ali zasebni lasti, pa predstavljajo večino povpraševanja po ceveh iz nodularnega litega železa v Uniji. Cevi iz nodularnega litega železa se večinoma uporabljajo za infrastrukturne projekte. Poleg tega razvoj potrošnje Unije ni pokazal večjih posledic zaradi pandemije COVID-19, saj ima izboljšanje vodovodnih omrežij stalno prednost za javne organe. Zato razvoj potrošnje Unije odraža razvoj naložb v infrastrukturo.

(186)

Industrija Unije je poročala o uporabi zadevnega izdelka za lastno uporabo, ki je leta 2017 predstavljala manj kot 5 % celotne potrošnje Unije in se je v obravnavanem obdobju zmanjšala na manj kot 1 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato je Komisija menila, da lastna uporaba ni pomembno vplivala na analizo škode.

(187)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi Eurostatove podatkovne zbirke COMEXT. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi potrošnje Unije, kot je navedena v uvodni izjavi 182.

(188)

Uvoz zadevnega izdelka iz Indije v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v 1 000 tonah) in tržni delež

(189)

V obravnavanem obdobju sta obseg uvoza iz Indije in tržni delež Indije znatno nihala: leta 2018 se je obseg uvoza zmanjšal za 14 %, leta 2019 se je povečal za 68 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je zmanjšal za 31 %.

(190)

Komisija je tehtane povprečne cene uvoza določila na podlagi statističnih podatkov iz Eurostatove podatkovne zbirke COMEXT.

(191)

Tehtana povprečna cena uvoza iz Indije v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene (v EUR/tono)

(192)

V obdobju 2017–2018 so bile uvozne cene razmeroma stabilne. Leta 2019 so se uvozne cene zvišale za 5 % in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostale stabilne.

(193)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 55, je v preiskavi sodeloval samo en indijski proizvajalec izvoznik. Ta proizvajalec je prijavil zanemarljivo količino, izvoženo v Unijo, ki je ustrezala manj kot 1 % celotnega obsega uvoza zadevnega izdelka iz Indije v Unijo. Zato je Komisija menila, da ta obseg izvoza ni bil reprezentativen za izvoz zadevnega izdelka v Unijo, in se odločila, da bo nelojalno nižanje prodajnih cen določila na podlagi razpoložljivih dejstev.

(194)

Komisija je primerjala tehtano povprečje indijskih uvoznih cen CIF, prilagojenih za stroške po uvozu, s tehtano povprečno ceno industrije Unije. Indijske uvozne cene so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije za približno [30–45] %.

(195)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom sta obseg in tržni delež uvoza iz tretjih držav, razen Indije, znašala [8 700–20 200] ton oziroma [2–4] % potrošnje Unije. V obravnavanem obdobju je bila tehtana povprečna cena uvoza iz tretjih držav primerljiva s cenami vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju 2017–2018 in približno 25 % nižja kot v obdobju 2019–2020 (glej preglednico 8). Medtem ko se je obseg uvoza iz tretjih držav rahlo povečal, tj. za 2 %, poreklo uvoženih cevi iz nodularnega litega železa v obravnavanem obdobju ni bilo stabilno. Leta 2017 je na primer glavni uvoz iz tretjih držav prihajal iz Kitajske, Rusije in Švice, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa sta bila glavna uvoznika Turčija in Združeni arabski emirati.

(196)

Skupni obseg uvoza v Unijo ter tržni delež in cenovni trendi za uvoz cevi iz nodularnega litega železa iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 4

Obseg in tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav

(197)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(198)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje.

(199)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makroekonomskimi in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov v zvezi s proizvajalci Unije iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa. Mikroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je ugotovila, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(200)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in okrevanje od preteklega dampinga ali subvencioniranja.

(201)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(202)

Celotna proizvodnja v Uniji, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(203)

Proizvodnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 %, potem ko se je leta 2018 povečala za 10 %.

(204)

Proizvodna zmogljivost je sledila podobnemu trendu, saj se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 10 %.

(205)

Izkoriščenost zmogljivosti je ostala stabilna, saj je zmanjšanje proizvodne zmogljivosti sledilo zmanjšanju proizvodnje Unije.

(206)

Po dokončnem razkritju je družba Tata Metaliks Limited trdila, da uvoz iz Indije ni mogel biti razlog, da bi industrija Unije zmanjšala svojo proizvodno zmogljivost, ampak je razlog zmanjšanje povpraševanja v primerjavi z letom 2019.

(207)

Odločitev industrije Unije, da zmanjša svojo proizvodno zmogljivost, je bila sprejeta pred krizo zaradi COVID-19, zato odločitev ni bila povezana z zmanjšanjem potrošnje med letom 2019 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom. Trditev je bila zato zavrnjena.

(208)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež proizvajalcev Unije

(209)

Obseg prodaje podobnega izdelka industrije Unije v obravnavanem obdobju in tržni delež nista sledila povečanju potrošnje Unije. Zlasti industrija Unije v letu 2019 v nasprotju z uvozom iz Indije ni imela koristi od povečanja potrošnje.

(210)

Po dokončnem razkritju je družba Tata Metaliks Limited trdila, da je tržni delež industrije Unije ostal visok, in sicer približno 85 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je v primerjavi s prejšnjimi leti povečal. Tudi obseg prodaje Unije je bil dosledno nad obsegom v letu 2017. Obseg v obdobju preiskave v zvezi s pregledom bi lahko bil večji, če ne bi bilo posledic krize zaradi COVID-19. Stran je menila, da sklep Komisije ni odražal dejanskega stanja.

(211)

Komisija je sklenila, da industrija Unije ni imela koristi od velikega tržnega deleža. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 234, so vzorčeni proizvajalci Unije v celotnem obravnavanem obdobju ustvarjali izgubo zaradi znatnega cenovnega pritiska indijskega uvoza (glej uvodno izjavo 245). Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 209, tudi tržni delež Unije ni sledil povečanju potrošnje Unije, v nasprotju z uvozom iz Indije pa prodaja Unije ni imela koristi od povečanja potrošnje v letu 2019. Trditev je bila zato zavrnjena.

(212)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 3 %, medtem ko se je obseg prodaje nepovezanim strankam v Uniji povečal za 2 %. Zato se je kljub povečanju potrošnje tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju rahlo zmanjšal.

(213)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(214)

Število zaposlenih v industriji Unije, vključenih v proizvodnjo zadevnega izdelka, je v obdobju 2017–2018 ostalo stabilno, v obdobju 2019–2020 pa se je zmanjšalo za približno 6 %.

(215)

Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena kot proizvodnja (v tonah) na zaposlenega, se je v obdobju 2017–2018 povečala za več kot 10 %, v obdobju 2018–2020 pa se je zmanjšala za 13 %. To je mogoče pojasniti kot skupni učinek:

(216)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 193, je bilo sodelovanje proizvajalcev izvoznikov iz Indije majhno.

(217)

Kazalniki škode kažejo, da je ne glede na protisubvencijske ukrepe, ki so veljali od leta 2016 in so na začetku zagotovili nekaj pomoči ter izboljšali uspešnost, gospodarski položaj industrije Unije ostal oslabljen. Zato ni bilo mogoče ugotoviti okrevanja od preteklega subvencioniranja.

(218)

Znesek subvencioniranja je bil znatno nad stopnjo de minimis. Višina dejanskega zneska subvencioniranja je glede na obseg in cene uvoza iz Indije močno vplivala na industrijo Unije.

(219)

Ker so izvozniki iz Indije nenehno nepošteno oblikovali cene, je bilo tudi nemogoče, da bi industrija Unije okrevala po preteklih subvencioniranih praksah.

(220)

Po dokončnem razkritju je družba Tata Metaliks Limited trdila, da ni absolutnega povečanja obsega indijskega uvoza in da je imel ta uvoz le približno 15-odstotni tržni delež. Poleg tega je zainteresirana stran poudarila, da se je gospodarska uspešnost industrije Unije po uvedbi prvotnih ukrepov izboljšala in se nato zmanjšala. Zato indijski uvoz ni povzročil škode industriji Unije.

(221)

Komisija je ugotovila, da zainteresirana stran ni utemeljila svoje trditve, da se je gospodarska uspešnost industrije Unije po uvedbi prvotnih ukrepov izboljšala. Kot je navedeno v uvodni izjavi 234, je bila dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije v celotnem obravnavanem obdobju negativna. Trditev je bila zato zavrnjena.

(222)

Tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji in stroški na enoto

(223)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju zvišala za 7 %, kar odraža zvišanje proizvodnih stroškov na enoto (5 %).

(224)

Po dokončnem razkritju je družba Tata Metaliks Limited trdila, da je iz domnevnega znižanja cen z vsemi stroški razvidno, da uvoz ne ovira dviga cen oziroma jih ne znižuje.

(225)

Komisija je ugotovila, da zainteresirana stran ni utemeljila svoje trditve, kako cene z vsemi stroški, ki so v obravnavanem obdobju nelojalno znižale prodajne cene Unije za približno 40 %, proizvajalcem Unije niso ovirale dviga cen oziroma jih zniževale. Trditev je bila zato zavrnjena.

(226)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR/zaposlenega)

(227)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so do leta 2019 ostali stabilni, v obravnavanem obdobju pa so se znižali za 6 %. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so se povprečni stroški dela na zaposlenega znižali, saj je francoska država financirala brezposelnost zaradi zaustavitve zaradi COVID-19.

(228)

Po dokončnem razkritju je družba Tata Metaliks Limited opozorila, da v okviru tega parametra ni škode za industrijo Unije.

(229)

Komisija je opozorila, da je bilo zmanjšanje povprečnih stroškov dela na zaposlenega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 227, posledica izrednega financiranja, ki ga je Francija izvedla v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(230)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(231)

Raven končnih zalog vzorčenih proizvajalcev Unije je ostala stabilna glede na proizvodnjo.

(232)

Po dokončnem razkritju je družba Tata Metaliks Limited trdila, da se je zaloga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znatno zmanjšala, kar kaže, da se je industrija Unije osredotočila na zmanjšanje svoje proizvodnje. Zainteresirana stran je trdila, da bi se morala zaloga povečati, če bi nanjo vplival uvoz iz Indije.

(233)

Kot je razvidno iz uvodne izjave 203, je zmanjšanje zalog, ki ga je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ugotovila stran, spremljalo zmanjšanje proizvodnje Unije. Poleg tega Komisija ni ugotovila nobene povezave med zmanjšanjem zalog, ugotovljenim predvsem v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in uvozom iz Indije, saj je bil vpliv uvoza iz Indije ugotovljen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in tudi v celotnem obravnavanem obdobju. Trditev je bila zato zavrnjena.

(234)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(235)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev je bila v obravnavanem obdobju negativna, pri čemer se je gibala od približno [–5 do –9] % leta 2017 do [–3 do –7] % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(236)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka je ostal negativen v celotnem obravnavanem obdobju, razen leta 2018.

(237)

Naložbe (ki so bile osredotočene predvsem na nadgradnje proizvodne opreme, povečanje kakovosti, produktivnost in prilagodljivost v proizvodnem procesu) so se v obdobju 2017–2019 povečale in leta 2020 zmanjšale na najnižjo raven.

(238)

Donosnost naložb je dobiček, izražen kot delež neto knjigovodske vrednosti naložb. Razvil se je podoben trend kot pri dobičkonosnosti, saj se je leta 2019 močno zmanjšala, leta 2020 pa nekoliko izboljšala. Ostala je negativna in se v obravnavanem obdobju zmanjšala za 53 %.

(239)

Kljub veljavnim izravnalnim ukrepom je indijski uvoz cevi iz nodularnega litega železa ostal znaten in je v obravnavanem obdobju obdržal stabilne tržne deleže v višini približno [9–18 %]. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bil tržni delež [10–14]-odstoten. Hkrati so uvozne cene kljub izravnalnim in protidampinškim ukrepom padale in nelojalno nižale prodajne cene Unije v povprečju za [30–45] % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(240)

Razvoj makroekonomskih kazalnikov, zlasti obsega proizvodnje in prodaje, zaposlenosti in produktivnosti, je bil stabilen ali pa je kazal na rahlo zmanjševanje. Tržni delež industrije Unije se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal in dosegel podobno raven kot leta 2017. Tržni delež v letu 2018 se je kljub razmeroma stabilnemu obsegu prodaje povečal zaradi upada potrošnje v istem obdobju. Čeprav je industriji Unije večinoma uspelo ohraniti svoj obseg prodaje in tržni delež, je to dosegla na škodo svoje dobičkonosnosti in drugih finančnih kazalnikov, kot je pojasnjeno v naslednji uvodni izjavi.

(241)

Čeprav se je povprečna prodajna cena na enoto proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju zvišala za 7 %, kar je bilo več od 5-odstotnega povečanja stroškov proizvodnje, industrija Unije še vedno ni uspela doseči trajnostnih stopenj dobička. Zaradi cenovnega pritiska indijskega uvoza industrija Unije ni mogla zvišati svojih prodajnih cen niti toliko, da bi pokrile povprečne stroške proizvodnje, in je zato v celotnem obravnavanem obdobju ustvarjala izgubo (z izjemo leta 2018, ko je bila blizu praga dobička). Indijski uvoz je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prav tako znatno oviral dvig cen prodaje proizvajalcev Unije. Drugi finančni kazalniki (denarni tok, donosnost naložb) so se gibali podobno kot dobičkonosnost in v obravnavanem obdobju kazali negativne ali nizke vrednosti. Tudi naložbe so bile na splošno nizke, čeprav so se v letih 2017 in 2018 nekoliko povečale.

(242)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo.

(243)

Komisija je v skladu s členom 8(5) osnovne uredbe proučila, ali je subvencionirani uvoz zadevnega izdelka iz Indije povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 8(6) osnovne uredbe je proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne subvencioniran uvoz zadevnega izdelka iz Indije, ni pripisala temu subvencioniranemu uvozu.

(244)

Komisija je najprej proučila, ali obstaja vzročna zveza med subvencioniranim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(245)

Indijski uvoz cevi iz nodularnega litega železa je ostal znaten z več kot 10-odstotnim tržnim deležem v celotnem obravnavanem obdobju in nizkimi ravnmi cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kljub veljavnim izravnalnim in protidampinškim ukrepom. Zaradi znatnega cenovnega pritiska indijskega uvoza industrija Unije ni mogla proizvodnih stroškov prenesti na svoje stranke, kar je privedlo do izgub v celotnem obravnavanem obdobju. Komisija je zato sklenila, da so obseg in ravni cen uvoza v preiskavi povzročili znatno škodo.

(246)

Po dokončnem razkritju je družba Tata Metaliks Limited trdila, da je bil upad finančne uspešnosti industrije Unije posledica drugih dejavnikov in ne domnevno subvencioniranega uvoza.

(247)

Komisija je ugotovila, da stranka ni predložila novih elementov, ki bi lahko spremenili njen sklep. Trditev je bila zato zavrnjena.

(248)

Družba Tata Metaliks Limited je trdila tudi, da ni bilo povezave med razvojem uvoza in stopnjo izgub, ki jih je sporočila industrija Unije, zato ni bilo vzročne zveze med uvozom in finančno uspešnostjo industrije Unije.

(249)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 194, je Komisija ugotovila, da so uvozne cene iz Indije znatno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije. Ugotovila je tudi, da stran ni predložila nobenih dokazov, ki bi kazali, da so na industrijo Unije vplivali drugi dejavniki. Trditev je bila zato zavrnjena.

(250)

Poleg tega je družba Tata Metaliks Limited trdila, da ni mogla proučiti povezave med nelojalnim nižanjem prodajnih cen in gospodarsko uspešnostjo industrije Unije, saj Komisija ni razkrila izračunov nelojalnega nižanja prodajnih cen za obravnavano obdobje.

(251)

Komisija je opozorila, da so bile informacije, potrebne za ugotovitev obstoja nelojalnega nižanja prodajnih cen, predložene strani. Kar zadeva obdobje preiskave v zvezi s pregledom, so ugotovitve glede nelojalnega nižanja prodajnih cen navedene v uvodnih izjavah 193 in 194 zgoraj. Za leta 2017, 2018 in 2019 so v uvodni izjavi 191 navedene cene na enoto za indijski uvoz, v uvodni izjavi 222 pa tehtane povprečne prodajne cene na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke Zato je imela stran vse informacije, na podlagi katerih je Komisija sklenila, da obstaja nelojalno nižanje prodajnih cen. Trditev je bila zato zavrnjena.

(252)

Nazadnje je stran trdila, da se je obseg uvoza med letom 2019 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal. Zato je stran sklenila, da obseg ni imel učinka.

(253)

Komisija je ugotovila, da se je uvoz iz Indije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom vrnil na raven iz leta 2017. Poleg tega je bil glavni učinek uvoza iz Indije ugotovljen na ravni nizkih cen, kar je povzročilo znaten pritisk na tržne cene Unije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(254)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav je predstavljal le 2–4 % tržnega deleža v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Kot je prikazano v preglednici 4, je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povprečna uvozna cena iz tretjih držav 50 % višja od povprečne uvozne cene iz Indije.

(255)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 42, je ena stran trdila, da bi morala biti ugotovitev nenadaljevanja ali neponovitve škode utemeljena s splošnimi vprašanji glede konkurenčnosti. Stran je navedla različne dejavnike, kot so zmanjšanje potrošnje cevi iz nodularnega litega železa v Uniji, ki se je od krize euroobmočja, ki je povzročila zmanjšanje javne porabe, zmanjšala, težave pri privabljanju osebja, ohranitev prevladujočega položaja in pritisk cenejšega kitajskega uvoza na postopek za zbiranje ponudb za javna naročila. Poleg tega je stran trdila, da so plastične cevi glavna konkurenca industrije Unije, saj so cenejše in zato privabljajo znaten del javnih razpisov.

(256)

V nasprotju s trditvijo strani sta se potrošnja Unije in tržni delež industrije Unije povečala, zaposlenost pa je v obravnavanem obdobju ostala stabilna. Poleg tega ni dokazov, da so plastične cevi v obravnavanem obdobju pridobile tržni delež na račun cevi iz nodularnega litega železa. Opozoriti je treba tudi, da plastične cevi ne pomenijo konkurence za cevi z velikim premerom. Ti dejavniki zato niso prispevali k ugotovljeni škodi. Poleg tega je kitajski uvoz potekal po znatno višjih cenah kot indijski uvoz in v veliko manjšem obsegu. Nazadnje, stran ni pojasnila, kako bi lahko prevladujoči položaj povzročil morebitno škodo. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(257)

Obseg izvoza industrije Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Izvoz industrije Unije

(258)

Obsegi so se v obravnavanem obdobju prepolovili. Čeprav so se cene izvoza zvišale za 17 %, to ni bilo dovolj za kritje stroškov proizvodnje v celotnem obravnavanem obdobju, kot je prikazano v preglednici 8. Zato izvoz ni zmanjšal vzročne zveze med subvencioniranim izvozom iz Indije in ugotovljeno škodo.

(259)

Proučeni so bili tudi morebitni drugi dejavniki, kot je kriza zaradi COVID-19, vendar nobeden od njih ni mogel zmanjšati vzročne zveze med subvencioniranim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov subvencioniranega uvoza.

(260)

Po dokončnem razkritju je družba Tata Metaliks Limited trdila, da je kriza zaradi COVID-19 v prvi polovici leta 2020 negativno vplivala na gospodarski položaj industrije Unije. Stran je navedla, da so začetne omejitve gibanja, uvedene zaradi ukrepov na področju javnega zdravja, številne gradbene projekte prisilile k ustavitvi.

(261)

Kot je opisano zgoraj, omejitve gibanja zaradi krize zaradi COVID-19 v obdobju preiskave v zvezi s pregledom niso znatno vplivale na trg Unije za cevi iz nodularnega litega železa. Celotna potrošnja Unije navedenega leta je bila podobna kot leta 2018. Trditev je bila zato zavrnjena.

(262)

Na podlagi navedenih premislekov je Komisija sklenila, da je subvencionirani uvoz iz Indije povzročil znatno škodo industriji Unije ter da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med subvencioniranim uvozom in znatno škodo. Škoda je zlasti jasno razvidna iz razvoja proizvodnje, izkoriščenosti zmogljivosti, obsega prodaje na trgu Unije, tržnega deleža, produktivnosti, dobičkonosnosti in donosnosti naložb.

(263)

Komisija je v uvodni izjavi 242 sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. Zato je v skladu s členom 18(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja škode, ki jo je povzročil subvencionirani uvoz iz Indije.

(264)

Komisija je v zvezi s tem analizirala naslednje elemente: proizvodno zmogljivost in neizkoriščeno zmogljivost v Indiji, razmerje med cenami v Uniji in Indiji; privlačnosti trga Unije in vpliv morebitnega uvoza iz Indije na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov.

(265)

Kot je že opisano v uvodnih izjavah 168 do 172, je neizkoriščena zmogljivost, ki je na voljo v Indiji, predstavljala približno 500 000 ton letno, kar presega potrošnjo zadevnega izdelka na trgu Unije, ki je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala [388 000 do 454 000] ton. Poleg tega so indijski proizvajalci načrtovali vlaganje v novo proizvodno zmogljivost. Zato bo v naslednjih letih na indijskem trgu nastala presežek ponudbe glede na povpraševanje. To bo posledično pomenilo nadaljnjo spodbudo za indijske proizvajalce, da se vse bolj osredotočijo na izvozne trge.

(266)

Razpoložljiva in prihodnja neizkoriščena zmogljivost indijskih proizvajalcev izvoznikov bi se lahko v primeru izteka ukrepov uporabili za proizvodnjo zadevnega izdelka za izvoz na trg Unije.

(267)

Po dokončnem razkritju je družba Tata Metaliks Limited trdila, da ni dokazov, da se bo domnevna neizkoriščena proizvodna zmogljivost v Indiji nujno uporabljala za proizvodnjo cevi iz nodularnega litega železa in zaradi presežka ponudbe nad povpraševanjem v Indiji izvažala. Poleg tega Komisija ni proučila privlačnosti drugih izvoznih trgov in ni analizirala nobenih podatkov iz obdobja po preiskavi v zvezi s pregledom. Nazadnje je stran trdila, da mora vsaka ugotovitev glede verjetnosti nadaljevanja subvencije in škode temeljiti na pozitivnih dokazih (35). Zato je stran sklenila, da sklep o verjetnosti ni pravilen.

(268)

Komisija je ugotovila, da je stran potrdila obstoj neizkoriščene zmogljivosti v Indiji. Poleg tega je Komisija, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 168 do 172, zadevno neizkoriščeno zmogljivost določila posebej za zadevni izdelek. Kot je pojasnjeno v istih uvodnih izjavah, je Komisija tudi ugotovila, da se bo povpraševanje na indijskem trgu dolgoročno umirilo, stran pa je sama priznala, da namerava razširiti svojo prodajo na trg Unije. Poleg tega se je, kot je opisano v oddelku 6.2, trg Unije štel za privlačnega za indijske proizvajalce, zato bi bilo mogoče skleniti, da bi se razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti v Indiji vsaj delno uporabile za povečanje izvoza na trg Unije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(269)

V zvezi s pozitivnimi dokazi, ki se zahtevajo v skladu z navedeno sodno prakso, je Komisija menila, da izpolnjuje vse zahteve obstoječe sodne prakse ter da njena ocena in sklep o verjetnosti nadaljevanja subvencioniranja in škode temeljita na pozitivnih dokazih, zbranih med preiskavo. Zato je bila trditev zavrnjena.

(270)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi iztek ukrepov po vsej verjetnosti povzročil znatno povečanje subvencioniranega uvoza iz Indije po cenah, ki nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije, in s tem še dodatno povečal škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Posledično bi bila sposobnost preživetja industrije Unije resno ogrožena.

(271)

Trg Unije je privlačen zaradi svoje velikosti in cen. Kot je omenjeno v uvodni izjavi 176, je daleč najpomembnejši izvozni trg za indijske proizvajalce cevi iz nodularnega litega železa in predstavlja 40 % njihovega celotnega izvoza. Izvoz v Unijo je 25-krat večji kot izvoz na drugi največji izvozni trg, to je Katar, ki predstavlja 2 % indijskega izvoza cevi iz nodularnega litega železa. Poleg tega so bile indijske uvozne cene na trg Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nekoliko višje od cen za druge države.

(272)

Kljub obstoječim ukrepom so indijski proizvajalci izvozniki Uniji v obravnavanem obdobju prodali znatno količino cevi iz nodularnega litega železa in so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno imeli znaten tržni delež ([10–14] %). Te so se prodajale po ceni, ki je celo ob izravnalnih dajatvah znatno nelojalno zniževala prodajne cene industrije Unije na trgu Unije.

(273)

Trg Unije zato velja za privlačnega za indijske proizvajalce in skleniti je mogoče, da bi se razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti v Indiji vsaj delno uporabile za povečanje izvoza na trg Unije. V tej zvezi velja spomniti, da je tržni delež indijskega uvoza znašal kar [17–19] % v obdobju prvotne preiskave, tj. pred uvedbo izravnalnih dajatev.

(274)

Na podlagi navedenega ter ob upoštevanju preteklih in sedanjih škodljivih razmer za industrijo Unije bi se ob odsotnosti ukrepov najverjetneje močno povečal subvencionirani uvoz zadevnega izdelka iz Indije po škodljivih cenah, kar bi povzročilo še večje izgube za proizvajalce Unije. Zato je Komisija sklenila, da bi se v primeru izteka ukrepov najverjetneje močno povečal subvencionirani uvoz iz Indije po škodljivih cenah, znatna škoda pa bi se verjetno nadaljevala.

(275)

Komisija je v skladu s členom 31 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protisubvencijskih ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov ter interesi javne politike v zvezi z zadevnim izdelkom, kot je navedeno v Direktivi 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta (36) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o okoljsko primerni zasnovi) ter njenih uredbah o posameznih izdelkih. V skladu s tretjim stavkom člena 31(1) osnovne uredbe je bila posebna pozornost namenjena potrebi po zaščiti industrije pred negativnimi učinki škodljivega subvencioniranja.

(276)

Vse zainteresirane strani so imele v skladu s členom 31(2) osnovne uredbe možnost, da izrazijo svoja stališča.

(277)

Industrija Unije se nahaja v treh državah članicah (Franciji, Nemčiji in Španiji) in v zvezi z zadevnim izdelkom neposredno zaposluje več kot 2 200 delavcev.

(278)

Veljavni protisubvencijski ukrepi niso preprečili subvencioniranega uvoza iz Indije na trg Unije, industrija Unije pa je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo.

(279)

Na podlagi navedenega je Komisija ugotovila, da v primeru izteka ukrepov obstaja velika verjetnost nadaljevanja škode, ki jo je povzročil uvoz iz te države. Pritok znatnih količin subvencioniranega uvoza iz Indije bi povzročil nadaljnjo škodo industriji Unije.

(280)

Po dokončnem razkritju je družba Tata Metaliks Limited trdila, da je industrija Unije zaščitena že več kot šest let, njen tržni delež pa znaša 85 %. Zato ni verjetno, da bi to vplivalo na industrijo Unije, če bi se obstoječi ukrepi razveljavili. Če bi se to zgodilo, lahko od Komisije zahteva, da začne novo preiskavo.

(281)

V nasprotju s trditvijo zainteresirane strani je Komisija na podlagi analize vseh ustreznih kazalnikov škode, vključno z razvojem tržnega deleža industrije Unije, ugotovila, da subvencionirani uvoz iz Indije še vedno povzroča znatno škodo industriji Unije. Komisija je sklenila, da se bo škoda v primeru izteka ukrepov verjetno nadaljevala in poslabšala. Zato je bila trditev zavrnjena.

(282)

Komisija je zato sklenila, da bi bila ohranitev protisubvencijskih ukrepov zoper Indijo v interesu industrije Unije.

(283)

Komisija je stopila v stik z vsemi znanimi nepovezanimi uvozniki, trgovci in uporabniki. Vprašalnikov ni izpolnil nihče od njih.

(284)

Komisija ni prejela nobenih pripomb, ki bi kazale, da bi imela ohranitev ukrepov znaten negativen vpliv na uvoznike in uporabnike, ki bi bil večji od pozitivnega učinka ukrepov za industrijo Unije.

(285)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v interesu Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Indije.

(286)

Na podlagi sklepov Komisije o nadaljevanju subvencij, nadaljevanju škode in interesu Unije bi bilo treba ohraniti protisubvencijske ukrepe za uvoz cevi iz nodularnega litega železa (imenovanega tudi sferoidno grafitno lito železo) iz Indije.

(287)

Po razkritju je družba Tata Metaliks Limited trdila, da bi bilo treba nadaljevanje ukrepov obravnavati kot izjemo in ne kot pravilo. Sklicevala se je zlasti na člen 18(1) osnovne uredbe in člen 21.3 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, ki navajata, da ukrep ostane veljaven le, dokler je to potrebno, in preneha veljati pet let po uvedbi. Ker so bile dajatve podaljšane do tega pregleda, je trdila, da bi do verjetnega zaključka tega pregleda dajatve veljale že več kot sedem let. Zato je Komisijo pozvala, naj zaključi preiskavo.

(288)

Komisija je opozorila, da je odločitev o nadaljevanju ukrepov temeljila na izčrpni oceni vseh dejstev, ugotovljenih med preiskavo v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18(2) osnovne uredbe. Zato nadaljevanje ukrepov ni bilo niti samodejno niti ni pomenilo pravila. Trditev, da bi bilo treba ukrepe odpraviti, je torej zavrnila.

(289)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi velikih razlik v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi za zagotovitev uporabe individualnih izravnalnih dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne izravnalne dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti izravnalno dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(290)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje izravnalne dajatve za uvoz, to ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.), da preverijo točnost navedb v deklaraciji, in zagotovijo, da je poznejša uporaba nižje stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(291)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 23(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(292)

Stopnje izravnalne dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Indije, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena od individualnih stopenj izravnalnih dajatev.

(293)

Družba Tata Metaliks Limited je po razkritju od Komisije zahtevala, naj ji dodeli individualno izravnalno stopnjo. Kot drugo možnost je navedla, da bi morala Komisija razmisliti vsaj o tem, da bi individualne izravnalne stopnje, dodeljene drugim sodelujočim proizvajalcem zadevnega izdelka iz Indije v prvotni preiskavi, razširila nanjo glede na njeno sodelovanje s Komisijo v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa.

(294)

Komisija je opozorila, da je cilj preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18(2) osnovne uredbe zgolj ugotoviti, ali so obstoječi ukrepi še vedno potrebni, pri čemer ne omogoča določitve individualnih stopenj dajatve za družbe, ki niso sodelovale v prvotni preiskavi. Take zahteve se lahko obravnavajo le v okviru preiskav v zvezi s pregledom v skladu s členom 19(3) ali (4) osnovne uredbe. Zahteva je bila zato zavrnjena.

(295)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj izravnalnih dajatev, če naknadno spremeni ime. Zahtevo je treba nasloviti na Komisijo (37). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(296)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (38) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(297)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –