1.   Države članice kot plačilne agencije akreditirajo tiste oddelke ali organe, ki izpolnjujejo pogoje iz tega odstavka ter ustrezajo merilom iz odstavkov 2 in 3. Plačilne agencije, ki so dogovorne za upravljanje in kontrolo odhodkov, kot je določeno v členu 9(1) Uredbe (EU) 2021/2116, glede svojega izvrševanja plačil ter sporočanja in hranjenja informacij zagotovijo zadostna jamstva, da:

2.   Za akreditacijo ima plačilna agencija upravno organizacijo in sistem notranje kontrole, ki ustrezata merilom iz Priloge I glede:

3.   Države članice lahko določijo nadaljnja akreditacijska merila, da se upoštevajo velikost, odgovornosti in druge posebnosti plačilne agencije.

1.   Kadar je akreditiranih več plačilnih agencij, zadevna država članica v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) 2021/2116 kot usklajevalne organe akreditira oddelke ali organe, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2 ter ustrezajo merilom iz odstavkov 3 in 4. Zadevna država članica z uradnim aktom na ministrski ravni odloči o akreditaciji usklajevalnih organov, potem ko se prepriča, da upravne ureditve zadevnega organa zagotavljajo, da je sposoben izpolnjevati naloge iz navedenega člena.

2.   Za akreditacijo mora usklajevalni organ zagotoviti, da:

3.   Za akreditacijo ima usklajevalni organ upravno organizacijo in sistem notranje kontrole v zvezi s pripravo letnega poročila o smotrnosti, ki je skladno z zahtevami pristojnega organa v zvezi z zadevnimi postopki ter zlasti z merili za obveščanje in sporočanje iz Priloge II.

4.   Države članice lahko določijo nadaljnja akreditacijska merila, da se upoštevajo velikost, odgovornosti in druge posebnosti usklajevalnega organa.

1.   Plačilne agencije iz člena 9(1) Uredbe (EU) 2021/2116 upravljajo in nadzorujejo operacije, povezane z intervencijskimi ukrepi v zvezi z javnim skladiščenjem, za katere so odgovorne, pod pogoji iz Priloge III k tej uredbi in po potrebi iz področne kmetijske zakonodaje, zlasti na podlagi najmanjših stopenj pregledov, določenih v navedeni prilogi.

Plačilne agencije lahko svoje pristojnosti v zvezi z javnimi intervencijskimi ukrepi prenesejo na intervencijske agencije, ki izpolnjujejo pogoje za odobritev iz Priloge I, točka 1.D, k tej uredbi ali delujejo prek drugih plačilnih agencij.

2.   Plačilne agencije ali intervencijske agencije lahko ne glede na svojo splošno odgovornost v zvezi z javnim skladiščenjem:

Če plačilne agencije zaupajo upravljanje skladiščnikom iz prvega pododstavka, točka (a), se to upravljanje izvaja v okviru pogodb o skladiščenju na podlagi obveznosti in splošnih načel iz Priloge IV.

3.   Obveznosti plačilnih agencij na področju javnega skladiščenja so zlasti:

Kadar v državi članici upravljanje računov javnega skladiščenja za enega ali več proizvodov izvaja več plačilnih agencij, se evidenca zalog in finančni obračuni iz prvega pododstavka, točki (a) in (d), konsolidirajo na ravni države članice, preden se ustrezne informacije sporočijo Komisiji.

4.   Plačilne agencije zagotovijo:

5.   Plačilne agencije Komisijo nemudoma obvestijo o:

V primerih iz prvega pododstavka Komisija sprejme ustrezno odločitev:

6.   Plačilne agencije nosijo finančne posledice slabega hranjenja proizvodov, ki jih zajemajo intervencijski ukrepi Unije, zlasti tiste, ki nastanejo zaradi neprimernih metod skladiščenja. Plačilne agencije so v primeru neupoštevanja svojih dolžnosti ali obveznosti finančno odgovorne brez vpliva na morebitne ukrepe zoper skladiščnika.

7.   Plačilne agencije zagotovijo uslužbencem Komisije in osebam, ki jih je ta pooblastila, po elektronski poti ali na sedežu plačilne agencije stalen dostop do računov javnega skladiščenja ter vseh dokumentov, pogodb in datotek, pripravljenih ali prejetih v okviru intervencije.

1.   Plačilne agencije vsako obračunsko leto pripravijo popis za vsak proizvod, ki ga zajemajo intervencijski ukrepi Unije.

Rezultate tega popisa primerjajo s knjigovodskimi podatki. Ugotovljene razlike v količini in zneski, ki so posledica razlik v kakovosti, ugotovljenih pri pregledih, se vknjižijo v skladu s pravili, sprejetimi v skladu s členom 47(3), točka (a), Uredbe (EU) 2021/2116.

2.   Za namene odstavka 1 so manjkajoče količine, ki so posledica običajnih operacij skladiščenja, enake razliki med teoretičnimi zalogami iz računovodskega popisa na eni strani in dejansko zalogo, ugotovljeno na podlagi popisa iz odstavka 1, ali računovodsko zalogo, ki ostane po izčrpanju dejanske zaloge skladišča, na drugi strani, zanje pa veljajo meje dovoljenega odstopanja iz Priloge V.

1.   Plačila upravičencu, izvedena po najpoznejšem možnem roku za plačilo, se lahko štejejo za upravičena v okoliščinah in pod pogoji iz odstavkov 2 do 6.

2.   Kadar so odhodki Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v skladu s členom 5(2) ali odhodki Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v skladu s členom 6 za intervencije iz člena 65(2) Uredbe (EU) 2021/2116, ki so bili izvršeni po roku, določenem v pravu Unije, enaki pragu 5 % ali manj odhodkov, ki so bili izvršeni pred roki za EKJS in EKSRP, se mesečna ali vmesna plačila ne zmanjšajo.

Kadar so odhodki EKJS ali EKSRP, ki so bili izvršeni po rokih, določenih v pravu Unije, nad pragom 5 % za EKJS oziroma EKSRP, se vsi nadaljnji odhodki, ki so bili izvršeni po poteku rokov, zmanjšajo v skladu z naslednjimi pravili:

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 veljajo naslednji pogoji:

Zneski povračil iz člena 17(3), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2116 se ne upoštevajo pri preverjanju, ali so pogoji iz prvega pododstavka, točka (b), tega odstavka izpolnjeni.

4.   Če se za nekatere intervencije in ukrepe pojavijo posebni pogoji poslovanja ali če država članica predloži utemeljeno obrazložitev, Komisija uporabi drugačno terminsko lestvico, kot so tiste iz odstavkov 2 in 3, in/ali manjši delež zmanjšanja ali pa plačila sploh ne zmanjša.

Vendar pa se prvi pododstavek ne uporablja za odhodke, ki presegajo zgornjo mejo iz odstavka 3, prvi pododstavek, točka (b).

5.   Preverjanje upoštevanja plačilnega roka se opravi enkrat v vsakem proračunskem letu za odhodke, nastale do 15. oktobra.

Morebitne prekoračitve plačilnega roka se upoštevajo najpozneje pri odločitvi o potrditvi obračunov iz člena 53 Uredbe (EU) 2021/2116.

6.   Zmanjšanja iz tega člena ne posegajo v poznejšo odločitev o letni potrditvi smotrnosti iz člena 54 Uredbe (EU) 2021/2116 in postopek potrditve skladnosti iz člena 55 navedene uredbe.

1.   Komisija v sklepu o mesečnih plačilih, ki ga sprejme v skladu s členom 21(3) Uredbe (EU) 2021/2116, določi preostali znesek odhodkov, ki jih je posamezna država članica prijavila v svojih mesečnih izjavah, zmanjšan za znesek namenskih prejemkov, ki ga je navedena država članica vključila v svojo izjavo o odhodkih. Takšna izravnava se šteje za prejem ustreznih prejemkov.

Odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil na podlagi namenskih prejemkov se dajo na voljo po razporeditvi teh prejemkov v proračunske vrstice.

2.   Če so bili zneski iz člena 45(1), točka (b), Uredbe (EU) 2021/2116 zaradi nepravilnosti ali malomarnosti zadržani pred plačilom zadevne pomoči, se odštejejo od ustreznega odhodka.

3.   Zneski prispevkov EKSRP, ki se v vsakem referenčnem obdobju izterjajo od upravičencev v okviru strateškega načrta SKP države članice, se v izjavi o odhodkih za navedeno obdobje odštejejo od zneska, ki ga plača EKSRP.

4.   Večji ali manjši zneski, ki ponekod izhajajo iz letne potrditve obračunov, se lahko ponovno uporabijo v okviru EKSRP in se prištejejo ali odštejejo od zneska prispevka EKSRP, ko se pripravi prva izjava po sprejetju sklepa o potrditvi obračunov.

5.   Financiranje s strani EKJS je enako odhodkom, izračunanim na podlagi informacij, ki so jih sporočile plačilne agencije, pri čemer so bili odšteti vsi prihodki iz intervencijskih ukrepov, potrjeni prek računalniškega sistema, ki ga je vzpostavila Komisija, in vključeni v izjavo o odhodkih plačilne agencije.

1.   Če proračun Unije ni sprejet do začetka proračunskega leta, se mesečna plačila iz člena 21 Uredbe (EU) 2021/2116 in vmesna plačila iz člena 32 navedene uredbe izvršijo sorazmerno glede na odobrena sredstva za vsako poglavje v deležu glede na izjave o odhodkih, ki jih predložijo države članice, za EKJS oziroma EKSRP, in v mejah iz člena 16 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

Komisija upošteva razliko zneskov, ki niso bili povrnjeni državam članicam, pri naslednjih plačilih.

2.   Če v zvezi z EKSRP proračun Unije ni sprejet do začetka proračunskega leta za proračunske obveznosti iz člena 29 Uredbe (EU) 2021/2116, prvi letni obroki po sprejetju strateških načrtov SKP držav članic sledijo vrstnemu redu sprejetja teh načrtov. Proračunske obveznosti v zvezi z nadaljnjimi letnimi obroki se izvajajo v vrstnem redu strateških načrtov SKP držav članic, ki so že izčrpali zadevne obveznosti. Komisija lahko delno izvede letne obveznosti za strateške načrte SKP držav članic, če so razpoložljive odobritve za prevzem obveznosti omejene. Preostali znesek za te načrte se dodeli šele, ko so dodatne odobritve za prevzem obveznosti spet na voljo.

1.   Kadar Komisija začasno ustavi mesečna plačila iz člena 21(3) Uredbe (EU) 2021/2116 v skladu s členom 40(1), prvi pododstavek, navedene uredbe, se uporabljajo naslednje stopnje začasne ustavitve plačil:

2.   Začasna ustavitev preneha veljati po predložitvi vseh zadevnih dokumentov iz člena 9(3) in člena 12(2) Uredbe (EU) 2021/2116.

1.   Kadar Komisija začasno ustavi mesečna plačila iz člena 21(3) Uredbe (EU) 2021/2116 ali vmesna plačila iz člena 32 navedene uredbe v skladu s členom 40(2) navedene uredbe po potrditvi smotrnosti iz člena 54 Uredbe (EU) 2021/2116, stopnja začasne ustavitve ustreza razliki med uporabljeno stopnjo zmanjšanja v skladu s členom 54(1) Uredbe (EU) 2021/2116 in 50 odstotnimi točkami, pomnoženo z 2. Stopnja začasne ustavitve, ki se uporabi, ne sme biti nižja od 10 %.

2.   Začasne ustavitve iz odstavka 1 ne posegajo v člena 53 in 55 Uredbe (EU) 2021/2116.

1.   V skladu s členom 94(4) Uredbe (EU) 2021/2116, kar zadeva EKJS, države članice, ki niso sprejele eura, pri pripravi izjav o odhodkih uporabijo enak menjalni tečaj, kot so ga uporabile pri izplačevanju plačil upravičencem ali prejemanju prihodkov, v skladu s poglavjem V te uredbe in področno kmetijsko zakonodajo.

2.   Kar zadeva EKSRP, države članice, ki niso sprejele eura, pri pripravi izjav o odhodkih za vsako plačilo ali izterjavo uporabijo predzadnji menjalni tečaj, ki ga je Evropska centralna banka določila pred mesecem, v katerem so bile operacije evidentirane v obračunih plačilne agencije.

3.   Kar zadeva sklepe o potrditvi obračunov iz členov 53 in 54 Uredbe (EU) 2021/2116 ter postopek potrditve skladnosti iz člena 55 navedene uredbe, se uporabi prvi menjalni tečaj, ki ga je Evropska centralna banka določila po datumu sprejetja izvedbenih aktov o potrditvi.

4.   Z izjemo primerov iz odstavkov 1, 2 in 3 ter za operacije, za katere v pravu Unije ni bil določen operativni dogodek, se za države članice, ki niso sprejele eura, uporabi predzadnji menjalni tečaj, ki ga je Evropska centralna banka določila pred mesecem, za katerega se prijavijo odhodki ali namenski prejemki.

1.   Za namen sprejetja sklepa v skladu s členom 54(1) Uredbe (EU) 2021/2116 v zvezi z zneski, za katere se zmanjša financiranje Unije, Komisija oceni letne odhodke, ki jih je država članica prijavila za intervencijo, glede na ustrezni učinek, kot je bil naveden v letnem poročilu o smotrnosti iz člena 54(1) Uredbe (EU) 2021/2116, predloženem v skladu s členom 9(3), prvi pododstavek, točka (b), in členom 10(1), točka (b), navedene uredbe ter členom 134 Uredbe (EU) 2021/2115.

2.   Če prijavljeni odhodki nimajo ustreznega učinka za zadevno proračunsko leto in če država članica predhodno ni pojasnila tovrstnih odstopanj v zvezi z učinki in realiziranimi zneski na enoto v skladu s členom 134(5) do (9) Uredbe (EU) 2021/2115 v letnem poročilu o smotrnosti ali če utemeljitve odstopanj niso zadostne, država članica predloži nadaljnje utemeljitve v rokih, ki jih določi Komisija. Utemeljitve zajemajo prijavljene odhodke, ki nimajo ustreznega učinka v zadevnem proračunskem letu.

3.   Utemeljitve, ki jih predložijo države članice, vsebujejo ustrezne informacije, s katerimi se pojasni odstopanje na ravni zneska na enoto in zadevnega obdobja. Vsebujejo količinske informacije in po potrebi tudi kvalitativna pojasnila.

Država članica predloži tudi pojasnila v zvezi z obsegom in učinkom popravnih ukrepov, ki so se že izvedli za odpravo odstopanja in za preprečitev njegove ponovitve.

Kadar država članica ne more utemeljiti odstopanj v skladu z odstavkom 2, lahko predloži utemeljitve za del odstopanj.

4.   Kadar država članica ne predloži ustrezno utemeljenih razlogov za odstopanja ali kadar so ti po mnenju Komisije nezadostni v skladu z odstavkoma 2 in 3 ali zajemajo le del odstopanj, Komisija zmanjša ustrezne zneske iz financiranja Unije. Komisija o svojem mnenju uradno obvesti državo članico v ločenem obvestilu.

5.   Zmanjšanja iz tega člena se uporabijo brez poseganja v poznejši sklep o potrditvi skladnosti, kot je določeno v členu 55 Uredbe (EU) 2021/2116.

1.   Za namen sprejetja sklepa o zneskih, ki se izključijo iz financiranja Unije v skladu s členom 55(1) Uredbe (EU) 2021/2116, Komisija razlikuje med zneski ali deli zneskov, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili neprimerno porabljeni, in zneski, ki so bili določeni z uporabo ekstrapolacijskih ali pavšalnih popravkov.

Za določitev zneskov, ki se lahko izključijo iz financiranja Unije, potem ko se ugotovi, da odhodek, ki ni zajet s področjem uporabe Uredbe (EU) 2021/2115, za posebno plačilo za bombaž ali podporo za predčasno upokojitev iz naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 2, oziroma člena 155(2) navedene uredbe ni nastal v skladu z zakonodajo Unije, Komisija uporabi svoje ugotovitve in upošteva informacije, ki jih države članice dajo na voljo med postopkom potrditve skladnosti, izvedenim v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2021/2116.

2.   Komisija kot podlago za izključitev uporabi identifikacijo zneskov, ki so bili neustrezno porabljeni, zgolj če je te zneske mogoče določiti s sorazmernim prizadevanjem. Kadar Komisija neustrezno porabljenih zneskov ne more določiti s sorazmernim prizadevanjem, lahko države članice v rokih, ki jih Komisija določi med postopkom potrditve skladnosti, predložijo podatke v zvezi s preverjanjem navedenih zneskov na podlagi preučitve vseh posameznih potencialno neskladnih primerov. V preverjanje se vključijo vsi odhodki, ki so nastali v nasprotju z veljavno zakonodajo in bremenijo proračun Unije. Predloženi podatki vključujejo vse posamezne zneske, ki niso upravičeni zaradi navedene neskladnosti.

3.   Kadar neustrezno porabljenih zneskov ni mogoče določiti v skladu z odstavkom 2, lahko Komisija določi zneske, ki se izključijo, z uporabo ekstrapoliranih popravkov. Da bi Komisija lahko določila zadevne zneske, lahko države članice v rokih, ki jih Komisija določi med postopkom potrditve skladnosti, predložijo izračun zneska za izključitev iz financiranja Unije s statistično ekstrapolacijo rezultatov pregledov, opravljenih na reprezentativnem vzorcu teh primerov. Vzorec se vzame iz populacije, za katero je razumno pričakovati, da se bodo pojavile neskladnosti.

4.   Da bi se upoštevali rezultati, ki so jih predložile države članice, kot je določeno v odstavkih 2 in 3, lahko Komisija:

5.   Pri uporabi ekstrapoliranih popravkov, kot je predvideno v odstavku 3, lahko države članice uporabijo kontrolne statistike plačilnih agencij, kot jih potrdi certifikacijski organ, ali oceno stopnje napake, ki jo ta organ opravi v okviru revizije iz člena 12 Uredbe (EU) 2021/2116, če:

6.   Kadar pogoji za določitev zneskov, ki se izključijo iz financiranja Unije, kot so določeni v odstavkih 2 in 3, niso izpolnjeni oziroma je narava takšnih primerov takšna, da zneskov, ki se izključijo, ni mogoče določiti na podlagi navedenih odstavkov, Komisija uporabi ustrezne pavšalne popravke, pri čemer upošteva naravo in težo kršitve ter svojo oceno tveganja finančne škode, povzročene proračunu Unije.

Stopnja pavšalnega popravka se določi z upoštevanjem zlasti vrste ugotovljene neskladnosti. V ta namen se razlikuje med pomanjkljivostmi pri ključnih in pomožnih kontrolah, kot sledi:

Če se med istim postopkom potrditve skladnosti ugotovijo različne neskladnosti, ki bi posamično privedle do različnih pavšalnih popravkov, se uporabi samo najvišji pavšalni popravek.

7.   Komisija pri določanju stopnje pavšalnih popravkov posebej upošteva eno ali več naslednjih okoliščin, ki kažejo večjo težo pomanjkljivosti, kar razkriva večje tveganje izgube za proračun Unije:

8.   Kadar država članica predloži nekatere objektivne elemente, ki ne izpolnjujejo zahtev iz odstavkov 2 in 3 tega člena, vendar kažejo, da je največja izguba za sklada EKJS in EKSRP omejena na vsoto, ki je nižja od vsote, dobljene z uporabo predlagane pavšalne stopnje, Komisija uporabi nižjo pavšalno stopnjo za določitev zneskov, ki se izključijo iz financiranja Unije v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2021/2116.

9.   Zneski, ki se dejansko izterjajo od upravičencev in knjižijo v dobro skladov EKJS in EKSRP pred zadevnim rokom, ki ga določi Komisija med postopkom potrditve skladnosti, se odštejejo od zneska, ki ga Komisija določi za izključitev iz financiranja Unije v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2021/2116.

1.   Za namen sprejetja sklepa o zneskih, ki se izključijo iz financiranja Unije v skladu s členom 55(1) Uredbe (EU) 2021/2116, Komisija uporabi svoje ugotovitve in upošteva informacije, ki jih države članice dajo na voljo med postopkom potrditve skladnosti v skladu s členom 55(3) navedene uredbe. Znesek za izključitev iz financiranja Unije čim bolj ustreza dejanski finančni izgubi ali tveganju za proračun Unije.

2.   Kadar Komisija ugotovi, da odhodek ni bil izvršen v skladu s pravom Unije, lahko določi zneske za izključitev tako, da uporabi pavšalne popravke, pri čemer upošteva naravo in težo kršitve ter lastno oceno tveganja za finančno škodo, povzročeno Uniji.

Stopnja pavšalnega popravka se določi z upoštevanjem zlasti vrste ugotovljene resne pomanjkljivosti. Za to se upoštevajo elementi sistemov upravljanja, na katere resne pomanjkljivosti vplivajo.

Če se med istim postopkom potrditve skladnosti ugotovijo različne resne pomanjkljivosti, ki bi posamično privedle do različnih pavšalnih popravkov, se uporabi samo najvišji pavšalni popravek.

3.   Komisija pri določanju stopnje pavšalnih popravkov posebej upošteva eno ali več naslednjih okoliščin, ki kažejo večjo težo pomanjkljivosti, kar razkriva večje tveganje izgube za proračun Unije:

4.   Kadar država članica dokaže, da je največja izguba za sklada EKJS in EKSRP omejena na znesek, ki je manjši od zneska, ki bi izhajal iz uporabe predlagane pavšalne stopnje, lahko Komisija uporabi nižjo pavšalno stopnjo ali oceno sistemov upravljanja, ki jo je certifikacijski organ opravil v okviru revizije iz člena 12 Uredbe (EU) 2021/2116, da določi zneske, ki se izključijo iz financiranja Unije med postopkom potrditve skladnosti iz člena 55 navedene Uredbe.

5.   Kadar je primerno, lahko države članice v rokih, ki jih Komisija določi med postopkom potrditve skladnosti, predložijo podatke v zvezi s preverjanjem navedenih zneskov na podlagi preučitve vseh posameznih potencialno pomanjkljivih primerov. V preverjanje se vključijo vsi odhodki, ki so nastali v nasprotju s pravom Unije in bremenijo proračun Unije. Predloženi podatki vključujejo vse zneske, ki niso upravičeni zaradi navedene neskladnosti s pravom Unije. Druga možnost je, da države članice predložijo oceno tveganja, ki temelji na statistično veljavnem in reprezentativnem vzorcu populacije, na katero vpliva pomanjkljivost, če države članice s sorazmernim prizadevanjem ne morejo izračunati neustrezno porabljenih zneskov. Certifikacijski organ potrdi oceno pomanjkljivosti države članice.

6.   Da bi se upoštevali rezultati, ki so jih predložile države članice, kot je določeno v odstavku 5, Komisija oceni metodo, vsebino in rezultate predloženega preverjanja ali ekstrapolacije. Kadar je Komisija zadovoljna z metodo, vsebino in rezultati predloženega preverjanja ali ekstrapolacije, uporabi rezultate, ki so jih države članice predložile v skladu z odstavkom 5, da določi zneske„ ki se izključijo iz financiranja Unije v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2021/2116.

7.   Zneski, ki se dejansko izterjajo od upravičencev in knjižijo v dobro skladov EKJS in EKSRP pred zadevnim rokom, ki ga določi Komisija med postopkom potrditve skladnosti, se odštejejo od zneska, ki ga Komisija določi za izključitev iz financiranja Unije v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2021/2116.

1.   Pristojni organ lahko odstopi od zahteve za varščino, kadar je oseba, ki je odgovorna za izpolnjevanje obveznosti:

2.   Pristojni organ lahko odstopi od zahteve za varščino, če je vrednost zavarovanega zneska nižja od 500 EUR. V tem primeru se zadevna oseba pisno zaveže, da bo plačala znesek, enak varščini, ki se ne zahteva, če ustrezna obveznost ni izpolnjena.

Pri uporabi prvega pododstavka se vrednost varščine izračuna z vključitvijo vseh zadevnih obveznosti, povezanih z isto operacijo.

1.   Pristojni organ lahko zavrne sprejem varščine ali zahteva njeno nadomestitev, če meni, da je neustrezna ali nezadovoljiva, ali če varščina ne zagotavlja kritja za dovolj dolgo obdobje.

2.   Gotovinsko nakazilo se prizna kot zagotovitev varščine šele, kadar se pristojni organ prepriča, da lahko razpolaga z zadevnim zneskom.

3.   Ček v znesku, katerega izplačilo jamči finančna institucija, ki jo v ta namen priznava država članica zadevnega pristojnega organa, se šteje za gotovinski polog. Pristojni organ lahko takšen ček unovči šele tik pred potekom njegove veljavnosti.

Ček, razen tistega iz prvega pododstavka, predstavlja varščino šele, kadar je pristojni organ prepričan, da lahko razpolaga z zadevnim zneskom.

4.   Vse stroške, ki jih zaračuna finančna institucija, nosi oseba, ki daje varščino.

5.   Osebi, ki daje varščino v obliki gotovinskega pologa, se ne plačajo obresti.

1.   Varščina je izražena v eurih.

2.   Kadar varščino sprejme država članica, ki ni sprejela eura, se znesek varščine v eurih pretvori v nacionalno valuto te države v skladu s poglavjem V. Obveznost, ki ustreza varščini, in znesek, ki se zadrži ob nepravilnostih ali kršitvah, sta določena v eurih.

1.   Garant ima stalno prebivališče ali sedež v Uniji in ga ob upoštevanju določb Pogodbe o svobodi opravljanja storitev odobri pristojni organ države članice, v kateri se daje varščina. Garant je zavezan s pisnim jamstvom.

2.   Pisno jamstvo določa najmanj:

3.   Če je bila že dana pisna globalna varščina, pristojni organ določi postopek, s katerim se celotna globalna varščina ali njen del dodeli določeni obveznosti.

1.   Obveznost iz člena 64(1) Uredbe (EU) 2021/2116 je zahteva, da se izvede ali opusti izvedba ukrepa, ključnega za namene uredbe, ki ga določa.

2.   V primeru neizpolnitve obveznosti, za katero ni bil določen rok, se varščina zaseže, kadar pristojni organ ugotovi, da obveznost ni bila izpolnjena.

3.   Če je bil za izpolnitev obveznosti določen rok, obveznost pa je bila izpolnjena šele po izteku roka, se varščina zaseže.

V takih primerih se takoj zaseže varščina v višini 10 %, nato pa še dodatni delež preostanka, in sicer:

4.   Če je obveznost izpolnjena pravočasno in je določen rok za predložitev dokazila o izpolnitvi obveznosti, se varščina za navedeno obveznost zaseže za vsak koledarski dan prekoračitve navedenega roka po enačbi 0,2/rok, določen v dneh, pri čemer se upošteva člen 27.

Če dokazilo iz prvega pododstavka vključuje predložitev uporabljenega ali pretečenega uvoznega ali izvoznega dovoljenja, se zaseže 15 % varščine, če se navedeno dokazilo predloži po določenem roku iz prvega pododstavka, vendar najpozneje 730. koledarski dan po preteku dovoljenja. Po preteku navedenih 730 koledarskih dni se preostanek varščine zaseže v celoti.

5.   Znesek varščine, ki se zaseže, se zaokroži na prvi manjši znesek brez decimalk v eurih ali v nacionalni valuti, ki se uporablja.

1.   Kadar je predloženo dokazilo, določeno s posebnimi pravili Unije, da je bila obveznost izpolnjena, ali pa je bila v skladu s členom 64(2) Uredbe (EU) 2021/2116 in členom 24 te uredbe varščina delno zasežena, se varščina oziroma njen preostanek nemudoma sprosti.

2.   Varščina se na zahtevo delno sprosti, če je bil predložen ustrezen dokaz v zvezi z deležem količine proizvoda in ta delež ni manjši od najmanjše količine, določene v uredbi, za katero se zahteva varščina, ali, če takšnih predpisov ni, kot jo določi država članica.

3.   Kadar ni določen rok za predložitev dokazov za sprostitev varščine, se določi obdobje 365 koledarskih dni od roka, ki je določen za izpolnitev obveznosti, za katero je bila varščina položena. Kadar ni določen rok za izpolnitev obveznosti, za katero je bila varščina položena, se dokazi, potrebni za sprostitev zavarovanega zneska, predložijo v 365 koledarskih dneh od datuma, do katerega so bile izpolnjene vse obveznosti.

Obdobje iz prvega pododstavka ne presega 1 095 koledarskih dni od takrat, ko je bila varščina položena za določeno obveznost.

1.   Celotni zaseženi znesek ne presega 100 % ustreznega dela zavarovanega zneska.

2.   Pristojni organ se lahko odreče zasegu zneska, manjšega od 100 EUR, če so z zakonom ali drugim predpisom določena podobna nacionalna pravila za primerljive primere.

1.   Varščina se sprosti:

2.   Kadar se izteče rok za predložitev dokazila o dokončni upravičenosti do odobrene vsote, ne da bi bili predloženi dokazi o upravičenosti, pristojni organ takoj uporabi postopek za zaseg varščine.

Kadar pa tako določajo posebna pravila Unije, se dokaz kljub temu lahko predloži tudi po navedenem datumu ob delnem poplačilu varščine.

1.   Za zneske v zvezi z uvozom in za izvozne dajatve, določene v eurih po pravu Unije v zvezi s skupno kmetijsko politiko, ki jih države članice uporabljajo v nacionalni valuti, je obračunski tečaj izrecno enak tečaju, ki se uporablja v skladu s členom 53(1) Uredbe (EU) št. 952/2013.

2.   Za cene in zneske, izražene v eurih v kmetijski zakonodaji Unije v zvezi s trgovino s tretjimi državami, je operativni dogodek za menjalni tečaj sprejetje carinske deklaracije.

3.   Za izračun standardne uvozne vrednosti sadja in zelenjave, da bi se določila vstopna cena, je operativni dogodek za menjalni tečaj za reprezentativne cene, uporabljene za izračun navedene standardne vrednosti in zneska zmanjšanja, dan, na katerega se nanašajo reprezentativne cene.

1.   Za pomoč, odobreno glede na količino trženega proizvoda ali proizvoda, ki se uporablja na poseben način, je brez poseganja v člena 32 in 33 operativni dogodek za menjalni tečaj prva operacija, ki po prevzemu proizvodov, ki ga opravi zadevni subjekt, zagotavlja primerno rabo zadevnih proizvodov in vključuje dodelitev pomoči.

2.   Za pomoč za zasebno skladiščenje je operativni dogodek za menjalni tečaj prvi dan obdobja, za katero je odobrena pomoč v okviru iste pogodbe.

3.   Za pomoč, ki ni navedena v odstavkih 1 in 2 tega člena ter v členih 32 in 33, je operativni dogodek za menjalni tečaj rok za vložitev vlog.

1.   Operativni dogodek za menjalni tečaj je prvi dan proračunskega leta, v katerem se odobri podpora za naslednje:

2.   Za zeleno trgatev iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (c), Uredbe (EU) 2021/2115 je operativni dogodek za menjalni tečaj dan, na katerega poteka zelena trgatev.

3.   Za destilacijo stranskih proizvodov vinarstva, izvedeno v skladu z omejitvami iz Priloge VIII, del II, oddelek D, k Uredbi (EU) št. 1308/2013, iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (g), Uredbe (EU) 2021/2115, je operativni dogodek za menjalni tečaj prvi dan proračunskega leta, v katerem je stranski proizvod dobavljen.

4.   Za naložbe iz člena 58(1), prvi pododstavek, točke (b), (e) in (m), Uredbe (EU) 2021/2115 je operativni dogodek za menjalni tečaj 1. januar leta, v katerem je sprejeta odločitev o odobritvi pomoči.

5.   Za vrste intervencij iz člena 58(1), prvi pododstavek, točke (f), (h), (i), (j) in (k), Uredbe (EU) 2021/2115 je operativni dogodek za menjalni tečaj predzadnji menjalni tečaj, ki ga je Evropska centralna banka določila pred mesecem, za katerega so odhodki ali namenski prejemki prijavljeni.