(1)

Uredba (EU) 2020/852 določa splošni okvir za ugotavljanje, ali se gospodarska dejavnost šteje kot okoljsko trajnostna, za namene določitve stopnje okoljske trajnostnosti naložbe. Navedena uredba se uporablja za ukrepe, ki jih sprejmejo Unija ali države članice, o določitvi zahtev za udeležence na finančnem trgu ali izdajatelje v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki so dane na voljo kot okoljsko trajnostne, za udeležence na finančnem trgu, ki dajejo na voljo finančne produkte, in za podjetja, za katera velja obveznost objave izjave o nefinančnem poslovanju v skladu s členom 19a Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) ali konsolidirane izjave o nefinančnem poslovanju v skladu s členom 29a navedene direktive. Gospodarski subjekti ali javni organi, ki niso zajeti v Uredbi (EU) 2020/852, lahko prav tako prostovoljno uporabljajo navedeno uredbo.

(2)

S členoma 10(3) in 11(3) Uredbe (EU) 2020/852 se od Komisije zahteva, da sprejme delegirana akta za vzpostavitev tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da določena gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb oziroma prilagajanju podnebnim spremembam, ter za vsak zadevni okoljski cilj iz člena 9 navedene uredbe določi tehnična merila za pregled za ugotavljanje, ali zadevna gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno enemu ali več od teh okoljskih ciljev.

(3)

V skladu s točko (h) člena 19(1) Uredbe (EU) 2020/852 morajo tehnična merila za pregled upoštevati naravo in obseg gospodarske dejavnosti ter sektor, na katerega se nanašajo, pa tudi, ali gre za prehodno gospodarsko dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852 ali omogočitveno dejavnost iz člena 16 navedene uredbe. Da bi tehnična merila za pregled učinkovito in uravnoteženo izpolnjevala zahteve iz člena 19 Uredbe (EU) 2020/852, bi morala biti določena v obliki kvantitativnega praga ali minimalne zahteve, sorazmerne izboljšave, sklopa kvalitativnih zahtev glede uspešnosti, procesnih ali praktičnih zahtev ali natančnega opisa narave same gospodarske dejavnosti, kadar lahko navedena dejavnost že po svoji naravi bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb.

(4)

Tehnična merila za pregled za ugotavljanje, ali gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, bi morala zagotavljati, da gospodarska dejavnost pozitivno vpliva na podnebni cilj ali zmanjšuje negativni vpliv na podnebni cilj. Ta tehnična merila za pregled bi se zato morala nanašati na pragove ali ravni uspešnosti, ki bi jih gospodarska dejavnost morala doseči, da bi se zanjo lahko štelo, da bistveno prispeva k doseganju enega od navedenih podnebnih ciljev. Tehnična merila za pregled za nebistveno škodovanje bi morala zagotavljati, da gospodarska dejavnost nima bistvenega negativnega vpliva na okolje. Zato bi bilo treba v teh tehničnih merilih za pregled določiti minimalne zahteve, ki bi jih morala gospodarska dejavnost izpolnjevati, da bi se lahko štela kot okoljsko trajnostna.

(5)

Tehnična merila za pregled za ugotavljanje, ali gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam in ne škoduje bistveno kateremu od okoljskih ciljev, bi morala po potrebi temeljiti na veljavnem pravu, dobrih praksah, standardih in metodologijah Unije ter dobro uveljavljenih standardih, praksah in metodologijah, ki so jih razvili mednarodno priznani javni subjekti. Kadar objektivno ni na voljo izvedljivih alternativ za določeno področje politike, bi lahko tehnična merila za pregled temeljila tudi na dobro uveljavljenih standardih, ki so jih razvili mednarodno priznani zasebni subjekti.

(6)

Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev bi za iste kategorije gospodarskih dejavnosti morala veljati ista tehnična merila za pregled za vsak podnebni cilj. Zato je nujno, da tehnična merila za pregled, kadar je to mogoče, upoštevajo klasifikacijo za gospodarske dejavnosti v okviru sistema klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Da bi podjetja in udeleženci na finančnem trgu lažje opredelili ustrezne gospodarske dejavnosti, za katere bi bilo treba določiti tehnična merila za pregled, bi moral posamezen opis gospodarske dejavnosti vključevati tudi sklice na oznake NACE, ki jih je mogoče povezati z navedeno dejavnostjo. Navedeni sklici bi se morali šteti za okvirne in ne bi smeli prevladati nad zadevno opredelitvijo dejavnosti, navedeno v njenem opisu.

(7)

Tehnična merila za pregled za ugotavljanje, pod katerimi pogoji se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, bi morala odražati potrebo po preprečevanju ustvarjanja emisij toplogrednih plinov, zmanjševanju teh emisij ali povečanju odvzemov toplogrednih plinov in dolgoročnega shranjevanja ogljika. Zato se je najprej primerno osredotočiti na tiste gospodarske dejavnosti in sektorje, ki imajo največji potencial za doseganje teh ciljev. Izbor navedenih gospodarskih dejavnosti in sektorjev bi moral temeljiti na njihovem deležu pri skupnih emisijah toplogrednih plinov in dokazih v zvezi z njihovim potencialom, da prispevajo k preprečevanju ustvarjanja emisij toplogrednih plinov, zmanjšajo take emisije ali prispevajo k odstranjevanju toplogrednih plinov, ali da omogočajo tako preprečevanje, zmanjšanje, odstranjevanje ali dolgoročno skladiščenje za druge dejavnosti.

(8)

Metodologija za izračun emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu bi morala biti zanesljiva in široko uporabna ter tako spodbujati primerljivost izračunov emisij toplogrednih plinov znotraj sektorjev in med njimi. Zato je primerno zahtevati uporabo enake metodologije za izračun pri različnih dejavnostih, kadar je tak izračun potreben, in obenem zagotoviti zadostno prožnost za subjekte, ki uporabljajo Uredbo (EU) 2020/852. V skladu s tem je Priporočilo Komisije 2013/179/EU koristno za izračun emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu z alternativno možnostjo uporabe standarda ISO 14067 ali ISO 14064-1. Kadar so alternativna dobro uveljavljena orodja ali standardi še zlasti ustrezni za zagotovitev natančnih in primerljivih informacij o izračunu emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu za določen sektor, kot sta orodje G-res za sektor vodne energije in standard ETSI ES 203 199 za informacijski in komunikacijski sektor, je ustrezno tako orodje ali standarde vključiti kot dodatne alternative za navedeni sektor.

(9)

Metodologija za izračun emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu za dejavnosti v sektorju vodne energije bi morala upoštevati posebnosti navedenega sektorja, vključno z novimi metodologijami za modeliranje, znanstvenimi dognanji in empiričnimi meritvami v zbiralnikih po vsem svetu. Zato je za točno poročanje o neto vplivu na emisije toplogrednih plinov za sektor vodne energije primerno omogočiti uporabo orodja G-res, ki je javno dostopno brezplačno in ki ga je razvilo združenje International Hydropower Association v sodelovanju z Unescovim oddelkom za globalne okoljske spremembe.

(10)

Metodologija za izračun emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu za dejavnosti v informacijskem in komunikacijskem sektorju bi morala upoštevati posebnosti navedenega sektorja, zlasti specializirane dejavnosti in smernice, ki jih je Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI) zagotovil za izvajanje ocen življenjskega cikla v informacijskem in komunikacijskem sektorju. Zato je primerno omogočiti uporabo standarda ETSI ES 203 199 kot metodologijo za točen izračun emisij toplogrednih plinov za navedeni sektor.

(11)

Tehnična merila za pregled so za nekatere dejavnosti odvisna od elementov, ki so tehnično zelo zapleteni, za oceno, ali so navedena merila izpolnjena, pa je lahko potrebno strokovno znanje, ki ga vlagatelji morda ne bodo mogli zagotoviti. Da bi se navedeno ocenjevanje olajšalo, bi morala skladnost s takimi tehničnimi merili za pregled za take dejavnosti preveriti neodvisna tretja oseba.

(12)

Omogočitvene gospodarske dejavnosti iz člena 10(1)(i) Uredbe (EU) 2020/852 z lastno uspešnostjo ne prispevajo bistveno k blažitvi podnebnih sprememb. Take dejavnosti imajo ključno vlogo pri razogljičenju gospodarstva, ker neposredno omogočajo, da se druge dejavnosti izvajajo na ravni okoljske uspešnosti z nizkimi emisijami ogljika. Zato bi bilo treba opredeliti tehnična merila za pregled za tiste gospodarske dejavnosti, ki so ključnega pomena za to, da se ciljnim dejavnostim omogoči postati nizkoogljične ali zagotoviti zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Navedena tehnična merila za pregled bi morala zagotoviti, da se pri dejavnosti, ki ta merila izpolnjuje, upoštevajo zaščitni ukrepi iz člena 16 Uredbe (EU) 2020/852, zlasti da dejavnost ne povzroča odvisnosti od sredstev in da ima pomemben pozitiven vpliven na okolje.

(13)

Prehodnih gospodarskih dejavnosti iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852 še ni mogoče nadomestiti s tehnološko in ekonomsko izvedljivimi nizkoogljičnimi alternativami, vendar podpirajo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo. Navedene dejavnosti imajo lahko ključno vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb z bistvenim zmanjševanjem njihovega sedanjega visokega ogljičnega odtisa, vključno s prispevanjem k postopni odpravi odvisnosti od fosilnih goriv. Tehnična merila za pregled bi bilo zato treba opredeliti za tiste gospodarske dejavnosti, pri katerih rešitve s skoraj ničelnimi emisijami ogljika še niso izvedljive ali pri katerih dejavnosti s skoraj ničelnimi emisijami ogljika že obstajajo, vendar še niso uresničljive v zadostnem obsegu, in ki imajo največji potencial za bistveno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Navedena tehnična merila za pregled bi morala zagotoviti, da se pri dejavnosti, ki ta merila izpolnjuje, upoštevajo zaščitni ukrepi iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, zlasti da ima dejavnost raven emisij toplogrednih plinov, ki ustreza najboljšim rezultatom v sektorju ali industriji, ne ovira razvoja in uporabe alternativ z nizkimi emisijami ogljika ter ne povzroča odvisnosti od sredstev z visokimi emisijami ogljika.

(14)

Glede na tekoča pogajanja o skupni kmetijski politiki (SKP) in za zagotovitev večje skladnosti med različnimi instrumenti za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev zelenega dogovora bi bilo treba določitev tehničnih meril za pregled za kmetijstvo odložiti.

(15)

Gozdovi so pod vse večjim pritiskom zaradi podnebnih sprememb, kar poslabšuje druge ključne dejavnike pritiska, kot so škodljivi organizmi, bolezni, ekstremni vremenski dogodki in gozdni požari. Drugi pritiski so posledica opuščanja podeželja, slabega upravljanja in razdrobljenosti zaradi sprememb rabe zemljišč, vse bolj intenzivnega upravljanja zaradi naraščajočega povpraševanja po lesu, gozdarskih proizvodih in energiji, razvoja infrastrukture, urbanizacije in izkoriščanja zemljišč. Obenem imajo gozdovi ključno vlogo pri doseganju ciljev Unije glede preprečevanja izgube biotske raznovrstnosti in krepitve ambicij v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, zmanjševanja in nadziranja tveganja nesreč, zlasti zaradi poplav, suš ali požarov v naravi, ter spodbujanja krožnega biogospodarstva. Za zagotovitev podnebne nevtralnosti in zdravega okolja je treba povečati kakovost in obseg gozdnih območij, ki so največji ponor ogljika v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Dejavnosti, povezane z gozdovi, lahko prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb s povečanjem neto odvzemov ogljikovega dioksida, ohranjanjem zalog ogljika ter zagotavljanjem materialov in energije iz obnovljivih virov, s čimer ustvarjajo posredne koristi za prilagajanje podnebnim spremembam, biotsko raznovrstnost, krožno gospodarstvo, trajnostno rabo ter varstvo vodnih in morskih virov ter preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja. Zato bi bilo treba določiti tehnična merila za pregled za dejavnosti na področju pogozdovanja, obnove gozdov, gospodarjenja z gozdovi in ohranjanja gozdov. Navedena tehnična merila za pregled bi morala biti v celoti usklajena s cilji Unije glede prilagajanja podnebnim spremembam, biotske raznovrstnosti in krožnega gospodarstva.

(16)

Da bi se izmerilo gibanje prihrankov emisij toplogrednih plinov in zalog ogljika v gozdnih ekosistemih, je primerno, da lastniki gozdov izvedejo analizo podnebnih koristi. Da bi se upoštevala sorazmernost in čim bolj zmanjšalo upravno breme zlasti za male lastnike gozdov, se analiza podnebnih koristi ne bi smela zahtevati za gozdarska gospodarstva, ki so manjša od 13 hektarjev. Da bi se še bolj zmanjšali upravni stroški, bi moralo biti manjšim lastnikom gozdov dovoljeno, da za potrditev svojih izračunov vsakih deset let opravijo skupinsko oceno z drugimi gospodarstvi. Za oceno višine stroškov ter zmanjšanje stroškov in bremen malih gozdarjev so na voljo ustrezna brezplačna orodja, kot so orodja, ki jih zagotavlja Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in ki temeljijo na podatkih Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) (4). Orodje se lahko zlasti prilagodi različnim ravnem analize, kot so specifične vrednosti in podroben izračun za velika gospodarstva ter privzete vrednosti in poenostavljen izračun za manjše lastnike.

(17)

Na podlagi sporočil Komisije „Evropski zeleni dogovor“ (5) z dne 11. decembra 2019, „Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030“ (6) z dne 20. maja 2020 in „Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 – Vlaganje v podnebno nevtralno prihodnost v korist naših državljanov“ (7) z dne 17. septembra 2020 ter v skladu s širšimi ambicijami Unije v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in podnebno nevtralnostjo, sporočilom Komisije „Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam“ (8) z dne 24. februarja 2021 in novo strategijo za gozdove, načrtovano v letu 2021, bi bilo treba tehnična merila za pregled za gozdarske dejavnosti dopolniti, pregledati in po potrebi revidirati ob sprejetju delegiranega akta iz člena 15(2) Uredbe (EU) 2020/852. Navedena tehnična merila za pregled bi bilo treba pregledati, da bi se bolje upoštevale nastajajoče prakse, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost, kot je sonaravno gozdarstvo.

(18)

Glede na pomen obnove mokrišč za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in krepitev ponorov ogljika v tleh lahko ta bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb. Obnova mokrišč lahko prispeva tudi k prilagajanju podnebnim spremembam, med drugim z omilitvijo vplivov podnebnih sprememb, in pomaga obrniti trend izgubljanja biotske raznovrstnosti ter ohraniti količino in kakovost vode. Za zagotovitev skladnosti z evropskim zelenim dogovorom, sporočilom „Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030“ in strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 bi morala tehnična merila za pregled vključevati tudi obnovo mokrišč.

(19)

Predelovalni sektor izpusti približno 21 % neposrednih emisij toplogrednih plinov v Uniji (9). Je tretji največji vir teh emisij v Uniji, zato ima lahko osrednjo vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb. Proizvodnja pa je lahko obenem tudi ključni sektor za omogočanje preprečevanja in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v drugih sektorjih gospodarstva, in sicer s proizvodnjo izdelkov in tehnologij, ki jih ti drugi sektorji potrebujejo, da bi postali ali ostali nizkoogljični. Tehnična merila za pregled za predelovalni sektor bi zato morala biti določena tako za proizvodne dejavnosti, povezane z najvišjimi ravnmi emisij toplogrednih plinov, kot za proizvodnjo nizkoogljičnih izdelkov in tehnologij.

(20)

Proizvodne dejavnosti, za katere ni tehnološko in ekonomsko izvedljivih nizkoogljičnih alternativ, vendar podpirajo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, bi se morale šteti za prehodne gospodarske dejavnosti iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852. Da bi spodbudili zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, bi morali biti pragovi tehničnih meril za pregled za te dejavnosti določeni na ravni, ki jo bodo lahko dosegli le najuspešnejši subjekti v posameznem sektorju, v večini primerov na podlagi emisij toplogrednih plinov na proizvedeno enoto.

(21)

Za zagotovitev, da prehodne proizvodne dejavnosti iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852 še naprej verodostojno sledijo cilju razogljičenja, in v skladu s členom 19(5) navedene uredbe bi bilo treba tehnična merila za pregled za te gospodarske dejavnosti pregledati najmanj vsaka tri leta. Tak pregled bi moral vključevati analizo za preverjanje, ali tehnična merila za pregled temeljijo na najustreznejših standardih in ali so emisije v življenjskem ciklu iz teh dejavnosti v zadostni meri upoštevane. Z vidika tehnološkega razvoja bi bilo treba pri navedenem pregledu oceniti tudi možno uporabo zajetega ogljika. V zvezi s proizvodnjo železa in jekla bi bilo treba nadalje upoštevati nove podatke in dokaze, ki izhajajo iz pilotnih postopkov nizkoogljične proizvodnje jekla z uporabo vodika, ter nadalje oceniti uporabo sistema EU za trgovanje z emisijami in drugih možnih referenčnih meril v sklopu tehničnih meril za pregled.

(22)

Za proizvodne dejavnosti, ki naj bi se štele za omogočitvene dejavnosti iz točke (i) člena 10(1) Uredbe (EU) 2020/852, bi morala tehnična merila za pregled temeljiti predvsem na naravi proizvedenih izdelkov, po potrebi skupaj z dodatnimi količinskimi pragovi, da se zagotovi, da lahko ti izdelki bistveno prispevajo k preprečevanju ali zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v drugih sektorjih. Da se upošteva dejstvo, da imajo prednost dejavnosti z največjim potencialom za preprečevanje ustvarjanja emisij toplogrednih plinov, zmanjševanje teh emisij ali povečanje odvzemov toplogrednih plinov in dolgoročnega shranjevanja ogljika, bi morale biti omogočitvene proizvodne dejavnosti osredotočene na proizvodnjo izdelkov, ki so potrebni za izvajanje teh gospodarskih dejavnosti.

(23)

Proizvodnja električne opreme za električno energijo ima pomembno vlogo pri nadgradnji, uporabi in izravnavi nihanj električne energije iz obnovljivih virov v elektroenergetskih omrežjih Unije, polnjenju brezemisijskih vozil in uporabi aplikacij za pametne zelene domove. Obenem bi lahko proizvodnja električne opreme za električno energijo omogočila razvoj koncepta pametnih domov s ciljem dodatno spodbuditi uporabo obnovljivih virov energije in dobro upravljanje opreme v domovih. Zato bo morda treba dopolniti tehnična merila za pregled v predelovalnem sektorju in oceniti potencial proizvodnje električne opreme, da bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju podnebnim spremembam.

(24)

Ukrepi za energijsko učinkovitost in drugi ukrepi za blažitev podnebnih sprememb, kot je uporaba tehnologij energije iz obnovljivih virov na kraju samem, ter obstoječe najsodobnejše tehnologije lahko omogočijo bistvena zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v predelovalnem sektorju. Navedeni ukrepi imajo zato lahko pomembno vlogo pri tem, da gospodarskim dejavnostim v predelovalnem sektorju, za katere bi bilo treba določiti tehnična merila za pregled, pomagajo doseči njihove zadevne standarde uspešnosti in pragove za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb.

(25)

Energetski sektor povzroča približno 22 % neposrednih emisij toplogrednih plinov v Uniji in približno 75 % navedenih emisij, če se upošteva raba energije v drugih sektorjih. Zato ima ključno vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb. Energetski sektor ima znaten potencial za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in več dejavnosti v tem sektorju deluje kot omogočitvene dejavnosti, ki lajšajo prehod energetskega sektorja k električni energiji ali toploti iz obnovljivih virov ali nizkoogljični električni energiji ali toploti. Zato je primerno določiti tehnična merila za pregled za širok razpon dejavnosti, povezanih z verigo oskrbe z energijo, ki segajo od proizvodnje električne energije ali toplote iz različnih virov prek prenosnih in distribucijskih omrežij do shranjevanja, pa tudi toplotnih črpalk ter proizvodnje bioplina in biogoriv.

(26)

Tehnična merila za pregled za ugotavljanje, ali dejavnosti proizvodnje električne energije ali toplote, vključno z dejavnostmi soproizvodnje, bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb, bi morala zagotavljati zmanjševanje ali preprečevanje emisij toplogrednih plinov. Tehnična merila za pregled, ki temeljijo na emisijah toplogrednih plinov, bi morala nakazovati proces razogljičenja teh dejavnosti. Tehnična merila za pregled za omogočitvene dejavnosti, ki olajšujejo dolgoročno razogljičenje, bi morala temeljiti predvsem na naravi dejavnosti ali na najboljših razpoložljivih tehnologijah.

(27)

Z Uredbo (EU) 2020/852 se priznava pomen „podnebno nevtralne energije“ in od Komisije zahteva, da oceni potencialni prispevek in izvedljivost vseh zadevnih obstoječih tehnologij. V primeru jedrske energije je ocenjevanje še vedno v teku, Komisija pa bo takoj po zaključku namenskega postopka na podlagi njegovih rezultatov nadalje ukrepala v okviru te uredbe.

(28)

S pravnimi omejitvami za prehodne dejavnosti iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852 so omejene dejavnosti, ki ustvarjajo velike emisije toplogrednih plinov in imajo velik potencial za zmanjšanje emisij. Take prehodne dejavnosti bi morale bistveno prispevati k blažitvi podnebnih sprememb, kadar ni tehnološko in ekonomsko izvedljivih nizkoogljičnih alternativ, če so v skladu s procesom za omejitev povečanja temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko stopnjo, ustrezajo najboljšim rezultatom, ne ovirajo razvoja in uporabe alternativ z nizkimi emisijami ogljika in ne povzročajo odvisnosti od sredstev z visokimi emisijami ogljika. Poleg tega se s členom 19 iste uredbe zlasti zahteva, da morajo tehnična merila za pregled temeljiti na prepričljivih znanstvenih dokazih. Če bodo dejavnosti, povezane z zemeljskim plinom, izpolnjevale navedene zahteve, bodo vključene v prihodnji delegirani akt. Za te dejavnosti bodo tehnična merila za pregled za oceno bistvenega prispevka k blažitvi podnebnih sprememb in nebistvenega škodovanja drugim okoljskim ciljem določena v zadevnem prihodnjem delegiranem aktu. Dejavnosti, ki teh zahtev ne izpolnjujejo, ne morejo biti priznane v okviru Uredbe (EU) 2020/852. Da bi se priznala vloga zemeljskega plina kot pomembne tehnologije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, bo Komisija proučila možnost posebne zakonodaje za zagotovitev, da dejavnosti, ki prispevajo k zmanjšanju emisij, ne bi ostale brez ustreznega financiranja.

(29)

Tehnična merila za pregled za dejavnosti proizvodnje električne energije ali toplote ter za prenosna in distribucijska omrežja bi morala zagotavljati skladnost s sporočilom Komisije z dne 14. oktobra 2020 o strategiji EU za zmanjšanje emisij metana (10). Zato bo morda treba navedena tehnična merila za pregled pregledati, dopolniti in po potrebi revidirati, da bi se upoštevale vse prihodnje meritve in zahteve v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi navedene strategije.

(30)

Tehnična merila za pregled za proizvodnjo toplotne in hladilne energije ter energije iz bioenergije ter proizvodnjo biogoriv in bioplina za promet bi morala biti skladna s celovitim okvirom za trajnostnost za navedene sektorje iz Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (11), ki določa zahteve za trajnostno pridobivanje, upoštevanje ogljika in prihranke emisij toplogrednih plinov.

(31)

Na podlagi evropskega zelenega dogovora, predloga evropskih podnebnih pravil (12) in strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter v skladu z ambicijami Unije v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in podnebno nevtralnostjo bi bilo treba tehnična merila za pregled za dejavnosti bioenergije dopolniti, pregledati in po potrebi revidirati, da bi se upoštevali najnovejši dokazi in razvoj politike ob sprejetju delegiranega akta iz člena 15(2) Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju zadevnega prava Unije, vključno z Direktivo (EU) 2018/2001 in njenimi prihodnjimi revizijami.

(32)

V Uniji so emisije toplogrednih plinov, ki izhajajo iz sektorja vode, kanalizacije, odpadkov in sanacije okolja, razmeroma nizke. Ta sektor pa lahko kljub temu močno prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v drugih sektorjih, zlasti z zagotavljanjem sekundarnih surovin za nadomestitev primarnih surovin, z nadomestitvijo izdelkov, gnojil in energije fosilnega izvora ter s transportom in trajnim skladiščenjem zajetega ogljikovega dioksida. Poleg tega so dejavnosti, ki vključujejo anaerobno razgradnjo in kompostiranje ločeno zbranih bioloških odpadkov ter preprečujejo odlaganje bioloških odpadkov na odlagališčih, še zlasti pomembne za zmanjševanje emisij metana. S tehničnimi merili za pregled za dejavnosti v zvezi z odpadki bi se zato morale navedene dejavnosti priznati kot dejavnosti, ki bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb, če se pri njihovem izvajanju uporabljajo nekatere dobre prakse za zadevni sektor. Ta tehnična merila za pregled bi morala zagotavljati tudi, da so možnosti ravnanja z odpadki usklajene z višjimi ravnmi hierarhije ravnanja z odpadki. S tehničnimi merili za pregled bi se morale kot dejavnosti, ki bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb, priznati tiste dejavnosti, pri katerih se enotno določen najmanjši delež sortiranih ločeno zbranih nenevarnih odpadkov predela v sekundarne surovine. Vendar v tej fazi s tehničnimi merili za pregled, ki temeljijo na enotno določenem cilju za predelavo odpadkov, ni mogoče v celoti obravnavati potenciala posameznih tokov materialov za blažitev podnebnih sprememb. Zato bo ta tehnična merila za pregled morda treba dodatno oceniti in pregledati. Enotno določen cilj ne bi smel posegati v cilje ravnanja z odpadki, ki so na države članice naslovljeni v zakonodaji Unije o odpadkih. V zvezi z dejavnostmi, povezanimi z zbiranjem in čiščenjem vode ter oskrbo z vodo in centraliziranimi sistemi čiščenja odpadnih voda, bi morala navedena tehnična merila za pregled upoštevati cilje za izboljšanje absolutne in relativne uspešnosti v zvezi s porabo energije in alternativne meritve, kjer je to ustrezno, kot so ravni uhajanja v sistemih oskrbe z vodo.

(33)

Dejavnosti prevoza porabijo tretjino vse energije v Uniji in povzročajo približno 23 % vseh neposrednih emisij toplogrednih plinov v Uniji. Razogljičenje prometnega voznega parka in infrastrukture ima zato lahko osrednjo vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb. Tehnična merila za pregled za prometni sektor bi se morala osredotočati na zmanjšanje glavnih virov emisij iz tega sektorja, obenem pa upoštevati potrebo po preusmeritvi prevoza ljudi in blaga k načinom prevoza z manj emisijami ter po vzpostavitvi infrastrukture, ki omogoča čisto mobilnost. Tehnična merila za pregled za prometni sektor bi se zato morala osredotočati na uspešnost znotraj enega načina prevoza, obenem pa upoštevati uspešnost tega načina prevoza v primerjavi z drugimi načini prevoza.

(34)

Pomorski prevoz in letalstvo sta zaradi svojega potenciala za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in s tem prispevanje k okolju prijaznejšemu prometu pomembna načina prevoza za prehod na nizkoogljično gospodarstvo. V skladu s sporočilom Komisije „Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost“ z dne 9. decembra 2020 (13) naj bi brezemisijska plovila bila pripravljena za trg do leta 2030. Veliki brezemisijski zrakoplovi naj bi bili v skladu z navedeno strategijo pripravljeni za trg do leta 2035 za kratke razdalje, pri daljših razdaljah pa naj bi razogljičenje predvidoma temeljilo na gorivih iz obnovljivih virov in z nizkimi emisijami ogljika. Opravljene so bile tudi ločene študije o merilih za trajnostno financiranje za navedena sektorja. Pomorski prevoz bi se zato moral šteti za prehodno gospodarsko dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852. Pomorski prevoz je eden od načinov prevoza blaga z najnižjimi emisijami ogljika. Za zagotovitev enake obravnave pomorskega prevoza v primerjavi z drugimi načini prevoza bi bilo treba določiti tehnična merila za pregled za pomorski prevoz, ki bi morala veljati do konca leta 2025. Pomorski prevoz pa bo treba tudi dodatno oceniti in po potrebi določiti tehnična merila za pregled za pomorski prevoz, ki bodo veljala od leta 2026. Dodatno bo treba oceniti tudi letalstvo in po potrebi določiti ustrezna tehnična merila za pregled. Tehnična merila za pregled bi bilo treba določiti tudi za nizkoogljično prometno infrastrukturo za nekatere načine prevoza. Vendar bo glede na potencial prometne infrastrukture, da prispeva k prehodu na druge načine prevoza, treba oceniti in po potrebi določiti ustrezna tehnična merila za pregled za celotno infrastrukturo, ki je ključna za nizkoogljične načine prevoza, zlasti celinske plovne poti. Glede na rezultat tehnične ocene bi bilo treba ob sprejetju delegiranega akta iz členov 12(2), 13(2), 14(2) in 15(2) Uredbe (EU) 2020/852 ustrezna tehnična merila za pregled določiti tudi za gospodarske dejavnosti iz te uvodne izjave.

(35)

Za zagotovitev, da prometne dejavnosti, ki se štejejo za trajnostne, ne spodbujajo uporabe fosilnih goriv, bi morala tehnična merila za pregled za zadevne dejavnosti izključiti sredstva, dejavnosti in infrastrukturo, namenjene transportu fosilnih goriv. Pri uporabi tega merila je treba priznati večnamensko uporabo, različno lastništvo, ureditve za uporabnike in stopnje mešanja goriv v skladu z ustreznimi obstoječimi tržnimi praksami. Platforma za trajnostno financiranje bi morala oceniti uporabnost tega merila v okviru izvajanja svojih nalog.

(36)

Stavbe v vseh sektorjih v Uniji porabljajo 40 % energije in povzročajo 36 % emisij ogljika. Posledično imajo lahko pomembno vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb. Zato bi bilo treba določiti tehnična merila za pregled za gradnjo novih stavb, prenovo stavb, namestitev različne opreme za energijsko učinkovitost, energijo iz obnovljivih virov na kraju samem, zagotavljanje energetskih storitev ter nakup in lastništvo stavb. Ta tehnična merila za pregled bi morala temeljiti na potencialnem učinku teh dejavnosti, energetski učinkovitosti stavb ter s tem povezanimi emisijami toplogrednih plinov in vsebovanim ogljikom. V zvezi z novimi stavbami bo morda treba pregledati tehnična merila za pregled, da se zagotovi njihova nadaljnja usklajenost s podnebnimi in energetskimi cilji Unije.

(37)

Gradnja sredstva ali objekta, ki je sestavni del dejavnosti, za katero bi bilo treba določiti tehnična merila za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, je lahko pomemben pogoj za izvajanje navedene gospodarske dejavnosti. Zato je primerno vključiti gradnjo takih sredstev ali objektov kot del dejavnosti, za katero je ta gradnja pomembna, zlasti za dejavnosti v energetskem sektorju, sektorju vode, kanalizacije, odpadkov in sanacije okolja ter prometnem sektorju.

(38)

Informacijski in komunikacijski sektor je sektor, ki se nenehno širi in predstavlja vse večji delež emisij toplogrednih plinov. Obenem pa lahko informacijske in komunikacijske tehnologije prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v drugih sektorjih, na primer s ponujanjem rešitev, ki lahko pripomorejo k odločitvam, na podlagi katerih se lahko zmanjšajo emisije toplogrednih plinov. Zato bi morala biti določena tehnična merila za pregled za obdelavo osebnih podatkov in dejavnosti gostovanja, ki povzročajo velike količine emisij toplogrednih plinov, ter za rešitve, temelječe na podatkih, ki omogočajo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v drugih sektorjih. Tehnična merila za pregled za te dejavnosti bi morala temeljiti na dobrih praksah in standardih v navedenem sektorju. V prihodnosti jih bo morda treba pregledati in posodobiti, da bo v njih upoštevan potencial za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov na podlagi bolj trajnih rešitev strojne opreme informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter potencial za uporabo digitalnih tehnologij neposredno v vsakem sektorju za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Poleg tega elektronska komunikacijska omrežja pri uvedbi in obratovanju porabijo velike količine energije in imajo potencial, da bistveno zmanjšajo emisije toplogrednih plinov. Zato bi bilo morda treba oceniti navedene dejavnosti in po potrebi določiti ustrezna tehnična merila za pregled.

(39)

Poleg tega lahko rešitve informacijske in komunikacijske tehnologije, ki so sestavni del tistih gospodarskih dejavnosti, za katere bi bilo treba v zvezi z njihovo uspešnostjo določiti tehnična merila za pregled za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb, tudi pomembno prispevajo k temu, da zadevne različne dejavnosti dosežejo standarde in pragove, določene na podlagi navedenih meril.

(40)

Raziskave, razvoj in inovacije lahko pripomorejo k temu, da bodo drugi sektorji izpolnjevali svoje cilje za blažitev podnebnih sprememb. Tehnična merila za pregled za raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti bi se morala zato osredotočati na morebitne rešitve, postopke, tehnologije in druge izdelke za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Tudi raziskave, namenjene omogočitvenim dejavnostim iz člena 10(1)(i) Uredbe (EU) 2020/852, imajo lahko pomembno vlogo pri omogočanju navedenim gospodarskim dejavnostim in njihovim ciljnim dejavnostim, da znatno zmanjšajo emisije toplogrednih plinov ali izboljšajo svojo tehnološko in ekonomsko izvedljivost, kar posledično omogoči njihovo širitev. Raziskave imajo lahko tudi pomembno vlogo pri nadaljnjem razogljičenju prehodnih dejavnosti iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, saj omogočajo izvajanje navedenih dejavnosti z bistveno nižjimi ravnmi emisij toplogrednih plinov v primerjavi s pragovi, določenimi v tehničnih merilih za pregled za bistveno prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb za navedene dejavnosti.

(41)

Poleg tega lahko raziskave, razvoj in inovacije, ki so sestavni del tistih gospodarskih dejavnosti, za katere bi bilo treba v zvezi z njihovo uspešnostjo določiti tehnična merila za pregled za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb, tudi pomembno prispevajo k temu, da zadevne različne dejavnosti dosežejo standarde in pragove, določene na podlagi navedenih meril.

(42)

Tehnična merila za pregled za določitev, pod katerimi pogoji se šteje, da dejavnost bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam, bi morala odražati dejstvo, da bodo podnebne spremembe verjetno vplivale na vse sektorje gospodarstva. Zato bo treba vse sektorje prilagoditi škodljivemu vplivu sedanjega in pričakovanega prihodnjega podnebja. Vendar je treba zagotoviti, da gospodarska dejavnost, ki bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam, ne škoduje bistveno kateremu drugemu okoljskemu cilju iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852. Zato je primerno, da se najprej določijo tehnična merila za pregled za prilagajanje podnebnim spremembam za tiste sektorje in gospodarske dejavnosti, ki so zajeti s tehničnimi merili za pregled za blažitev podnebnih sprememb, vključno z ustreznimi merili za nebistveno škodovanje okoljskim ciljem. Opisi gospodarskih dejavnosti, za katere se šteje, da bistveno prispevajo k prilagajanju podnebnim spremembam, bi morali ustrezati obsegu, za katerega je mogoče določiti ustrezna merila za nebistveno škodovanje. Zaradi potrebe po povečanju splošne odpornosti gospodarstva proti podnebnim spremembam bi bilo treba tehnična merila za pregled, vključno z zadevnimi merili za nebistveno škodovanje, v prihodnosti razviti za dodatne gospodarske dejavnosti.

(43)

Tehnična merila za pregled bi morala zagotoviti, da je najširši možen obseg kritične infrastrukture, zlasti vključno z infrastrukturo za prenos ali shranjevanje energije ali prometno infrastrukturo, prilagojen škodljivemu vplivu sedanjega in pričakovanega prihodnjega podnebja, s čimer bi se preprečili resni negativni vplivi na zdravje, varnost, zaščito ali gospodarsko blaginjo državljank in državljanov ali učinkovito delovanje vlad v državah članicah. Vendar bo morda treba navedena tehnična merila za pregled pregledati, da bi se bolje upoštevale posebne značilnosti infrastrukture za obrambo pred poplavami.

(44)

Tehnična merila za pregled bi bilo treba določiti tudi za dejavnosti na področju izobraževanja, zdravja ljudi, socialnega dela ter kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnosti. Navedene dejavnosti zagotavljajo bistvene storitve in rešitve za povečanje kolektivne odpornosti celotne družbe ter lahko povečajo podnebno pismenost in ozaveščenost.

(45)

Namen tehničnih meril za pregled za ugotavljanje, ali se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam z vključevanjem prilagoditvenih rešitev v skladu s členom 11(1)(a) Uredbe (EU) 2020/852, bi moral biti povečanje odpornosti gospodarskih dejavnosti proti opredeljenim podnebnim tveganjem, ki so pomembna za navedene dejavnosti. Tehnična merila za pregled bi morala od zadevnih gospodarskih subjektov zahtevati, da opravijo oceno tveganja v zvezi s podnebnimi spremembami in izvedejo prilagoditvene rešitve, ki zmanjšujejo najpomembnejša tveganja, ugotovljena v tej oceni. Tehnična merila za pregled bi morala upoštevati tudi posebne okoliščine in značilnosti lokacije prilagoditvenih potreb in rešitev. Poleg tega bi morala tehnična merila za pregled zagotavljati celovitost okoljskih in podnebnih ciljev ter ne bi smela biti nesorazmerno predpisujoča glede vrste izvedenih rešitev. V teh tehničnih merilih za pregled bi morala biti upoštevana potreba po preprečevanju nesreč, povezanih s podnebjem in vremenom, in upravljanju takih nesreč ter zagotavljanju odpornosti kritične infrastrukture v skladu z ustrezno zakonodajo Unije v zvezi z ocenjevanjem tveganja in blažitvijo posledic takih nesreč.

(46)

Tehnična merila za pregled za ugotavljanje, ali se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam z zagotavljanjem prilagoditvenih rešitev v skladu s členom 11(1)(b) Uredbe (EU) 2020/852, bi bilo treba določiti za inženirske dejavnosti in s tem povezano tehnično svetovanje, namenjeno prilagajanju podnebnim spremembam, raziskave, razvoj in inovacije, neživljenjsko zavarovanje z vključenimi kritji za škodne primere, ki so posledica podnebnih sprememb, ter pozavarovanje. Navedene dejavnosti lahko zagotavljajo prilagoditvene rešitve, ki bistveno prispevajo k preprečevanju ali zmanjševanju tveganja za škodljiv vpliv sedanjega in pričakovanega prihodnjega podnebja na ljudi, naravo ali sredstva, ne da bi se pri tem povečalo tveganje za škodljiv vpliv.

(47)

S tehničnimi merili za pregled bi se moralo priznati, da lahko nekatere gospodarske dejavnosti bistveno prispevajo k prilagajanju podnebnim spremembam z zagotavljanjem prilagoditvenih rešitev v skladu s členom 11(1)(b) Uredbe (EU) 2020/852 ali z vključevanjem prilagoditvenih rešitev v skladu s členom 11(1)(a) navedene uredbe. To možnost bi morala priznavati tehnična merila za pregled za gozdarske dejavnosti, obnovo mokrišč, radijsko in televizijsko dejavnost ter izobraževalne, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. Navedene dejavnosti bi bilo treba na eni strani prilagoditi škodljivemu vplivu sedanjega in pričakovanega prihodnjega podnebja, na drugi strani pa imajo tudi potencial, da zagotovijo prilagoditvene rešitve, ki bistveno prispevajo k preprečevanju ali zmanjševanju tveganja za ta škodljiv vpliv na ljudi, naravo ali sredstva.

(48)

Tehnična merila za pregled za ugotavljanje, ali gospodarska dejavnost bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam, bi morala zagotoviti, da gospodarska dejavnost postane odporna proti podnebnim spremembam ali da zagotavlja rešitve, s katerimi lahko druge dejavnosti postanejo odporne proti podnebnim spremembam. Kadar gospodarska dejavnost postane odporna proti podnebnim spremembam, izvajanje fizičnih in nefizičnih rešitev, ki bistveno zmanjšujejo najpomembnejša fizična podnebna tveganja, ki so pomembna za navedeno dejavnost, pomeni bistven prispevek navedene dejavnosti k prilagajanju podnebnim spremembam. Zato je primerno, da se samo naložbe v osnovna sredstva v zvezi z vsemi fazami, ki so potrebne, da dejavnost postane odporna proti podnebnim spremembam, upoštevajo kot delež naložb v osnovna in obratna sredstva v zvezi s sredstvi ali postopki, povezanimi z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo za okoljsko trajnostne, in da se prihodki iz navedene gospodarske dejavnosti, ki je postala odporna, ne štejejo kot prihodki iz izdelkov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo za okoljsko trajnostne. Kadar pa je osrednji namen gospodarskih dejavnosti, ki omogočajo prilagajanje v skladu s členom 11(1)(b) Uredbe (EU) 2020/852, zagotoviti tehnologije, izdelke, storitve, informacije ali prakse, da se poveča raven odpornosti drugih ljudi, narave, kulturne dediščine, sredstev ali drugih gospodarskih dejavnosti proti fizičnim podnebnim tveganjem, bi bilo treba poleg naložb v osnovna sredstva tudi prihodek iz izdelkov ali storitev, povezanih z navedenimi gospodarskimi dejavnostmi, upoštevati kot delež prihodka iz izdelkov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo za okoljsko trajnostne.

(49)

Tehnična merila za pregled za ugotavljanje, ali gospodarske dejavnosti, ki bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ne škodujejo bistveno kateremu drugemu okoljskemu cilju, bi morala biti namenjena zagotavljanju, da se prispevek k enemu od okoljskih ciljev ne izvaja na škodo drugih okoljskih ciljev. Merila za nebistveno škodovanje so zato ključnega pomena za zagotavljanje okoljske celovitosti klasifikacije okoljsko trajnostnih dejavnosti. Merila za nebistveno škodovanje za določen okoljski cilj bi morala biti opredeljena za tiste dejavnosti, ki bi lahko bistveno škodovale navedenemu cilju. Merila za nebistveno škodovanje bi morala upoštevati ustrezne zahteve iz veljavnega prava Unije ter temeljiti na njih.

(50)

Tehnična merila za pregled za zagotavljanje, da dejavnosti, ki bistveno prispevajo k prilagajanju podnebnim spremembam, ne škodujejo bistveno blažitvi podnebnih sprememb, bi bilo treba določiti za tiste dejavnosti, ki lahko privedejo do znatnih emisij toplogrednih plinov, čeprav bi lahko bistveno prispevale k prilagajanju podnebnim spremembam.

(51)

Podnebne spremembe bodo verjetno vplivale na vse sektorje gospodarstva. Tehnična merila za pregled za zagotavljanje, da gospodarske dejavnosti, ki bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb, ne škodujejo bistveno prilagajanju podnebnim spremembam, bi se zato morala uporabljati za vse navedene gospodarske dejavnosti. Ta merila bi morala zagotoviti, da se opredelijo obstoječa in prihodnja tveganja, ki so pomembna za dejavnost, in da se izvedejo prilagoditvene rešitve, da se čim bolj zmanjšajo ali preprečijo možne izgube ali posledice za neprekinjeno poslovanje.

(52)

Tehnična merila za pregled za nebistveno škodovanje trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov bi bilo treba določiti za vse dejavnosti, ki lahko ogrozijo tako trajnostno rabo in varstvo. Ta merila bi morala biti namenjena preprečevanju, da bi dejavnosti škodovale dobremu stanju ali dobremu ekološkemu potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali dobremu okoljskemu stanju morskih voda, in sicer z zahtevo po določitvi in obravnavanju tveganj za okoljsko degradacijo v skladu z načrtom upravljanja rabe in varstva voda.

(53)

Tehnična merila za pregled za nebistveno škodovanje prehodu na krožno gospodarstvo bi morala biti prilagojena posameznim sektorjem za zagotovitev, da gospodarske dejavnosti ne povzročajo neučinkovitosti pri rabi virov ali vezanosti na modele linearne proizvodnje, da se odpadki preprečijo ali zmanjšajo ter, kadar jih ni mogoče preprečiti, da se z njimi ravna v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. Ta merila bi morala zagotavljati tudi, da gospodarske dejavnosti ne ogrožajo cilja prehoda na krožno gospodarstvo.

(54)

Tehnična merila za pregled za nebistveno škodovanje preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja bi morala odražati sektorske posebnosti za obravnavanje zadevnih virov in vrst onesnaževanja zraka, vode ali tal, po potrebi s sklicevanjem na zaključke o najboljših razpoložljivih tehnologijah, določenih z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (14).

(55)

Merila za nebistveno škodovanje varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov bi bilo treba določiti za vse dejavnosti, ki lahko ogrozijo stanje habitatov, vrst ali ekosistemov, ter bi morala zahtevati, da se po potrebi izvedejo presoje vplivov na okolje ali ustrezne ocene ter se zaključki teh presoj in ocen nato izvajajo. Ta merila bi morala zagotavljati, da tudi če ne obstaja zahteva po izvedbi presoje vplivov na okolje ali druge ustrezne ocene, dejavnosti ne povzročajo vznemirjanja, lovljenja ali ubijanja zakonsko zaščitenih vrst ali poslabšanja zakonsko zaščitenih habitatov.

(56)

Tehnična merila za pregled ne bi smela posegati v zahtevo po skladnosti z določbami v zvezi z okoljem, zdravjem, varnostjo in družbeno trajnostnostjo, določenimi v pravu Unije in nacionalnem pravu, in v sprejetje ustreznih ukrepov za blažitev v zvezi z navedenim, kjer je primerno.

(57)

Določbe te uredbe so tesno povezane, saj obravnavajo merila za ugotavljanje, ali gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam ter ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno enemu ali več okoljskim ciljem iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852. Da se zagotovi skladnost med navedenimi določbami, ki bi morale začeti veljati hkrati, omogoči celovit pregled nad pravnim okvirom za deležnike in olajša uporaba Uredbe (EU) 2020/852, je treba te določbe vključiti v eno samo uredbo.

(58)

Za zagotovitev, da uporaba Uredbe (EU) 2020/852 sledi tehnološkemu, tržnemu in političnemu razvoju, bi bilo treba to uredbo redno pregledovati in po potrebi spremeniti, kar zadeva dejavnosti, za katere se šteje, da bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, in ustrezna tehnična merila za pregled.

(59)

Zaradi skladnosti s členoma 10(6) in 11(6) Uredbe (EU) 2020/852 bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2022 –