31.1.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 21/165 |
UREDBA SVETA (EU) 2022/110
z dne 27. januarja 2022
o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2022 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Sredozemskem in Črnem morju
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(3) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V členu 6 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je določeno, da se ohranitveni ukrepi sprejmejo ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, kar vključuje, če je ustrezno, poročila, ki jih pripravi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: STECF), mnenja svetovalnih svetov, ustanovljenih za zadevna geografska območja ali področja pristojnosti, in skupna priporočila držav članic. |
(2) |
Svet mora sprejeti ukrepe za določitev in dodelitev ribolovnih možnosti, po potrebi pa tudi nekatere pogoje, ki so funkcionalno povezani s tem. V členu 16(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je določeno, da se ribolovne možnosti državam članicam dodelijo tako, da se zagotovi relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti vsake države članice za vsak stalež rib ali ribištvo. |
(3) |
V členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 je določeno, da je cilj skupne ribiške politike (SRP) doseči raven izkoriščanja največjega trajnostnega donosa do leta 2015, kjer je to mogoče, za vse staleže pa postopoma, vendar najpozneje do leta 2020. |
(4) |
Celotne dovoljene ulove (v nadaljnjem besedilu: TAC) bi bilo zato v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 treba določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, in sicer ob upoštevanju bioloških in družbeno-gospodarskih vidikov, pri čemer bi bilo treba zagotoviti pošteno obravnavo ribiških sektorjev, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z deležniki. |
(5) |
V členu 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je določeno, da bi bilo treba ribolovne možnosti za staleže, za katere veljajo posebni večletni načrti, določiti v skladu s pravili iz teh načrtov. |
(6) |
Večletni načrt za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju (v nadaljnjem besedilu: načrt), je bil določen z Uredbo (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta (2) in je začel veljati 16. julija 2019. Cilj načrta je zagotoviti, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. |
(7) |
V skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) 2019/1022 bi bilo treba ribolovne možnosti za staleže iz člena 1 navedene uredbe določiti tako, da se ribolovna umrljivost na ravni največjega trajnostnega donosa doseže postopoma in z rastočim ritmom do leta 2020, kadar je to mogoče, najpozneje pa do 1. januarja 2025. Ribolovne možnosti bi morale biti izražene kot največji dovoljeni ribolovni napor za plovila z vlečnimi mrežami in plovila s parangali, določen v skladu z ureditvijo ribolovnega napora iz člena 7 Uredbe (EU) 2019/1022, ter kot največje omejitve ulova za rdeče-modro kozico (Aristeus antennatus) in orjaško rdečo kozico (Aristaeomorpha foliacea), določene v skladu z znanstvenim mnenjem. |
(8) |
STECF je sporočil, da so za doseganje ciljev največjega trajnostnega donosa za staleže rib v zahodnem Sredozemskem morju potrebni nadaljnji nujni ukrepi in da je za plovila z vlečnimi mrežami potrebno znatno zmanjšanje ribolovne umrljivosti. Za leto 2022 bi bilo zato treba največji dovoljeni ribolovni napor plovil z vlečnimi mrežami v skladu s členom 7(3)(b) načrta zmanjšati za 6 % v primerjavi z referenčno vrednostjo za obdobje 2015–2017, ki se odšteje od največjega dovoljenega ribolovnega napora, določenega za leto 2021 z Uredbo Sveta (EU) 2021/90 (3), in dodatnega zmanjšanja napora, določenega na ravni italijanskih organov. |
(9) |
STECF je sporočil, da so za doseganje ciljev največjega trajnostnega donosa za staleže rib v zahodnem Sredozemskem morju potrebni nadaljnji hitri ukrepi, zlasti za ohranjanje nadzora nad ribolovno umrljivostjo pri ribolovu s pridnenimi parangali. Za leto 2022 je treba največji dovoljeni ribolovni napor plovil s parangali v skladu s členom 7(5) načrta določiti na podlagi ribolovnega napora, izraženega kot število ribolovnih dni med 1. januarjem 2015 in 31. decembrom 2017. Ta največji dovoljeni ribolovni napor za plovila s parangali ne bi smel vplivati na največji dovoljeni ribolovni napor, ki se določi za leto 2023. |
(10) |
STECF je v letu 2020 svetoval, da bi se morala ribolovna umrljivost rdeče-modre kozice na geografskih podobmočjih 1, 5, 6 in 7 ter 8, 9, 10 in 11 znatno zmanjšati, da bi najpozneje do leta 2025 dosegli največji trajnostni donos. Znanstveni svetovalni odbor za ribištvo, ki deluje v okviru Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM), je izdal enako mnenje za ribolovno umrljivost rdeče-modre kozice na geografskem podobmočju 2. Poleg tega je STECF ocenil, da se biomasa rdeče-modre kozice zmanjšuje. STEFC je v letu 2021 sporočil, da se ribolovna umrljivost te vrste ni spremenila in da so zato potrebni dodatni ukrepi upravljanja. Glede na znanstveno mnenje in nespremenjeno stanje staležev je v skladu s členom 7(3)(b) načrta primerno dopolniti ureditev ribolovnega napora z največjimi omejitvami ulova in določiti posebno največjo omejitev ulova za rdeče-modro kozico na geografskih podobmočjih 1, 2, 5, 6 in 7 ter posebno največjo omejitev ulova za rdeče-modro kozico na geografskih podobmočjih 8, 9, 10 in 11. |
(11) |
STECF je v letu 2020 sporočil, da se biomasa orjaške rdeče kozice na geografskih podobmočjih 8, 9, 10 in 11 zmanjšuje. V letu 2021 pa je sporočil, da se ribolovna umrljivost te vrste ni spremenila in da se biomasa še naprej zmanjšuje. Glede na znanstveno mnenje in nespremenjeno stanje staležev je v skladu s členom 7(3)(b) načrta primerno dopolniti ureditev ribolovnega napora z največjimi omejitvami ulova in določiti posebno največjo omejitev ulova za orjaško rdečo kozico na geografskih podobmočjih 8, 9, 10 in 11. |
(12) |
GFCM je na 42. letnem zasedanju leta 2018 sprejela Priporočilo GFCM/42/2018/1, ki določa ukrepe upravljanja za jeguljo (Anguilla anguilla) v Sredozemskem morju (geografska podobmočja GFCM 1–27). Ti ukrepi vključujejo omejitve ulova ali napora in letno obdobje prepovedi ribolova za tri zaporedne mesece, ki jih določi vsaka država članica v skladu z ohranitvenimi cilji iz Uredbe Sveta (ES) št. 1100/2007 (4), nacionalnim načrtom ali načrti upravljanja za jeguljo in časovnimi selitvenimi vzorci jegulje v državi članici. Kadar so bili pred začetkom veljavnosti navedenega priporočila že vzpostavljeni nacionalni načrti upravljanja, katerih rezultat je vsaj 30-odstotno zmanjšanje napora ali ulova, se že določene in izvedene omejitve ulova ali ribolovnega napora ne bi smele preseči. Prepoved bi se morala uporabljati za vse morske vode Sredozemskega morja in za brakične vode, kot so estuariji, obalne lagune in somornice, v skladu z navedenim priporočilom. Obdobje prepovedi je funkcionalno povezano z ribolovnimi možnostmi, saj bi bilo treba brez tega zmanjšati ulov ali ribolovni napor, da se zagotovi obnova staleža. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije. |
(13) |
GFCM je na 44. letnem zasedanju leta 2021 sprejela Priporočilo GFCM/44/2021/20 o večletnem načrtu upravljanja za trajnostno izkoriščanje malih pelagičnih staležev v Jadranskem morju (geografski podobmočji GFCM 17 in 18), s katerim sta bili za plovila z zaporno plavarico in plovila z vlečnimi mrežami, ki lovijo male pelagične vrste, uvedeni največja stopnja ulova in zadevna zgornja meja zmogljivosti flote. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije. |
(14) |
GFCM je na 44. letnem zasedanju leta 2021 sprejela Priporočilo GFCM/44/2021/6 o večletnem načrtu upravljanja za trajnostni ribolov z vlečno mrežo, usmerjen v orjaško rdečo kozico in rdeče-modro kozico v Levantskem morju, ki spreminja Priporočilo GFCM/42/2018/3 (geografska podobmočja GFCM 24, 25, 26 in 27), s katerim je bila uvedena zamrznitev ribolovnega napora, izražena v največjem številu ribiških plovil. S tem priporočilom so bili obstoječi ukrepi podaljšani za eno leto. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije. |
(15) |
GFCM je na 44. letnem zasedanju leta 2021 sprejela Priporočilo GFCM/44/2021/8 o večletnem načrtu upravljanja za trajnostni ribolov z vlečno mrežo, usmerjen v orjaško rdečo kozico in rdeče-modro kozico v Jonskem morju, ki spreminja Priporočilo GFCM/42/2018/4 (geografska podobmočja GFCM 19, 20 in 21), s katerim je bila uvedena zamrznitev ribolovnega napora, izražena v največjem številu ribiških plovil. S tem priporočilom so bili obstoječi ukrepi podaljšani za eno leto. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije. |
(16) |
GFCM je na 44. letnem zasedanju leta 2021 sprejela Priporočilo GFCM/44/2021/7 o ukrepih upravljanja za trajnostni ribolov z vlečno mrežo, usmerjen v orjaško rdečo kozico in rdeče-modro kozico v Sicilski ožini, ki spreminja Priporočilo GFCM/43/2019/6 (geografska podobmočja GFCM 12, 13, 14, 15 in 16), s katerim je bila uvedena zamrznitev ribolovnega napora, izražena v največjem številu ribiških plovil. S tem priporočilom so bili obstoječi ukrepi podaljšani za eno leto. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije. |
(17) |
GFCM je na 43. letnem zasedanju leta 2019 sprejela Priporočilo GFCM/43/2019/5 o večletnem načrtu upravljanja za trajnostni pridneni ribolov v Jadranskem morju (geografski podobmočji GFCM 17 in 18), s katerim sta bili za nekatere pridnene staleže uvedeni ureditev ribolovnega napora in zadevna zgornja meja zmogljivosti flote. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije. |
(18) |
GFCM je na 44. letnem zasedanju leta 2021 sprejela Priporočilo GFCM/44/2021/1 o določitvi ureditve ribolovnega napora za ključne pridnene staleže v Jadranskem morju (geografski podobmočji GFCM 17 in 18), s katerim je bilo za nekatere pridnene staleže uvedeno največje dovoljeno število ribolovnih dni glede na vrsto vlečnih mrež in segment flote. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije. |
(19) |
Ob upoštevanju posebnosti slovenske flote in njenega zanemarljivega vpliva na staleže malih pelagičnih in pridnenih vrst je primerno ohraniti obstoječe ribolovne vzorce ter slovenski floti omogočiti dostop do minimalne količine malih pelagičnih vrst in kvote minimalnega napora za pridnene vrste. |
(20) |
GFCM je na 43. letnem zasedanju leta 2019 prav tako sprejela Priporočilo GFCM/43/2019/4 o načrtu upravljanja za trajnostno izkoriščanje rdeče korale (Corallium rubrum) v Sredozemskem morju (geografska podobmočja GFCM 1–27), s katerim so bile uvedene zamrznitev ribolovnega napora, izražena v največjem številu dovoljenj za ribolov, in omejitve ulova za rdečo koralo. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije. |
(21) |
GFCM je na 44. letnem zasedanju leta 2021 sprejela Priporočilo GFCM/44/2021/4 o načrtu upravljanja za trajnostno izkoriščanje okatega ribona v Alboranskem morju, ki spreminja Priporočilo GFCM/43/2019/2 (geografska podobmočja GFCM 1, 2 in 3), s katerim sta bili uvedeni omejitev ulova in omejitev ribolovnega napora na podlagi povprečne dovoljene ravni, uporabljene v obdobju 2010–2015. S tem priporočilom so bili obstoječi ukrepi podaljšani za eno leto. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije. |
(22) |
GFCM je na 44. letnem zasedanju leta 2021 sprejela Priporočilo GFCM/44/2021/11 o ukrepih upravljanja za uporabo zasidranih naprav za zbiranje rib pri ribolovu delfinke v Sredozemskem morju, ki spreminja Priporočilo GFCM/43/2019/1 (geografska podobmočja GFCM 1–27), s katerim je bila uvedena zamrznitev ribolovnega napora, izražena v največjem številu ribiških plovil, ki lovijo delfinko. S tem priporočilom so bili obstoječi ukrepi podaljšani za eno leto. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije. |
(23) |
GFCM je na 43. letnem zasedanju leta 2019 sprejela Priporočilo GFCM/43/2019/3 o spremembi Priporočila GFCM/41/2017/4 o večletnem načrtu upravljanja za ribolov romba v Črnem morju (geografsko podobmočje GFMC 29). Z navedenim priporočilom so bili uvedeni posodobljen regionalni celotni dovoljeni ulov (TAC) in sistem za dodeljevanje kvot za romba ter nadaljnji ohranitveni ukrepi, zlasti dvomesečno obdobje prepovedi ribolova in omejitev ribolovnih dni na 180 dni na leto. Ti dodatni ukrepi so funkcionalno povezani z ribolovnimi možnostmi, saj bi bilo treba brez teh ukrepov zmanjšati celotni dovoljeni ulov za romba, da se zagotovi njegova obnova. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije. |
(24) |
V skladu z znanstvenim mnenjem GFCM je treba obdržati trenutno stopnjo ribolovne umrljivosti, da se zagotovi trajnost staleža papaline v Črnem morju. Zato je primerno še naprej določati avtonomno kvoto za navedeni stalež. |
(25) |
Ribolovne možnosti bi morale biti določene na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, ob upoštevanju bioloških in družbeno-gospodarskih vidikov ter ob zagotavljanju pravične obravnave med ribiškimi sektorji in upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z deležniki. |
(26) |
Uporabo ribolovnih možnosti, ki so na voljo ribiškim plovilom Unije in so določene v tej uredbi, ureja Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 (5), zlasti člena 33 in 34 navedene uredbe o evidentiranju ulova in ribolovnega napora ter sporočanju podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti. Zato je treba določiti oznake, ki jih države članice uporabljajo pri pošiljanju podatkov Komisiji v zvezi z iztovarjanjem staležev, ki jih ureja ta uredba. |
(27) |
Uporabo ribolovnih možnosti, ki so na voljo ribiškim plovilom Unije in so določene v tej uredbi, ureja Uredba (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6) o izvajanju nekaterih določb za ribolov na območju Sporazuma GFCM. |
(28) |
Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 (7) so bili določeni dodatni pogoji za vsakoletno upravljanje TAC, vključno z določbami glede prilagodljivosti za previdnostne in analitske TAC iz členov 3 in 4 navedene uredbe. Svet v skladu s členom 2 navedene uredbe pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člen 3 ali 4 navedene uredbe ne uporablja, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Pred kratkim je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja, uveden mehanizem vsakoletne prilagodljivosti. Da bi se torej izognili čezmerni prilagodljivosti, ki bi omajala načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev SRP in poslabšala biološki status staležev, bi bilo treba določiti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitske TAC uporabljata le, kadar se ne uporablja vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013. |
(29) |
Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in ribičem Unije zagotovili preživetje, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2022. Ta uredba bi morala zaradi nujnosti začeti veljati takoj po objavi. |
(30) |
Ribolovne možnosti bi bilo treba uporabljati ob doslednem spoštovanju prava Unije – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
NASLOV 1
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa ribolovne možnosti za leto 2022, ki so v Sredozemskem in Črnem morju na voljo za nekatere staleže rib in skupine staležev rib.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja za ribiška plovila Unije, ki izkoriščajo naslednje staleže:
(a) |
jegulje (Anguilla anguilla), rdeče korale (Corallium rubrum) in delfinke (Coryphaena hippurus) v Sredozemskem morju, kot je opredeljeno v členu 4(b); |
(b) |
rdeče-modre kozice (Aristeus antennatus), dolgoostne rdeče kozice (Parapenaeus longirostris), orjaške rdeče kozice (Aristaeomorpha foliacea), osliča (Merluccius merluccius), škampa (Nephrops norvegicus) in bradača (Mullus barbatus) v zahodnem Sredozemskem morju, kot je opredeljeno v členu 4(c); |
(c) |
sardona (Engraulis encrasicolus) in sardele (Sardina pilchardus) v Jadranskem morju, kot je opredeljeno v členu 4(d); |
(d) |
osliča (Merluccius merluccius), škampa (Nephrops norvegicus), morskega lista (Solea solea), dolgoostne rdeče kozice (Parapenaeus longirostris) in bradača (Mullus barbatus) v Jadranskem morju, kot je opredeljeno v členu 4(d); |
(e) |
orjaške rdeče kozice (Aristaeomorpha foliacea) in rdeče-modre kozice (Aristeus antennatus) v Sicilski ožini, kot je opredeljena v členu 4(e), Jonskem morju, kot je opredeljeno v členu 4(f), in Levantskem morju, kot je opredeljeno v členu 4(g); |
(f) |
okatega ribona (Pagellus bogaraveo) v Alboranskem morju, kot je opredeljeno v členu 4(h); |
(g) |
papaline (Sprattus sprattus) in romba (Scophthalmus maximus) v Črnem morju, kot je opredeljeno v členu 4(i). |
2. Ta uredba se uporablja tudi za rekreacijski ribolov, če je izrecno naveden v zadevnih določbah.
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) |
„mednarodne vode“ pomeni vode, ki so zunaj suverenosti ali jurisdikcije katere koli države; |
(b) |
„rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki morske žive vodne vire izkoriščajo za rekreacijo, turizem ali šport; |
(c) |
„celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni:
|
(d) |
„kvota“ pomeni delež TAC, ki je dodeljen Uniji ali državi članici; |
(e) |
„avtonomna kvota Unije“ pomeni omejitev ulova, samostojno dodeljeno ribiškim plovilom Unije, če ni dogovora o TAC; |
(f) |
„analitska kvota“ pomeni avtonomno kvoto Unije, za katero je na voljo analitična ocena; |
(g) |
„analitična ocena“ pomeni količinsko oceno trendov v danem staležu na podlagi podatkov o biologiji in izkoriščanju staleža, ki so bili v znanstvenem pregledu označeni kot dovolj kakovostni za pripravo znanstvenega mnenja o možnostih za prihodnje ulove; |
(h) |
„naprava za zbiranje rib“ pomeni kakršno koli sidrno opremo, ki plava na morski gladini in katere namen je privabiti ribe. |
Člen 4
Ribolovna območja
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve območij:
(a) |
„geografska podobmočja GFCM“ pomeni območja, opredeljena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011; |
(b) |
„Sredozemsko morje“ pomeni vode geografskih podobmočij GFCM 1–27, kot so opredeljena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011; |
(c) |
„zahodno Sredozemsko morje“ pomeni vode geografskih podobmočij GFCM 1, 2, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11, kot so opredeljena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011; |
(d) |
„Jadransko morje“ pomeni vode geografskih podobmočij GFCM 17 in 18, kot sta opredeljeni v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011; |
(e) |
„Sicilska ožina“ pomeni vode geografskih podobmočij GFCM 12, 13, 14, 15 in 16, kot so opredeljena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011; |
(f) |
„Jonsko morje“ pomeni vode geografskih podobmočij GFCM 19, 20 in 21, kot so opredeljena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011; |
(g) |
„Levantsko morje“ pomeni vode geografskih podobmočij GFCM 24, 25, 26 in 27, kot so opredeljena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011; |
(h) |
„Alboransko morje“ pomeni vode geografskih podobmočij GFCM 1–3, kot so opredeljena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011; |
(i) |
„Črno morje“ pomeni vode geografskega podobmočja GFCM 29, kot je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011. |
NASLOV II
RIBOLOVNE MOŽNOSTI
POGLAVJE I
Sredozemsko morje
Člen 5
Jegulja
1. Ta člen se uporablja za vse dejavnosti ribiških plovil Unije in druge ribolovne dejavnosti Unije, pri katerih se v vseh morskih vodah Sredozemskega morja, vključno s sladkimi vodami in somornicami, kot so lagune in ustja rek, lovi jegulja (Anguilla anguilla), in sicer za usmerjeni, naključni in rekreacijski ribolov,.
2. Ribolov jegulje v vodah Unije in mednarodnih vodah Sredozemskega morja je za ribiška plovila Unije prepovedan v obdobju treh zaporednih mesecev, ki ga določi vsaka posamezna država članica. Obdobje prepovedi ribolova je skladno z ohranitvenimi cilji iz Uredbe (ES) št. 1100/2007, sprejetimi nacionalnimi načrti upravljanja in časovnimi selitvenimi vzorci jegulje v zadevnih državah članicah. Države članice Komisiji sporočijo določeno obdobje najpozneje mesec dni pred začetkom obdobja prepovedi in v vsakem primeru najpozneje 31. januarja 2022.
3. Države članice ne presežejo najvišje ravni ulova ali ribolovnega napora za jeguljo, določene in izvedene z njihovimi nacionalnimi načrti upravljanja, sprejetimi v skladu s členoma 2 in 4 Uredbe (ES) št. 1100/2007.
Člen 6
Rdeča korala
1. Ta člen se uporablja za vse dejavnosti ribiških plovil Unije in druge ribolovne dejavnosti Unije, pri katerih se v Sredozemskem morju nabira rdeča korala (Corallium rubrum), in sicer za usmerjeni in rekreacijski ribolov.
2. Kar zadeva usmerjeni ribolov, največje število dovoljenj za ribolov in največje količine staležev rdečih koral, ki jih naberejo ribiška plovila Unije ali ki se naberejo pri dejavnostih nabiranja Unije, ne presegajo ravni, določenih v Prilogi I.
3. Ribiškim plovilom Unije, za katere velja odstavek 2, je prepovedano pretovarjanje rdeče korale na morju.
4. Za rekreacijski ribolov države članice sprejmejo potrebne ukrepe za prepoved nabiranja in zadrževanja na krovu, pretovarjanja ali iztovarjanja rdeče korale.
Člen 7
Delfinka
1. Ta člen se uporablja za vse komercialne dejavnosti ribiških plovil Unije in druge ribolovne dejavnosti Unije, pri katerih se za ribolov delfinke (Coryphaena hippurus) v mednarodnih vodah Sredozemskega morja uporabljajo naprave za zbiranje rib.
2. Največje število plovil z dovoljenjem za ribolov delfinke je določeno v Prilogi II.
POGLAVJE II
Zahodno Sredozemsko morje
Člen 8
Pridneni staleži
1. Ta člen se uporablja za vse dejavnosti ribiških plovil Unije in druge ribolovne dejavnosti Unije, pri katerih se v zahodnem Sredozemskem morju lovijo pridneni staleži iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2019/1022.
2. Največji dovoljeni ribolovni napor za plovila z vlečnimi mrežami in plovila s parangali je določen v Prilogi III k tej uredbi. Države članice največji dovoljeni ribolovni napor upravljajo v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2019/1022.
3. Dodelitev največjih omejitev ulova državam članicam za ribiška plovila Unije v vodah Unije v zahodnem Sredozemskem morju je določena v Prilogi III.
4. Posebne določbe o dodelitvi ribolovnih možnosti:
(a) |
Dodelitev ribolovnih možnosti držav članic, kot je določena v tej uredbi, je v skladu z merili iz člena 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013. |
(b) |
Dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam, kot je določena v tej uredbi, ne posega v:
|
Člen 9
Prenos podatkov
Države članice evidentirajo podatke o ribolovnem naporu in jih Komisiji pošljejo v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2019/1022.
Države članice pri pošiljanju podatkov o naporu Komisiji v skladu s tem členom uporabijo kode skupine ribolovnega napora iz Priloge III.
POGLAVJE III
Jadransko morje
Člen 10
Mali pelagični staleži
1. Ta člen se uporablja za vse dejavnosti ribiških plovil Unije in druge ribolovne dejavnosti Unije, pri katerih se v Jadranskem morju lovita sardela (Sardina pilchardus) in sardon (Engraulis encrasicolus).
2. Največja stopnja ulova ne sme preseči ravni iz Priloge IV.
3. Največja zmogljivost flote ribiških plovil Unije z dovoljenjem za ribolov malih pelagičnih vrst, izražena v kW, BT in številu, je določena v Prilogi IV.
Člen 11
Prideni staleži
1. Ta člen se uporablja za vse dejavnosti ribiških plovil Unije in druge ribolovne dejavnosti Unije, pri katerih se v Jadranskem morju lovijo oslič (Merluccius merluccius), škamp (Nephrops norvegicus), morski list (Solea solea), dolgoostna rdeča kozica (Parapenaeus longirostris) in bradač (Mullus barbatus).
2. Največji dovoljeni ribolovni napor in največja zmogljivost flote za pridnene staleže v okviru področja uporabe tega člena sta določena v Prilogi IV.
3. Država članica lahko svoje dodelitve ribolovnega napora iz Priloge IV spremeni, tako da ribolovne dni z ene skupine ribolovnega napora prenese na drugo skupino napora z istega geografskega območja in/ali istim orodjem, vendar pod pogojem, da uporablja nacionalni faktor pretvorbe, ki je podprt z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem.
4. Države članice največji dovoljeni napor upravljajo v skladu s členi 26 do 35 Uredbe (ES) št. 1224/2009.
Člen 12
Prenos podatkov
Kadar države članice na podlagi členov 33 in 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009 Komisiji pošljejo podatke v zvezi z iztovarjanjem količin ujetih staležev, pri tem uporabijo kode staležev iz Priloge IV.
POGLAVJE IV
Jonsko morje, Levantsko morje in Sicilska ožina
Člen 13
1. Ta člen se uporablja za vse dejavnosti ribiških plovil Unije in druge ribolovne dejavnosti Unije, pri katerih se v Jonskem morju, Levantskem morju in Sicilski ožini lovita orjaška rdeča kozica (Aristaeomorpha foliacea) in rdeče-modra kozica (Aristeus antennatus).
2. Največje število plovil s pridneno vlečno mrežo z dovoljenjem za ribolov pridnenih staležev je določeno v Prilogi V.
POGLAVJE V
Alboransko morje
Člen 14
1. Ta člen se uporablja za gospodarski ribolov s parangali in ročnimi ribiškimi vrvicami, pri katerem ribiška plovila Unije v Alboranskem morju lovijo okatega ribona (Pagellus bogaraveo).
2. Največja stopnja ulova ne sme preseči ravni iz Priloge VI.
POGLAVJE VI
Črno morje
Člen 15
Dodelitev ribolovnih možnosti za papalino
1. Ta člen se uporablja za vse dejavnosti ribiških plovil Unije in druge ribolovne dejavnosti Unije, pri katerih se v Črnem morju lovi papalina (Sprattus sprattus).
2. Avtonomna kvota Unije za papalino, dodeljevanje te kvote državam članicam in po potrebi pogoji, ki so s tem funkcionalno povezani, so določeni v Prilogi VII.
Člen 16
Dodelitev ribolovnih možnosti za romba
1. Ta člen se uporablja za vse dejavnosti ribiških plovil Unije in druge ribolovne dejavnosti Unije, pri katerih se v Črnem morju lovi romb (Scophthalmus maximus).
2. TAC za romba, ki se uporablja v vodah Unije v Črnem morju, dodeljevanje teh TAC državam članicam in po potrebi pogoji, ki so s tem funkcionalno povezani, so določeni v Prilogi VII.
Člen 17
Upravljanje ribolovnega napora za romba
Ribiška plovila Unije, ki imajo dovoljenje za ribolov romba v okviru področja uporabe člena 16, ne smejo loviti več kot 180 ribolovnih dni na leto, ne glede na skupno dolžino teh plovil.
Člen 18
Prepoved ribolova romba
Ribiškim plovilom Unije je v vodah Unije v Črnem morju od 15. aprila do 15. junija prepovedano izvajati kakršne koli ribolovne dejavnosti, vključno s pretovarjanjem, zadrževanjem na krovu, iztovarjanjem in prvo prodajo romba.
Člen 19
Posebne določbe o dodelitvah ribolovnih možnosti v Črnem morju
1. Dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam, kot je določena v členih 15 in 16 te uredbe, ne posega v:
(a) |
izmenjave, izvedene v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013; |
(b) |
odbitke in ponovne dodelitve, izvedene v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1224/2009 ter |
(c) |
odbitke, izvedene v skladu s členoma 105 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009. |
2. Člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporabljata, kadar država članica uporabi vsakoletno prilagodljivost, določeno v členu 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Člen 20
Prenos podatkov
Kadar države članice na podlagi členov 33 in 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009 Komisiji pošljejo podatke v zvezi z iztovarjanjem količin staležev papaline in romba, ujetih v vodah Unije v Črnem morju, pri tem uporabijo kode staležev iz Priloge VII.
NASLOV III
KONČNE DOLOČBE
Člen 21
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2022.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 27. januarja 2022
Za Svet
predsednik
J.-Y. LE DRIAN
(1) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).
(2) Uredba (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o vzpostavitvi večletnega načrta za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju, in spremembi Uredbe (EU) št. 508/2014 (UL L 172, 26.6.2019, str. 1).
(3) Uredba Sveta (EU) 2021/90 z dne 28. januarja 2021 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Sredozemskem in Črnem morju (UL L 31, 29.1.2021, str. 1).
(4) Uredba Sveta (ES) št. 1100/2007 z dne 18. septembra 2007 o ukrepih za obnovo staleža evropske jegulje (UL L 248, 22.9.2007, str. 17).
(5) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).
(6) Uredba (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju) in spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 o ukrepih upravljanja za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju (UL L 347, 30.12.2011, str. 44).
(7) Uredba Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (UL L 115, 9.5.1996, str. 3–5).
PRILOGA I
RIBOLOVNE MOŽNOSTI ZA RIBIŠKA PLOVILA UNIJE V OKVIRU VEČLETNEGA NAČRTA UPRAVLJANJA GENERALNE KOMISIJE ZA RIBIŠTVO V SREDOZEMLJU ZA RDEČO KORALO V SREDOZEMSKEM MORJU
V tabelah v tej prilogi sta določena največje dovoljeno število dovoljenj za ribolov in največja stopnja nabranih količin rdeče korale v Sredozemskem morju.
Ribolovna območja pomenijo geografska podobmočja Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM).
Primerjalna tabela latinskih in splošnih imen staležev rib za namene te priloge:
Znanstveno ime |
Tričrkovna koda |
Splošno ime |
Corallium rubrum |
COL |
rdeča korala |
Tabela 1.
Največje število dovoljenj za ribolov (1)
Države članice |
rdeča korala COL |
Grčija |
12 |
Španija |
0 (2) |
Francija |
32 |
Hrvaška |
28 |
Italija |
40 |
Tabela 2.
Največja stopnja nabranih količin, izražena v tonah žive teže
Vrsta: |
rdeča korala Corallium rubrum |
Območje: |
vode Unije v Sredozemskem morju – geografska podobmočja 1 do 27 COL/GF1-27 |
|
Grčija |
1,844 |
|
Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. |
|
Španija |
0 (2) |
|
||
Francija |
1,400 |
|
||
Hrvaška |
1,226 |
|
||
Italija |
1,378 |
|
||
Unija |
5,848 |
|
||
TAC |
ni relevantno/ni dogovorjeno |
(1) Predstavlja število plovil in/ali potapljačev ali par enega potapljača z enim plovilom, ki ima dovoljenje za nabiranje rdeče korale.
(2) V skladu s časovno prepovedjo nabiranja rdeče korale v španskih vodah.
PRILOGA II
RIBOLOVNI NAPOR ZA RIBIŠKA PLOVILA UNIJE V OKVIRU UPRAVLJANJA STALEŽEV DELFINKE V SREDOZEMSKEM MORJU
V tabeli v tej prilogi je določeno največje število ribiških plovil Unije z dovoljenjem za ribolov delfinke v mednarodnih vodah v Sredozemskem morju.
Ribolovna območja pomenijo mednarodne vode v Sredozemskem morju.
Primerjalna tabela latinskih in splošnih imen staležev rib za namene te priloge:
Znanstveno ime |
Tričrkovna koda |
Splošno ime |
Coryphaena hippurus |
DOL |
delfinka |
Največje število dovoljenj za ribolov za plovila, ki lovijo v mednarodnih vodah (1)
Država članica |
Delfinka DOL |
Italija |
797 |
Malta |
130 |
(1) Ta kvota se lahko lovi samo med 15. avgustom in 31. decembrom 2022 v skladu z Uredbo (EU) št. 1343/2011.
PRILOGA III
RIBOLOVNE MOŽNOSTI ZA RIBIŠKA PLOVILA UNIJE V OKVIRU UPRAVLJANJA PRIDNENIH STALEŽEV V ZAHODNEM SREDOZEMSKEM MORJU
V tabelah v tej prilogi so določeni največji dovoljeni ribolovni napor (v ribolovnih dneh) po skupinah staležev iz člena 1 Uredbe (EU) 2019/1022, največje omejitve ulova in skupna dolžina plovil za vse vrste vlečnih mrež (1) in pridnene parangale, ki lovijo pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju.
Za vse ribolovne možnosti iz te priloge veljajo pravila iz Uredbe (EU) 2019/1022 in členov 26 do 35 Uredbe (ES) št. 1224/2009.
Ribolovna območja pomenijo geografska podobmočja GFCM.
Primerjalna tabela latinskih in splošnih imen staležev rib za namene te priloge:
Znanstveno ime |
Tričrkovna koda |
Splošno ime |
Aristaeomorpha foliacea |
ARS |
orjaška rdeča kozica |
Aristeus antennatus |
ARA |
rdeče-modra kozica |
Merluccius merluccius |
HKE |
oslič |
Mullus barbatus |
MUT |
bradač |
Nephrops norvegius |
NEP |
škamp |
Parapenaeus longirostris |
DPS |
dolgoostna rdeča kozica |
Največji dovoljeni ribolovni napor v ribolovnih dneh
(a) |
Plovila z vlečnimi mrežami v Alboranskem morju, na Balearskih otokih, v severni Španiji in Levjem zalivu (geografska podobmočja 1, 2, 5, 6 in 7) (2)
|
(b) |
Plovila z vlečnimi mrežami na Korziki, v Ligurskem morju, Tirenskem morju in na Sardiniji (geografska podobmočja 8, 9, 10 in 11) (3)
|
(c) |
Plovila s parangalom v Alboranskem morju, na Balearskih otokih, v severni Španija in Levjem zalivu (geografska podobmočja 1, 2, 5, 6 in 7)
|
(d) |
Plovila s parangalom na Korziki, v Ligurskem morju, Tirenskem morju in Sardiniji (geografska podobmočja 8, 9, 10 in 11)
|
Največja omejitev ulova
(e) |
Ribolovne možnosti za rdeče-modro kozico (Aristeus antennatus) v Alboranskem morju, na Balearskih otokih, v severni Španiji in v Levjem zalivu (geografska podobmočja 1, 2, 5, 6 in 7), izražene kot največje stopnje ulova v tonah žive teže
|
(f) |
Ribolovne možnosti za rdeče-modro kozico (Aristeus antennatus) in orjaško rdečo kozico (Aristaeomorpha foliacea) na Korziki, v Ligurskem morju, Tirenskem morju in na Sardiniji (geografska podobmočja 8, 10 in 11), izražene kot največje stopnje ulova v tonah žive teže
|
(1) TBB, OTB, PTB, TBN, TBS, TB, OTM, PTM, TMS, TM, OTT, OT, PT, TX, OTP, TSP.
(2) Poleg zgoraj navedenega največjega dovoljenega ribolovnega napora za plovila z vlečnimi mrežami lahko država članica plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo, odobri dodatno dodelitev ribolovnih dni v višini največ 2-odstotnega skupnega deleža ribolovnega napora te države članice za zadevni segment flote. Država članica lahko to stori, če:
(a) |
ta plovila uporabljajo vlečno mrežo s kvadratnimi mrežnimi očesi velikosti 45 mm, da se za vsaj 25 % zmanjša ulov mladic osliča ali |
(b) |
ta plovila uporabljajo vlečno mrežo s kvadratnimi mrežnimi očesi velikosti 50 mm za globokomorski ribolov, da se za vsaj 25 % zmanjša ulov rdeče-modre kozice z dolžino oklepa manj kot 25 mm na geografskih podobmočjih 1, 2, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11 oziroma za vsaj 25 % zmanjša ulov orjaških rdečih kozic na geografskih podobmočjih 8, 9, 10 in 11 z dolžino oklepa manj kot 35 mm ali |
(c) |
ta plovila uporabljajo regulirano zelo selektivno orodje, katerega tehnične specifikacije v skladu z znanstveno študijo STECF omogočijo vsaj 25-odstotno zmanjšanje ulova mladic oziroma vsaj 20-odstotno zmanjšanje ulova drstnic vseh pridnenih vrst v primerjavi z letom 2020 ali |
(d) |
je zadevna država članica sprejela začasna območja zaprtja, da bi za vsaj 25 % zmanjšal ulov mladic pridnenih vrst oziroma za vsaj 20 % ulov drstnic vseh pridnenih vrst. |
Zadevna država članica Komisijo uradno obvesti o seznamu ribiških plovil, na katera se nanaša taka dodatna dodelitev ribolovnih dni. Poleg tega zadevna država članica vsak mesec ločeno uradno obvesti Komisijo o dodatnih dodelitvah.
Zadevna država članica Komisiji najpozneje do 15. oktobra predloži vse razpoložljive informacije v zvezi z izvajanjem ukrepov iz točk (a), (b), (c) ali (d).
2-odstotni skupni delež ribolovnega napora se izračuna iz dodelitve napora zadevnega segmenta flote od datuma uradnega obvestila zadevne države članice.
(3) Poleg zgoraj navedenega največjega dovoljenega ribolovnega napora za plovila z vlečnimi mrežami lahko država članica plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo, odobri dodatno dodelitev ribolovnih dni v višini največ 2-odstotnega skupnega deleža ribolovnega napora te države članice za zadevni segment flote. Država članica lahko to stori, če:
(a) |
ta plovila uporabljajo vlečno mrežo s kvadratnimi mrežnimi očesi velikosti 45 mm, da se za vsaj 25 % zmanjša ulov mladic osliča; ali |
(b) |
ta plovila uporabljajo vlečno mrežo s kvadratnimi mrežnimi očesi velikosti 50 mm za globokomorski ribolov, da se za vsaj 25 % zmanjša ulov rdeče-modre kozice z dolžino oklepa manj kot 25 mm na geografskih podobmočjih 1, 2, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11 oziroma za vsaj 25 % zmanjša ulov orjaških rdečih kozic na geografskih podobmočjih 8, 9, 10 in 11 z dolžino oklepa manj kot 35 mm; ali |
(c) |
ta plovila uporabljajo regulirano zelo selektivno orodje, katerega tehnične specifikacije v skladu z znanstveno študijo STECF omogočijo vsaj 25-odstotno zmanjšanje ulova mladic oziroma vsaj 20-odstotno zmanjšanje ulova drstnic vseh pridnenih vrst v primerjavi z letom 2020; ali |
(d) |
je zadevna država članica sprejela začasna območja zaprtja, da bi za vsaj 25 % zmanjšal ulov mladic pridnenih vrst oziroma za vsaj 20 % ulov drstnic vseh pridnenih vrst. |
Zadevna država članica Komisijo uradno obvesti o seznamu ribiških plovil, na katera se nanaša taka dodatna dodelitev ribolovnih dni. Poleg tega zadevna država članica vsak mesec ločeno uradno obvesti Komisijo o dodatnih dodelitvah.
Zadevna država članica Komisiji najpozneje do 15. oktobra predloži vse razpoložljive informacije v zvezi z izvajanjem ukrepov iz točk (a), (b), (c) ali (d).
2-odstotni skupni delež ribolovnega napora se izračuna iz dodelitve napora zadevnega segmenta flote od datuma uradnega obvestila zadevne države članice.
PRILOGA IV
RIBOLOVNE MOŽNOSTI ZA RIBIŠKA PLOVILA UNIJE V JADRANSKEM MORJU
V tabelah v tej prilogi so določeni ribolovne možnosti po staležih ali skupinah napora plovil in po potrebi pogoji, ki so s tem funkcionalno povezani, vključno z največjim številom ribiških plovil Unije z dovoljenjem za ribolov malih pelagičnih vrst.
Za vse ribolovne možnosti iz te priloge veljajo pravila iz členov 26 do 35 Uredbe (ES) št. 1224/2009.
Ribolovna območja pomenijo geografska podobmočja GFCM.
Primerjalna tabela latinskih in splošnih imen za namene te priloge:
Znanstveno ime |
Tričrkovna koda |
Splošno ime |
Engraulis encrasicolus |
ANE |
sardon |
Merluccius merluccius |
HKE |
oslič |
Mullus barbatus |
MUT |
bradač |
Nephrops norvegius |
NEP |
škamp |
Parapenaeus longirostris |
DPS |
dolgoostna rdeča kozica |
Sardina pilchardus |
PIL |
sardela |
Solea solea |
SOL |
morski list |
1. Mali pelagični staleži – geografski podobmočji 17 in 18
Največja stopnja ulova, izražena v tonah žive teže
Vrsta: |
male pelagične vrste (sardon in sardela) Engraulis encrasicolus in Sardina pilchardus |
Območje: |
vode Unije in mednarodne vode geografskih podobmočij GFCM 17 in 18 (SP1/GF1718) |
|
Italija |
35 394 |
Največja stopnja ulova Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. |
||
Hrvaška |
56 304 |
|||
TAC |
Ni relevantno. |
Največja zmogljivost flote plovil z vlečnimi mrežami in plovil z zaporno plavarico, ki aktivno lovijo male pelagične vrste
Država članica |
Orodje |
Število plovil |
kW |
BT |
Hrvaška |
PS |
249 |
77 145,52 |
18 537,72 |
Italija |
PTM-OTM-PS |
685 |
134 556,7 |
25 852 |
Slovenija (2) |
PS |
4 |
433,7 |
38,5 |
2. Pridneni staleži – geografski podobmočji 17 in 18
Največji dovoljeni ribolovni napor (v ribolovnih dneh) glede na vrsto vlečnih mrež in segment flote za pridnene staleže na geografskih podobmočjih 17 in 18 (Jadransko morje)
|
|
|
|
|
Ribolovni dnevi za leto 2022 |
||
Vrsta orodja |
Geografsko območje |
Zadevni staleži |
Skupna dolžina plovil |
Koda skupine napora |
ITALIJA |
HRVAŠKA |
SLOVENIJA (3) |
vlečne mreže (OTB) |
podobmočji GFCM 17–18 |
bradač; oslič; dolgoostna rdeča kozica in škamp |
< 12 m |
EFF/MED3_OTB_TR1 |
3 521 |
10 388 |
|
≥ 12 m in < 24 m |
EFF/MED3_OTB_TR2 |
79 139 |
24 202 |
|
|||
≥ 24 m |
EFF/MED3_OTB_TR3 |
6 934 |
2 173 |
|
|||
vlečne mreže z gredjo (TBB) |
podobmočje GFCM 17 |
morski list |
< 12 m |
EFF/MED3_TBB_TR1 |
200 |
0 |
|
≥ 12 m in < 24 m |
EFF/MED3_TBB_TR2 |
3 747 |
0 |
|
|||
≥ 24 m |
EFF/MED3_TBB_TR3 |
3 726 |
0 |
|
Največja zmogljivost flote plovil s pridneno vlečno mrežo in plovil z vlečno mrežo z gredjo, ki imajo dovoljenje za ribolov pridnenih staležev
Država članica |
Orodje |
Število plovil |
kW |
BT |
Hrvaška |
OTB |
495 |
79 867,99 |
13 267,99 |
Italija |
OTB-TBB |
1 363 |
260 618,37 |
47 148 |
Slovenija (*1) |
OTB |
11 |
1 813,00 |
168,67 |
(1) Količine za Slovenijo temeljijo na ravni ulova iz leta 2014, in sicer do količine, ki naj ne presega 300 ton.
(2) Določba iz odstavka 28 priporočila GFCM/44/2020/20 se ne uporablja za nacionalne flote z manj kot desetimi plovili z zaporno plavarico in/ali plovili z vlečnimi mrežami, ki aktivno lovijo male pelagične staleže, kot so bila leta 2014 zabeležena v nacionalnem registru in registru GFCM. V takem primeru se lahko zmogljivost aktivne flote poveča za največ 50 % po številu plovil ter v smislu bruto tonaže (BT) in/ali bruto registrske tonaže (BRT) in kW.
(3) Slovenija v skladu z odstavkom 13 priporočila GFCM/43/2019/5 ne preseže omejitve napora, ki znaša 3 000 ribolovnih dni na leto.
(*1) Določbe iz odstavkov 9(c) in 28 priporočila GFCM/43/2019/5 se ne uporabljajo za nacionalne flote, ki v referenčnem obdobju iz odstavka 9(c) izvajajo dejavnosti manj kot 1 000 dni. Ribolovna zmogljivost aktivne flote, ki izvaja dejavnosti z orodjem OTB, se glede na referenčno obdobje ne poveča za več kot 50 odstotkov.
PRILOGA V
RIBOLOVNE MOŽNOSTI ZA RIBIŠKA PLOVILA UNIJE V JONSKEM MORJU, LEVANTSKEM MORJU IN SICILSKI OŽINI
V tabeli v tej prilogi je določeno največje število plovil Unije z dovoljenjem za ribolov pridnenih staležev v Jonskem morju, Levantskem morju in Sicilski ožini.
Ribolovna območja pomenijo geografska podobmočja GFCM.
Primerjalna tabela latinskih in splošnih imen staležev rib za namene te priloge:
Znanstveno ime |
Tričrkovna koda |
Splošno ime |
Aristaeomorpha foliacea |
ARS |
orjaška rdeča kozica |
Aristeus antennatus |
ARA |
rdeče-modra kozica |
(a) |
Največje število plovil s pridneno vlečno mrežo, ki imajo dovoljenje za ribolov v Jonskem morju (geografska podobmočja 19, 20 in 21)
|
(b) |
Največje število plovil s pridneno vlečno mrežo, ki imajo dovoljenje za ribolov v Levantskem morju (geografska podobmočja 24, 25, 26 in 27)
|
(c) |
Največje število plovil s pridneno vlečno mrežo, ki imajo dovoljenje za ribolov v Sicilski ožini (geografska podobmočja 12, 13, 14, 15 in 16)
|
PRILOGA VI
RIBOLOVNE MOŽNOSTI ZA RIBIŠKA PLOVILA UNIJE V ALBORANSKEM MORJU
Največja stopnja ulova plovil s parangali in ročnimi ribiškimi vrvicami, izražena v tonah žive teže
Vrsta: |
okati ribon Pagellus bogaraveo |
Območje: |
vode Unije v Alboranskem morju – geografska podobmočja 1–3 SBR/GF1-3 |
|
Španija |
225 |
|
Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. |
|
Unija |
225 |
|
||
TAC |
ni relevantno / ni dogovorjeno |
PRILOGA VII
RIBOLOVNE MOŽNOSTI ZA RIBIŠKA PLOVILA UNIJE V ČRNEM MORJU
V tabelah v tej prilogi so določeni TAC in kvote, izraženi v tonah žive teže po staležih, ter po potrebi pogoji, ki so funkcionalno povezani z njimi.
Za vse ribolovne možnosti iz te priloge veljajo pravila iz členov 26 do 35 Uredbe (ES) št. 1224/2009.
Ribolovna območja pomenijo geografska podobmočja GFCM.
Primerjalna tabela latinskih in splošnih imen za namene te priloge:
Znanstveno ime |
Tričrkovna koda |
Splošno ime |
Sprattus sprattus |
SPR |
papalina |
Scophthalmus maximus |
TUR |
romb |
Vrsta: |
papalina Sprattus sprattus |
Območje: |
vode Unije v Črnem morju – geografsko podobmočje 29 (SPR/F3742C) |
|
Bolgarija |
8 032,50 |
|
analitska kvota Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. |
|
Romunija |
3 442,50 |
|
||
Unija |
11 475 |
|
||
TAC |
ni relevantno / ni dogovorjeno |
Vrsta: |
romb Scophthalmus maximus |
Območje: |
vode Unije v Črnem morju – geografsko podobmočje 29 (TUR/F3742C) |
|
Bolgarija |
75 |
|
Analitski TAC Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. |
|
Romunija |
75 |
|
||
Unija |
150 |
|||
TAC |
857 |
|
(*1) Od 15. aprila do 15. junija 2022 ni dovoljena nobena ribolovna dejavnost, vključno s pretovarjanjem, zadrževanjem na krovu, iztovarjanjem in prvo prodajo.