(1)

Namen postopka za priznanje centralnih nasprotnih strank (CNS) s sedežem v tretjih državah iz člena 25 Uredbe (EU) št. 648/2012 je, da se CNS, ki imajo sedež in dovoljenje v tretjih državah, katerih regulativni standardi so enakovredni tistim iz navedene uredbe, omogoči opravljanje klirinških storitev za klirinške člane ali mesta trgovanja s sedežem v Uniji. Navedeni postopek priznanja in v tem okviru predviden sklep o enakovrednosti tako prispevata k doseganju poglavitnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012, tj. zmanjšanju sistemskega tveganja z razširitvijo uporabe varnih in stabilnih CNS za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), vključno s primeri, kadar imajo navedene CNS sedež in dovoljenje v tretji državi.

(2)

Da bi se pravna ureditev tretje države v zvezi s CNS štela za enakovredno pravni ureditvi Unije, bi morali biti dejanski učinki pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo, v smislu doseganja regulativnih ciljev enakovredni zahtevam Unije. Namen take ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali pravne in nadzorne ureditve zadevne tretje države zagotavljajo, da CNS s sedežem in dovoljenjem v navedeni tretji državi klirinških članov in mest trgovanja s sedežem v Uniji ne izpostavljajo višji stopnji tveganja, kot bi ji bili ti klirinški člani in mesta trgovanja lahko izpostavljeni v primeru CNS z dovoljenjem v Uniji, ter posledično ne predstavljajo nesprejemljivih ravni sistemskega tveganja v Uniji.

(3)

Ocena, ali so pravne in nadzorne ureditve Izraela enakovredne tistim v Uniji, bi zato morala temeljiti ne le na primerjalni analizi pravno zavezujočih zahtev, ki se uporabljajo za CNS v Izraelu, temveč tudi na oceni učinkov teh zahtev. Komisija bi morala oceniti tudi ustreznost teh zahtev za zmanjšanje tveganj, ki so jim lahko izpostavljeni klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji, ob upoštevanju velikosti finančnega trga, na katerem delujejo CNS v Izraelu. Da bi bil dosežen enakovreden rezultat zmanjševanja tveganja, so potrebne strožje zahteve za zmanjševanje tveganja za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na večjih finančnih trgih, na katerih je stopnja tveganja sama po sebi višja, kot za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na manjših finančnih trgih, na katerih je stopnja tveganja sama po sebi nižja.

(4)

V členu 25(6), točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) št. 648/2012 so navedeni trije pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se določi, da so pravne in nadzorne ureditve v tretji državi v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej tretji državi enakovredne tistim iz navedene uredbe.

(5)

V skladu s členom 25(6), točka (a), morajo CNS z dovoljenjem v tretji državi izpolnjevati pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV navedene uredbe.

(6)

Pravno zavezujoče zahteve, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v Izraelu, predstavlja Zakon o vrednostnih papirjih 5728-1968 (2) (v nadaljnjem besedilu: zakon o vrednostnih papirjih), zlasti njegovi oddelki 50A, 50B, 50B19 in 50C. Zakon o vrednostnih papirjih uporablja oddelek 10 Zakona o plačilnih sistemih 5768-2008 (3) (v nadaljnjem besedilu: zakon o plačilnih sistemih), ki določa merila za izvajanje nadzora klirinških družb s sedežem v Izraelu (zagotavljanje stabilnih in učinkovitih klirinških družb) s strani izraelskega organa za vrednostne papirje. Ta pravni okvir dopolnjuje sklop direktiv izraelskega organa za vrednostne papirje za CNS s sedežem v Izraelu. Zakon o vrednostnih papirjih, zakon o plačilnih sistemih in direktive izraelskega organa za vrednostne papirje zagotavljajo celovito izvajanje mednarodnih standardov, določenih z načeli za infrastrukture finančnih trgov, ki sta jih aprila 2012 izdala Odbor za plačila in tržno infrastrukturo (CPMI) in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (4).

(7)

CNS s sedežem v Izraelu morajo imeti dovoljenje izraelskega ministra za finance, ki ga ta izda po posvetovanju z izraelskim organom za vrednostne papirje in po odobritvi odbora za finance v knesetu. Za opravljanje klirinških storitev morajo CNS izpolnjevati posebne določbe iz zakona o vrednostnih papirjih ter imeti vzpostavljena notranja pravila in postopke, ki zlasti zagotavljajo skladnost z vsemi ustreznimi standardi načel za infrastrukture finančnih trgov. CNS s sedežem v Izraelu morajo zlasti poslovati varno in učinkovito ter preudarno upravljati tveganja, povezana z njihovimi posli in delovanjem. V skladu z navodilom izraelskega organa za vrednostne papirje z dne 15. decembra 2015 v direktivi za CNS z dovoljenjem v Izraelu morajo imeti CNS tudi zadostne finančne in človeške vire ter vire za upravljanje tveganj, informacijsko tehnologijo, sisteme in infrastrukturo, da lahko opravljajo svojo funkcijo kot CNS. Poleg tega je vsaka CNS z dovoljenjem v Izraelu odgovorna za oblikovanje svojih notranjih pravil, razen za spremembo pravil o članstvu, za katero je potrebna uradna odobritev izraelskega organa za vrednostne papirje v skladu z oddelkom 50B(a)(1) zakona o vrednostnih papirjih. Ne glede na to določbo lahko izraelski organ za vrednostne papirje v skladu z oddelkom 50C(b) zakona o vrednostnih papirjih odredi spremembe pravil CNS z dovoljenjem v Izraelu, če ta pravila niso v skladu z izraelskim pravnim okvirom za CNS in načeli za infrastrukture finančnih trgov.

(8)

Izraelski finančni trg je znatno manjši od finančnega trga Unije. Zlasti je od leta 2015 skupna vrednost transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih kliring je bil opravljen v Izraelu, predstavljala manj kot 1 % skupne vrednosti transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih kliring je bil opravljen v Uniji. Zato so klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji, ki sodelujejo v CNS z dovoljenjem v Izraelu, izpostavljeni znatno manjšim tveganjem, kot če sodelujejo v CNS z dovoljenjem v Uniji.

(9)

Komisija ugotavlja, da pravne in nadzorne ureditve Izraela zagotavljajo, da CNS z dovoljenjem v Izraelu izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(10)

V skladu s členom 25(6), točka (b), Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve v zvezi s CNS, ki jim je bilo izdano dovoljenje v tretji državi, zagotavljati, da so CNS predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja.

(11)

V skladu z oddelkom 50C zakona o vrednostnih papirjih je izraelski organ za vrednostne papirje pooblaščen za nadzor delovanja CNS z dovoljenjem v Izraelu. Cilji nadzora s strani izraelskega organa za vrednostne papirje so zagotavljanje stabilnosti in učinkovitosti CNS ter nadzor skladnosti izraelskih CNS z njihovimi obveznostmi. Poleg tega določbe iz oddelka 10 zakona o plačilnih sistemih ter oddelkov 56A in 50C(d) zakona o vrednostnih papirjih dopolnjujejo sklop pooblastil, podeljenih izraelskemu organu za vrednostne papirje, ki lahko izvede revizijo CNS, izvaja inšpekcijske preglede na kraju samem in zahteva dokumente, ki dokazujejo ustrezno izvajanje pravno zavezujočih zahtev za CNS z dovoljenjem v Izraelu. Izraelski organ za vrednostne papirje lahko CNS s sedežem v tej državi naloži notranja pravila, če obstaja sum kršitve, kot je določeno v oddelku 50C(b) zakona o vrednostnih papirjih.

(12)

Komisija ugotavlja, da pravne in nadzorne ureditve v zvezi s CNS z dovoljenjem v Izraelu zagotavljajo stalen učinkovit nadzor in izvrševanje.

(13)

V skladu s členom 25(6), točka (c), Uredbe (EU) št. 648/2012 mora pravni okvir tretje države zagotavljati učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS, ki so dobile dovoljenje v skladu s pravno ureditvijo tretje države (v nadaljnjem besedilu: CNS iz tretjih držav).

(14)

Neizraelske CNS, ki želijo opravljati kliring izvedenih finančnih instrumentov v Izraelu, morajo zaprositi za dovoljenje pri predsedniku izraelskega organa za vrednostne papirje in pridobiti odobritev izraelskega ministra za finance. V skladu z oddelkom 50A(a8) zakona o vrednostnih papirjih lahko izraelski organ za vrednostne papirje, če predsednik izraelskega organa za vrednostne papirje šteje, da lahko izraelski organ za vrednostne papirje sodeluje s pristojnim organom neizraelskih CNS z dovoljenjem, da so pravne zahteve za zadevno CNS enakovredne izraelskemu okviru in da izdaja dovoljenja zadevni CNS ne bi škodovala interesom vlagateljev v Izraelu, odloči, da zadevno CNS izvzame iz regulativnih določb izraelskega pravnega okvira za CNS. Pod temi pogoji je torej mogoče priznanje neizraelske CNS.

(15)

Komisija ugotavlja, da pravni okvir Izraela zagotavlja učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS iz tretjih držav.

(16)

Komisija zato šteje, da pravne in nadzorne ureditve Izraela, ki se uporabljajo za CNS, izpolnjujejo pogoje iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012. Zato bi bilo treba te pravne in nadzorne ureditve šteti za enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

(17)

Ta sklep temelji na pravno zavezujočih zahtevah, ki se uporabljajo za CNS v Izraelu ob sprejetju tega sklepa. Komisija in Evropski organ za vrednostne papirje in trge bosta še naprej spremljala razvoj pravnega in nadzornega okvira, ki se uporablja za CNS v Izraelu, ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil sprejet ta sklep.

(18)

Komisija se lahko kadar koli odloči spremeniti ali razveljaviti ta sklep, zlasti kadar razvoj regulativnega in nadzornega okvira v Izraelu vpliva na pogoje, na podlagi katerih je bil ta sklep sprejet.

(19)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –