(1)

V sporočilu Komisije z dne 29. novembra 2017 z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ so določeni izzivi, cilji in usmeritve prihodnje skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020. Ti cilji vključujejo oblikovanje SKP, ki bo bolj usmerjena v rezultate, spodbujanje modernizacije in trajnostnosti, vključno z gospodarsko, socialno, okoljsko in podnebno trajnostnostjo kmetijskih, gozdnih in podeželskih območij, ter prispevanje k zmanjšanju zakonodajnega upravnega bremena v Uniji za upravičence.

(2)

Ker mora SKP okrepiti svoje odzivanje na izzive in priložnosti, ki se pojavljajo na mednarodni ravni, na ravni Unije, nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter na ravni kmetij, je treba poenostaviti upravljanje SKP, izboljšati njen prispevek k izpolnjevanju ciljev Unije in znatno zmanjšati upravno breme. SKP bi morala temeljiti na zagotavljanju smotrnosti. Zato bi morala Unija določiti osnovne parametre politike, kot so cilji SKP in njene osnovne zahteve, države članice pa bi morale imeti večjo odgovornost glede tega, kako izpolnjujejo cilje in dosegajo ciljne vrednosti. Okrepljena subsidiarnost omogoča boljše upoštevanje lokalnih razmer in potreb ter posebno naravo kmetijske dejavnosti, ki izhaja iz socialne strukture kmetijstva ter strukturnih in naravnih razlik med različnimi kmetijskimi regijami, zaradi česar se podpora prilagaja, da se čim bolj poveča prispevek k uresničevanju ciljev Unije.

(3)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ta pravila so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(4)

Za zagotovitev skladnosti SKP bi morale biti vse intervencije prihodnje SKP del strateškega načrta, ki bi vključeval vrste intervencije v nekaterih sektorjih, ki so bile določene v Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(5)

V Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1308/2013 so določene nekatere opredelitve pojmov v zvezi s sektorji, ki spadajo na področje uporabe navedene uredbe. Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem sladkorja iz dela II, oddelek B, navedene priloge bi bilo treba črtati, ker se ne uporabljajo več. Za posodobitev opredelitev pojmov, ki se nanašajo na druge sektorje iz navedene priloge, ob upoštevanju novih znanstvenih spoznanj ali razvoja trga bi bilo treba v zvezi s spremembo navedenih opredelitev pojmov na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, ne pa pooblastilo za dodajanje novih opredelitev pojmov. Zato bi bilo treba posebno pooblastilo za Komisijo o spremembi opredelitve pojma inulinskega sirupa iz dela II, oddelek A, točka 4, navedene priloge črtati. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (7). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(6)

Del I Uredbe (EU) št. 1308/2013 bi bilo treba poenostaviti. Odvečne in zastarele opredelitve pojmov in določbe, ki pooblaščajo Komisijo za sprejemanje izvedbenih aktov, bi bilo treba črtati.

(7)

Ob upoštevanju pridobljenih izkušenj bi bilo treba podaljšati določena obdobja javne intervencije. Kadar je odprtje javne intervencije samodejno, bi bilo treba obdobje javne intervencije podaljšati za en mesec. Kadar je odprtje javne intervencije odvisno od razvoja trga, bi moralo biti obdobje javne intervencije vse leto.

(8)

Zaradi večje preglednosti in v okviru mednarodnih obveznosti Unije je ustrezno zagotoviti objavo zadevnih informacij o količini in ceni odkupa in prodaje proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije.

(9)

Dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje oljčnega olja se je izkazalo za učinkovito orodje za stabilizacijo trga. Ob upoštevanju pridobljenih izkušenj in da se zagotovi primeren življenjski standard ter stabilizira trg sektorja oljčnega olja in namiznih oljk, je ustrezno razširiti seznam proizvodov, ki so upravičeni do pomoči za zasebno skladiščenje, tudi na namizne oljke.

(10)

Po izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Unije bi bilo treba omejitve pomoči Unije za oskrbo s sadjem in zelenjavo ter mlekom in mlečnimi proizvodi v izobraževalnih ustanovah, določene v členu 23a Uredbe (EU) št. 1308/2013, posodobiti. Zaradi pravne varnosti je ustrezno določiti uporabo znižanih omejitev z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021.

(11)

Določbe, ki se nanašajo na sheme pomoči iz dela II, naslov I, poglavje II, oddelki 2 do 6, Uredbe (EU) št. 1308/2013, bi bilo treba črtati, saj so vse vrste intervencij v zadevnih sektorjih določene v Uredbi (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(12)

Politika Unije v zvezi z vinom s svojim obstoječim sistemom dovoljenj, ki je od leta 2016 omogočala nadzorovano rast nasadov vinske trte, je prispevala k povečanju konkurenčnosti vinskega sektorja Unije in spodbujanju visokokakovostne proizvodnje. Medtem ko je vinski sektor dosegel ravnovesje med proizvodnjo, ponudbo, kakovostjo, povpraševanjem potrošnikov in izvozom na svetovnem trgu, to ravnovesje še ni dovolj dolgotrajno ali stabilno, zlasti kadar se vinski sektor sooča z resnimi motnjami na trgu. Poleg tega se zaradi sprememb potrošniških navad in življenjskega sloga kaže trend nenehnega zmanjševanja porabe vina v Uniji. Zato dolgoročno obstaja tveganje, da bo liberalizacija novih zasaditev vinske trte ogrozila do zdaj doseženo ravnovesje med zmogljivostjo ponudbe sektorja, primernim življenjskim standardom za proizvajalce in razumnimi cenami za potrošnike. To bi lahko ogrozilo pozitiven razvoj, dosežen v okviru zakonodaje in politik Unije v zadnjih desetletjih.

(13)

Veljavni sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte velja tudi za bistvenega za zagotovitev raznolikosti vina in odzivanje na posebnosti vinskega sektorja Unije. Vinski sektor Unije ima posebne značilnosti, vključno z dolgim ciklom vinogradov, glede na to, da proizvodnja poteka šele nekaj let po zasaditvi, vendar se nato nadaljuje več desetletij, in glede na možnost znatnih nihanj pridelave od ene trgatve do druge. Za vinski sektor Unije je za razliko od številnih tretjih držav, ki pridelujejo vino, značilno tudi zelo veliko število majhnih družinskih kmetij, kar ima za posledico raznolik spekter vin. Da bi zagotovili ekonomsko vzdržnost svojih projektov in izboljšali konkurenčnost vinskega sektorja Unije na svetovnem trgu, gospodarski subjekti v sektorju in proizvajalci zato glede na znatne naložbe, potrebne za zasaditev vinograda, potrebujejo dolgoročno predvidljivost.

(14)

Da bi se zavarovali dosedanji dosežki v vinskem sektorju Unije ter doseglo dolgotrajno količinsko in kakovostno ravnovesje v sektorju z nadaljevanjem nadzorovane rasti nasadov vinske trte po letu 2030, bi bilo treba sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte podaljšati do leta 2045, tj. za obdobje, ki je enako začetnemu obdobju, ki velja od leta 2016, vendar z dvema vmesnima pregledoma, ki se izvedeta v letih 2028 in 2040, da se oceni sistem in po potrebi predstavijo predlogi na podlagi rezultatov teh vmesnih pregledov, za izboljšanje konkurenčnosti vinskega sektorja.

(15)

Če bi proizvajalcem omogočili, da odložijo ponovno zasaditev vinogradov, bi to lahko pozitivno vplivalo na okolje z izboljšanjem sanitarnih razmer tal z manjšo uporabo kemičnih sredstev. Da bi prispevali k boljšemu upravljanju tal v vinogradništvu, je zato ustrezno dovoliti podaljšanje veljavnosti dovoljenj za ponovno zasaditev s treh na šest let, če se ponovna zasaditev izvede na isti parceli zemljišča.

(16)

Zaradi krize, ki jo je povzročila pandemija COVID-19 v vinskem sektorju Unije, je bilo z Uredbo (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta (9) določeno podaljšanje veljavnosti dovoljenj za zasaditev novih nasadov ali ponovno zasaditev, ki bi naj prenehala veljati v letu 2020, do 31. decembra 2021. Zaradi dolgotrajnih učinkov, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, je proizvajalcem z dovoljenji za zasaditev novih nasadov ali za ponovno zasaditev, ki bi naj prenehala veljati v letu 2020 ali 2021, še naprej v veliki meri preprečeno, da bi ta dovoljenja uporabili v zadnjem letu njihove veljavnosti. Da bi se preprečila izguba teh dovoljenj in zmanjšalo tveganje poslabšanja pogojev, pod katerimi bi bilo treba izvesti zasaditev, je ustrezno omogočiti nadaljnje podaljšanje veljavnosti dovoljenj za zasaditev novih nasadov ali za ponovno zasaditev, ki prenehajo veljati v letu 2020, in podaljšanje tistih, ki prenehajo veljati v letu 2021. Vsa dovoljenja za zasaditev novih nasadov ali za ponovno zasaditev, ki naj bi prenehala veljati v letu 2020 ali 2021, bi bilo zato treba podaljšati do 31. decembra 2022.

(17)

Imetniki dovoljenj za zasaditev, ki prenehajo veljati v letih 2020 in 2021, bi morali ob upoštevanju sprememb tržnih razmer imeti tudi možnost, da svojih dovoljenj ne uporabijo in se jim zato ne naložijo upravne kazni. Poleg tega bi bilo treba, da bi se izognili kakršni koli diskriminaciji, proizvajalcem, ki so v skladu z Uredbo (EU) 2020/2220 do 28. februarja 2021 pristojnemu organu izjavili, da ne nameravajo uporabiti svojega dovoljenja, ne da bi vedeli za možnost podaljšanja veljavnosti za drugo leto, dovoliti, da svoje izjave do 28. februarja 2022 umaknejo s pisnim sporočilom pristojnemu organu in uporabijo svoje dovoljenje do 31. decembra 2022.

(18)

Zaradi motenj na trgu zaradi pandemije COVID-19 in gospodarske negotovosti, ki jo je povzročila v zvezi z uporabo teh dovoljenj, bi bilo treba določbe Uredbe (EU) št. 1308/2013 o dovoljenjih za zasaditev novih nasadov ali za ponovno zasaditev, ki prenehajo veljati v letih 2020 in 2021, uporabljati retroaktivno od 1. januarja 2021.

(19)

Glede na zmanjšanje površine, dejansko zasajene z vinsko trto, v več državah članicah v letih 2014–2017 in glede na morebitno posledično zmanjšanje proizvodnje bi bilo treba državam članicam omogočiti, da pri določitvi površine za dovoljenja za nove nasade iz člena 63(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 izberejo med obstoječo podlago in odstotnim deležem skupne površine, dejansko zasajene z vinsko trto na njihovem ozemlju 31. julija 2015, ki se poveča za površino, ki ustreza pravicam do zasaditve na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (10), ki so bile 1. januarja 2016 na voljo za pretvorbo v dovoljenja v zadevni državi članici.

(20)

Pojasniti bi bilo treba, da lahko države članice, ki omejijo izdajo dovoljenj na regionalni ravni za določena območja, upravičena do proizvodnje z zaščiteno označbo porekla ali za območja, upravičena za proizvodnjo vin z zaščiteno geografsko označbo, zahtevajo, da se taka dovoljenja uporabljajo v teh regijah.

(21)

Pojasniti bi bilo treba, da lahko države članice za namene izdaje dovoljenj za zasaditev vinske trte na nacionalni ali regionalni ravni uporabijo objektivna in nediskriminatorna merila za upravičenost in prednostna merila. Poleg tega izkušnje držav članic kažejo, da je treba pregledati nekatera prednostna merila, da bi se lahko dala prednost vinogradom, ki prispevajo k ohranjanju genskih virov vinske trte, in gospodarstvom, katerih večja stroškovna učinkovitost, konkurenčnost ali prisotnost na trgih je bila dokazana.

(22)

Za zagotovitev, da se fizični ali pravni osebi, v zvezi s katero se ugotovi, da so bili pogoji za pridobitev ugodnosti ustvarjeni umetno, ne odobri nobena ugodnost, je ustrezno pojasniti, da bi bilo treba državam članicam dovoliti, da sprejmejo ukrepe za preprečevanje izogibanja pravilom v zvezi z zaščitnim mehanizmom za nove nasade ter merili za upravičenost in prednostnimi merili za izdajo dovoljenj za nove zasaditve.

(23)

Zadnji rok za predložitev zahtevkov za pretvorbo pravic do zasaditve v dovoljenja se izteče 31. decembra 2022. V nekaterih primerih so okoliščine, kot je gospodarska kriza, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, lahko povzročile omejitev pretvorbe pravic do zasaditve v dovoljenja za zasaditev. Zato in da se državam članicam omogoči ohranitev proizvodne zmogljivosti, ki ustreza takšnim pravicam do zasaditve, je ustrezno, da od 1. januarja 2023 pravice do zasaditve, ki so bile 31. decembra 2022 upravičene za pretvorbo v dovoljenja za zasaditev, vendar če niso bile pretvorjene v dovoljenja za zasaditev, ostanejo na voljo zadevnim državam članicam, ki jih lahko najpozneje do 31. decembra 2025 izdajo kot dovoljenja za nove zasaditve vinske trte, ne da bi se ta dovoljenja upoštevala za namene omejitev iz člena 63 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(24)

V nekaterih državah članicah obstajajo tradicionalni vinogradi, zasajeni s sortami, ki niso dovoljene za namene proizvodnje vina, katerih pridelava, vključno s pridelavo za namene proizvodnje fermentiranih pijač iz grozdja, ki niso vino, ni namenjena za trg vina. Primerno je pojasniti, da za takšne vinograde ne veljajo obveznosti izkrčitve in da se sistem dovoljenj za nasade vinske trte, določen v tej uredbi, ne uporablja za zasaditev in ponovno zasaditev takšnih sort za druge namene kot za proizvodnjo vina.

(25)

V členu 90 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je določeno, da se, razen če ni drugače določeno v mednarodnih sporazumih, sklenjenih v skladu s PDEU, za proizvode, ki se uvažajo v Unijo, uporabljajo pravila Unije o označbah porekla in geografskih označbah, označevanju, opredelitvah, poimenovanjih in prodajnih oznakah za nekatere proizvode v vinskem sektorju ter enološki postopki, ki jih odobri Unija. Zato je zaradi doslednosti ustrezno določiti, da bi bilo treba pravila v zvezi s potrdili o skladnosti in poročili o analizi za uvoz teh proizvodov uporabljati tudi ob upoštevanju mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU.

(26)

V okviru reforme SKP bi bilo treba določbe o umiku proizvodov, ki ne izpolnjujejo pravil o označevanju, s trga vključiti v Uredbo (EU) št. 1308/2013. Ker potrošniki vedno bolj zahtevajo nadzor nad proizvodi, bi morale države članice sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da proizvodi, ki niso označeni v skladu z navedeno uredbo, ne bodo dani na trg oziroma da bodo s trga umaknjeni, če so že bili dani na trg. Umik vključuje možnost, da se označbe proizvodov popravijo, ne da bi bili proizvodi dokončno umaknjeni s trga.

(27)

Glede na razveljavitev Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11) z Uredbo (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta (12) bi bilo treba določbe, ki se nanašajo na preglede in kazni v zvezi s pravili trženja, zaščitenimi označbami porekla, geografskimi označbami in tradicionalnimi izrazi, vključiti v Uredbo (EU) št. 1308/2013.

(28)

Da bi se proizvajalcem omogočila uporaba sort vinske trte, ki so bolje prilagojene na spreminjajoče se podnebne razmere in bolj odporne proti boleznim, bi bilo treba sprejeti določbo, ki omogoča uporabo označbe porekla za proizvode iz obeh sort vinske trte Vitis vinifera in tudi iz sort vinske trte, pridobljenih s križanjem Vitis vinifera z drugimi vrstami iz rodu Vitis.

(29)

Opredelitvi pojmov „označba porekla“ in „geografska označba“ v Uredbi (EU) št. 1308/2013 bi bilo treba uskladiti z opredelitvama pojmov iz Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: sporazum TRIPS), ki je bil odobren s Sklepom Sveta 94/800/ES (13), zlasti s členom 22(1) sporazuma TRIPS, da geografske označbe opredeljujejo poreklo proizvoda iz določenega kraja, regije ali države. Zaradi jasnosti je ustrezno izrecno določiti, da prenovljena opredelitev pojma „označba porekla“ vključuje tradicionalno uporabljena imena. Posledično bo seznam zahtev za to, da lahko tradicionalno uporabljeno ime predstavlja označbo porekla v vinskem sektorju iz Uredbe (EU) št. 1308/2013, postal zastarel in bi ga bilo treba črtati. Zaradi doslednosti bi bilo treba takšno pojasnilo vključiti tudi v opredelitev pojma „geografska označba“ za vinski sektor iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter opredelitvi pojmov „označba porekla“ in „geografska označba“ za živilski sektor iz Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (14).

(30)

Geografsko okolje ter njegovi naravni in človeški dejavniki so ključen element, od katerega so odvisni kakovost in značilnosti proizvodov vinske trte, kmetijskih proizvodov in živil, ki so upravičeni do zaščitene označbe porekla ali geografske označbe v skladu z uredbama (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 1151/2012. Zlasti pri svežih proizvodih, ki so zelo malo predelani ali sploh niso predelani, so naravni dejavniki najbolj odločilni za kakovost in značilnosti zadevnega proizvoda, medtem ko človeški dejavniki ne prispevajo tolikšnega pečata h kakovosti in značilnostim proizvoda. Zato človeški dejavniki, ki bi jih bilo treba upoštevati pri opisu povezave med kakovostjo ali značilnostmi proizvoda ter določenim geografskim okoljem in ki jih je treba vključiti v specifikacijo proizvoda za zaščitene označbe porekla v skladu s členom 94 Uredbe (EU) št. 1308/2013 in členom 7 Uredbe (EU) št. 1151/2012, ne bi smeli biti omejeni na posebne metode proizvodnje ali predelave, ki zadevnemu proizvodu zagotavljajo posebno kakovost, temveč lahko vključujejo dejavnike kot so upravljanje tal in krajine, pridelovalne prakse ter vse druge človeške dejavnosti, ki prispevajo k ohranjanju bistvenih naravnih dejavnikov, ki so najbolj odločilni za geografsko okolje ter kakovost in značilnosti zadevnega izdelka.

(31)

Za zagotovitev skladnega odločanja glede vlog za zaščito in ugovorov, predloženih v predhodnem nacionalnem postopku iz člena 96 Uredbe (EU) št. 1308/2013 in člena 49 Uredbe (EU) št. 1151/2012, bi bilo treba Komisijo pravočasno in redno obveščati, kadar se začnejo postopki pred nacionalnimi sodišči ali drugimi organi v zvezi z vlogo oziroma zahtevkom za zaščito, ki jo posamezna država članica posreduje Komisiji, kot je določeno v členu 96(5) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in členu 49(4) Uredbe (EU) št. 1151/2012. Iz istega razloga bi morala biti Komisija, kadar ji država članica sporoči nacionalno odločitev, na kateri temelji vloga za zaščito, ki bo ob koncu nacionalnega sodnega postopka verjetno razveljavljena, oproščena obveznosti, da izvede postopek pregleda iz člena 97 Uredbe (EU) št. 1308/2013 in člena 50 Uredbe (EU) št. 1151/2012 v zvezi z vlogo oziroma zahtevkom za zaščito v predpisanem roku, ter obveznosti, da vlagatelja obvesti o razlogih za zamudo. Da bi se vlagatelja zaščitilo pred zlonamernimi pravnimi postopki in da bi se ohranila temeljna pravica vlagatelja do zaščite geografske označbe v razumnem roku, bi bilo treba oprostitev omejiti na primere, v katerih je bila vloga oziroma zahtevek za zaščito na nacionalni ravni razveljavljen s takoj veljavno sodno odločbo, ki ni pravnomočna, ali primere, v katerih država članica meni, da tožba za izpodbijanje veljavnosti vloge temelji na tehtnih razlogih.

(32)

Registracijo geografskih označb bi bilo treba poenostaviti in pospešiti, in sicer tako, da se ocena skladnosti s predpisi o intelektualni lastnini loči od ocene skladnosti specifikacije proizvodov z zahtevami tržnih standardov in pravili o označevanju.

(33)

Ocena, ki jo opravijo pristojni organi držav članic, je bistven korak v postopku registracije. Države članice imajo splošno znanje, strokovno znanje ter dostop do podatkov, zaradi česar same lahko najlažje preverijo, ali so informacije v vlogi pravilne in verodostojne. Zato bi morale države članice zagotoviti, da je rezultat te ocene, ki je dosledno evidentiran v enotnem dokumentu in povzema relevantne elemente specifikacije proizvodov, zanesljiv in natančen. Komisija bi morala ob upoštevanju načela subsidiarnosti naknadno pregledati vloge, da bi zagotovila, da ne vsebujejo očitnih napak, da bi se zlasti zagotovilo, da vsebujejo zahtevane informacije, da v njih ni očitnih vsebinskih napak, da je predstavljena obrazložitev v podporo vlogi ter da se upoštevajo pravo Unije in interesi deležnikov zunaj države članice, v kateri je podana vloga, in zunaj Unije.

(34)

V vinskem sektorju bi bilo treba obdobje, v katerem je mogoče vložiti ugovor, podaljšati na tri mesece, da se zagotovi, da imajo vse zainteresirane strani dovolj časa za preučitev vloge oziroma zahtevka za zaščito in možnost, da vložijo izjavo o ugovoru. Za zagotovitev, da se za ugovore uporablja isti postopek na podlagi uredb (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 1151/2012, ter da se omogoči državam članicam, da Komisiji posredujejo ugovore fizičnih ali pravnih oseb, ki prebivajo ali imajo sedež na njihovem ozemlju, na usklajen in učinkovit način, bi morali biti ugovori fizičnih ali pravnih oseb predloženi prek organov države članice, v kateri te osebe prebivajo ali imajo sedež. Za poenostavitev postopka ugovora bi morala biti Komisija pooblaščena, da nedopustne izjave o ugovoru zavrne v izvedbenem aktu, ki zadevni označbi porekla ali geografski označbi podeljuje zaščito.

(35)

Za povečanje učinkovitosti postopka in zagotovitev enotnih pogojev za podelitev zaščite za označbe porekla ali geografske označbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje izvedbenih aktov za podelitev take zaščite v vinskem sektorju brez uporabe postopka pregleda v primerih, kadar ni bila predložena nobena dopustna izjava o ugovoru na vlogo oziroma zahtevek za zaščito. Za primere, kadar je bila vložena dopustna izjava o ugovoru, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje izvedbenih aktov, bodisi o podelitvi zaščite bodisi o zavrnitvi vloge oziroma zahtevka za zaščito, v skladu s postopkom pregleda.

(36)

Treba bi bilo pojasniti povezavo med blagovnimi znamkami in geografskimi označbami proizvodov vinske trte v zvezi z merili za zavrnitev, razveljavitev in soobstoj. Takšno pojasnilo ne bi smelo vplivati na pravice, ki jih imetniki geografskih označb pridobijo na nacionalni ravni ali ki obstajajo na podlagi mednarodnih sporazumov, ki so jih države članice sklenile za obdobje pred vzpostavitvijo sistema Unije za zaščito proizvodov vinske trte.

(37)

Pravila v zvezi z nacionalnimi postopki, postopkom ugovora, razvrstitvijo sprememb na spremembe Unije in standardne spremembe, vključno z glavnimi pravili za sprejetje takih sprememb, ter začasnim označevanjem in predstavitvijo, trenutno določena v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/33 (15), so pomemben element pri ureditvi sistema za zaščito označb porekla in geografskih označb v vinskem sektorju. Zaradi skladnosti z Uredbo (EU) št. 1151/2012 in Uredbo (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta (16) ter lažje uporabe bi bilo treba navedene določbe vključiti v Uredbo (EU) št. 1308/2013.

(38)

Glede zaščite geografskih označb je pomembno, da se ustrezno upošteva Splošni sporazum o tarifah in trgovini, vključno z njegovim členom V o prostem tranzitu, ki je bil odobren s Sklepom 94/800/ES. V navedenem pravnem okviru bi bilo treba za večjo zaščito geografskih označb in učinkovitejši boj proti ponarejanju zaščito označbe porekla ali geografske označbe uporabljati tudi v zvezi z blagom, ki vstopa na carinsko območje Unije, a ni sproščeno v prosti promet, in ki je dano v posebne carinske postopke, kot so postopki za tranzit, hrambo, posebno uporabo ali predelavo. Zato bi bilo treba zaščito iz člena 103(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in člena 13(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 razširiti na blago, ki je v tranzitu čez carinsko območje Unije, ter zaščito iz člena 103(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter člena 13(1) in člena 24 Uredbe (EU) št. 1151/2012 pa na označbe porekla, geografske označbe in zajamčene tradicionalne posebnosti, tako da bi zajemala blago, ki se prodaja prek spleta ali z drugimi sredstvi elektronskega trgovanja. Poleg tega bi bilo treba označbe porekla in geografske označbe v vinskem sektorju zaščititi pred kakršno koli neposredno ali posredno komercialno uporabo, kadar zadevajo proizvode, ki se uporabljajo kot sestavina. Označbe porekla in geografske označbe v vinskem sektorju ter zajamčene tradicionalne posebnosti bi morale biti zaščitene tudi pred zlorabo, posnemanjem in navajanjem, kadar se uporabljajo za proizvode, ki se uporabljajo kot sestavine.

(39)

V primerih, ko se označbe porekla ali geografske označbe ne uporabljajo več ali ko vlagatelj iz člena 95 Uredbe (EU) št. 1308/2013 takšne zaščite proizvoda ne želi več uporabljati, bi moralo biti te označbe mogoče preklicati.

(40)

Zaradi vse večjega povpraševanja potrošnikov po inovativnih proizvodih vinske trte z dejansko vsebnostjo alkohola, ki je nižja od minimalne dejanske vsebnosti alkohola, ki je za proizvode vinske trte določena v delu II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013, bi bilo treba tudi omogočiti, da se takšni inovativni proizvodi vinske trte pridelujejo tudi v Uniji. V ta namen je treba določiti pogoje, pod katerimi se lahko nekateri proizvodi vinske trte dealkoholizirajo ali delno dealkoholizirajo, in določiti postopke za dealkoholizacijo, ki so odobreni. V teh pogojih bi morale biti upoštevane resolucije Mednarodne organizacije za trto in vino (OIV) OIV-ECO 432-2012 – Beverage Obtained By Dealcoholisation of Wine (Pijače, pridobljene z dealkoholizacijo vina), OIV-ECO 433-2012 – Beverage Obtained By Partial Dealcoholisation of Wine (Pijače, pridobljene z delno dealkoholizacijo vina), OIV-ECO 523-2016 – Wine With An Alcohol Content Modified by Dealcoholisation (Vino s spremenjeno vsebnostjo alkohola zaradi dealkoholizacije) in OIV-OENO 394A-2012 – Dealcoholisation Of Wines (Dealkoholizacija vin).

(41)

Ti inovativni proizvodi vinske trte se v Uniji nikoli niso tržili kot vino. Iz tega razloga bi bile potrebne nadaljnje raziskave in poskusi za izboljšanje kakovosti teh proizvodov ter zlasti za zagotovitev, da popolna odstranitev vsebnosti alkohola omogoča ohranjanje razlikovalnih značilnosti kakovostnih vin, ki so zaščitena z geografsko označbo ali označbo porekla. Zato bi bilo treba za vina brez geografske označbe ali označbe porekla dovoliti tako delno kot popolno dealkoholizacijo, medtem ko bi bilo treba za vina z zaščiteno geografsko označbo ali zaščiteno označbo porekla dovoliti le delno dealkoholizacijo. Poleg tega je za zagotovitev jasnosti in preglednosti tako za proizvajalce kot za potrošnike vin z geografsko označbo ali označbo porekla primerno določiti, da mora v primeru delne dealkoholizacije vin z geografsko označbo ali označbo porekla specifikacija proizvoda vsebovati opis delno dealkoholiziranega vina in, kadar je ustrezno, posebne enološke postopke, ki se uporabljajo za pridelavo delno dealkoholiziranega vina ali vin, ter ustreznih omejitve glede njihove pridelave.

(42)

Da bi se zagotovila višja raven obveščenosti potrošnikov, bi bilo treba med obvezne navedbe v členu 119 Uredbe (EU) št. 1308/2103 dodati obvezno označbo hranilne vrednosti in seznam sestavin. Vendar bi proizvajalci morali imeti možnost, da vsebino označbe hranilne vrednosti na embalaži ali etiketi, pritrjeni nanjo, omejijo samo na energijsko vrednost ter popolno označbo hranilne vrednosti in seznam sestavin dajo na voljo v elektronski obliki, pod pogojem, da ne zbirajo ali sledijo podatkom uporabnikov in ne navajajo informacij za namene trženja. Vendar možnost, da se popolna označba hranilne vrednosti ne navede na embalaži ali etiketi, pritrjeni nanjo, ne bi smela vplivati na obstoječo zahtevo, da se na etiketi navedejo snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti. S členom 122 Uredbe (EU) št. 1308/2013 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z dopolnitvijo Uredbe (EU) št. 1308/2013 z določitvijo pravil za navedbo in poimenovanje sestavin. Trženje obstoječih zalog vina bi moralo biti dovoljeno nadaljevati po datumih, ko se začnejo uporabljati nove zahteve za označevanje, vse dokler te zaloge niso izčrpane. Gospodarski subjekti bi morali imeti dovolj časa za prilagoditev na nove zahteve označevanja, preden se te zahteve začnejo uporabljati.

(43)

Za zagotovitev, da so potrošniki obveščeni o naravi dealkoholiziranih vinskih proizvodov ter da se pravila, ki urejajo označevanje in predstavitev proizvodov v vinskem sektorju, uporabljajo tudi za dealkoholizirane ali delno dealkoholizirane proizvode vinske trte, bi bilo treba spremeniti člen 119 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Vendar je za ohranitev sedanje ravni informacij o minimalnem roku trajanja, ki se zahteva za pijače, ki vsebujejo manj kot 10 vol. % alkohola na podlagi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (17), ustrezno zahtevati, da proizvodi, ki so bili dealkoholizirani in katerih dejanska vsebnost alkohola je manj kot 10 vol. %, kot obvezne navedbe vključujejo navedbo minimalnega roka trajanja.

(44)

Poleg tega del XII Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013, v katerem so navedeni proizvodi, zajeti v vinskem sektorju, trenutno zajema delno dealkoholizirana vina z vsebnostjo alkohola nad 0,5 vol. %. Za zagotovitev, da so v vinskem sektorju zajeta vsa dealkoholizirana vina, vključno s tistimi z vsebnostjo alkohola 0,5 vol.% ali manj, je ustrezno spremeniti del XII Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013 z vključitvijo novega vnosa.

(45)

Kar zadeva pravila o pogojih uporabe zapiral v vinskem sektorju, da se zagotovi zaščita potrošnikov pred zavajajočo uporabo nekaterih zapiral, povezanih z nekaterimi pijačami, in nevarnimi snovmi iz zapiral, ki lahko kontaminirajo pijače, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(46)

Pravila in zahteve v zvezi s sistemom kvot za sladkor so prenehala veljati konec tržnega leta 2016/2017. Člen 124 ter členi 127 do 144 Uredbe (EU) št. 1308/2013 so zastareli in bi jih bilo treba črtati.

(47)

V Direktivi (EU) 2019/633 Evropskega parlamenta in Sveta (18) je določena izjema od skrajnega roka plačila za prodajo grozdja in mošta v vinskem sektorju. Da bi se prispevalo k stabilnosti dobavne verige za vino in kmetijskim proizvajalcem zagotovi varnost v smislu dolgoročnih prodajnih odnosov, bi bilo treba prodajo neustekleničenega vina obravnavati na enak način. Zato je ustrezno določiti, da se lahko države članice z odstopanjem od veljavnih skrajnih rokov plačila iz Direktive (EU) 2019/633, če to zahteva medpanožna organizacija, odločijo, da se veljavni skrajni roki plačila ne uporabljajo za prodajo neustekleničenega vina, pod pogojem, da so posebni roki za plačilo vključeni v standardne pogodbe, ki so jih države članice podaljšale na podlagi člena 164 Uredbe (EU) št. 1308/2013 pred 31. oktobrom 2021, ter če so dogovori o dobavi med dobavitelji neustekleničenega vina in njihovimi neposrednimi kupci večletni ali postanejo večletni.

(48)

Kadar je dobava kmetijskih proizvodov s strani proizvajalca predelovalcu ali distributerju zajeta v pisni pogodbi ali ponudbi v skladu s členoma 148 in 168 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter se cena, ki se plača za dobavo, izračuna s kombinacijo različnih dejavnikov, določenih v pogodbi, bi morali biti ti dejavniki, ki lahko vključujejo objektivne kazalnike, indekse in metode izračuna, za stranke zlahka razumljivi. Poleg tega bi morale imeti države članice možnost, da opredelijo prostovoljne kazalnike na podlagi razpoložljivih objektivnih tržnih informacij in študij, ki jih lahko uporabijo pogodbene stranke.

(49)

Po izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije se je zmanjšal skupni obseg proizvodnje surovega mleka v Uniji. Da ne bi bila ogrožena pogodbena pogajalska pooblastila, podeljena organizacijam proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, bi bilo treba povečati veljavno količinsko omejitev za količino surovega mleka, o kateri se tako pogaja, izraženo kot odstotni delež celotne proizvodnje Unije. Zaradi pravne varnosti je ustrezno določiti uporabo povečane količinske omejitve z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021.

(50)

Da bi države članice prispevale k doseganju okoljskih ciljev Unije, bi morale imeti možnost, da priznajo organizacije proizvajalcev, ki si prizadevajo za posebne cilje v zvezi z ravnanjem s stranskimi proizvodi, tokovi ostankov in odpadki ter njihovo vrednotenje, zlasti z namenom varstva okolja in spodbujanja krožnosti, kot tudi organizacije proizvajalcev, ki si prizadevajo za cilje v zvezi z upravljanjem vzajemnih skladov za kateri koli sektor. Zato je ustrezno razširiti obstoječi seznam ciljev organizacij proizvajalcev iz člena 152 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Za večjo preglednost organizacij proizvajalcev bi morali statuti organizacij proizvajalcev članom proizvajalcem omogočati tudi demokratično preverjanje računovodskih izkazov in proračunov organizacije. Poleg tega je za lažje izvajanje trgovinskih poslov, ki jih izvaja organizacija proizvajalcev, ustrezno določiti, da statut organizacije proizvajalcev lahko omogoči, da so člani proizvajalci v neposrednem stiku s kupci, pod pogojem, da tak neposredni stik ne ogroža funkcije organizacije proizvajalcev glede koncentracije ponudbe in dajanja proizvodov na trg ter da ima organizacija proizvajalcev še naprej izključno diskrecijsko pravico glede bistvenih elementov prodaje, ki jo opravi organizacija proizvajalcev.

(51)

Ob upoštevanju pridobljenih izkušenj ter razvoja sektorja mleka in mlečnih proizvodov po izteku sistema kvot ni več ustrezno ohranjati posebnih pravil v zvezi s cilji in ureditvami priznavanja, določenimi za medpanožne organizacije v sektorju mleka in mlečnih proizvodov.

(52)

Iz izkušenj v različnih sektorjih je razvidno, da lahko države članice priznajo medpanožne organizacije na različnih geografskih ravneh, ne da bi s tem ogrozile vlogo in cilje takšnih organizacij. Zato je primerno pojasniti, da se lahko države članice odločijo za priznanje takih medpanožnih organizacij na eni ali več geografskih ravneh. Medpanožne organizacije si morajo prizadevati za poseben cilj ob upoštevanju interesov svojih članov in potrošnikov. Ob upoštevanju okoljskih ciljev Unije je ustrezno razširiti seznam ciljev iz člena 157 Uredbe (EU) št. 1308/2013, tako da bi vključeval zagotavljanje potrebnih informacij in izvajanje potrebnih raziskav za razvoj proizvodov, ki so bolj primerni za podnebno ukrepanje, varstvo zdravja in dobrobiti živali, prispevanje k vrednotenju stranskih proizvodov ter zmanjšanju odpadkov in ravnanju z njimi ter spodbujanje in izvajanje ukrepov za preprečevanje, nadzor in obvladovanje tveganj v zvezi z zdravjem živali, varstvom rastlin in okoljem, vključno z vzpostavitvijo in upravljanjem skladov ali s prispevanjem k takšnim skladom z namenom plačevanja finančnega nadomestila kmetom za stroške in gospodarske izgube zaradi spodbujanja in izvajanja takšnih ukrepov. Da bi se preprečilo tveganje, da bi organizacije na določeni stopnji verige preskrbe z živilskimi proizvodi koncentrirale več moči, bi morale države članice priznati le medpanožne organizacije, ki si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost organizacij v različnih stopnjah verige preskrbe z živilskimi proizvodi, ki sestavljajo medpanožno organizacijo.

(53)

Opredelitev pojma „gospodarsko območje“ iz člena 164 Uredbe (EU) št. 1308/2013 za namene razširitve pravil in obveznih prispevkov bi bilo treba dopolniti, da bi se navedena uredba prilagodila posebnostim proizvodnje proizvodov z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, priznano na podlagi prava Unije. Da bi se spodbujale trajnostne prakse, bi moralo biti mogoče dogovore, sklepe in usklajena ravnanja medpanožnih organizacij glede tveganj v zvezi z zdravjem rastlin, zdravjem živali, varnostjo hrane in okoljem določiti kot zavezujoče za nečlane. Vendar zaradi pomembnosti biotske raznovrstnosti v semenskem materialu, ki se uporablja v ekološkem kmetovanju, pravila v zvezi z uporabo certificiranih semen z razširitvijo ne bi smela postati zavezujoča za nečlane, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem.

(54)

Glede na pomen zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb za kmetijsko proizvodnjo v Uniji ter glede na uspeh uvedbe pravil za uravnavanje ponudbe za sir in pršut z geografskimi označbami pri zagotavljanju dodane vrednosti in ohranjanju ugleda teh proizvodov ter pri stabilizaciji njihovih cen, bi bilo treba možnost uporabe pravil za uravnavanje ponudbe razširiti na kmetijske proizvode z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali Uredbe (EU) št. 1151/2012. Zaradi jasnosti in doslednosti je ustrezno, da se obstoječa pravila o uravnavanju ponudbe združijo v eno samo določbo, ki zajema vse kmetijske proizvode. Zato bi bilo treba državam članicam dovoliti, da navedena pravila uporabljajo za uravnavanje ponudbe kmetijskih proizvodov z geografskimi označbami na zahtevo medpanožne organizacije, organizacije proizvajalcev ali skupine proizvajalcev ali gospodarskih subjektov, pod pogojem, da se vsaj dve tretjini proizvajalcev tega proizvoda ali njihovih zastopnikov strinja in, da je bilo po potrebi opravljeno posvetovanje s kmetijskimi proizvajalci zadevne surovine, v primeru sira pa, zaradi kontinuitete, da so dali tudi soglasje. Za navedena pravila bi morali veljati strogi pogoji, zlasti da bi preprečili škodo za trgovino s proizvodi na drugih trgih in zaščitili pravice manjšin. Države članice bi morale nemudoma objaviti sprejeta pravila in o njih uradno obvestiti Komisijo, zagotoviti redne preglede ter pravila v primeru nespoštovanja razveljaviti. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi se zahteva, naj država članica razveljavi taka pravila, če Komisija ugotovi, da niso v skladu z določenimi pogoji, da preprečujejo ali izkrivljajo konkurenco na precejšnjem delu notranjega trga ali da ogrožajo prosto trgovino ali doseganje ciljev iz člena 39 PDEU. Ob upoštevanju pooblastil Komisije na področju politike konkurence Unije in glede na posebno naravo navedenih aktov bi morala Komisija take izvedbene akte sprejeti brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011.

(55)

Klavzule o porazdelitvi vrednosti v verigi preskrbe z živilskimi proizvodi niso pomembne le v sporazumih med proizvajalci in prvimi kupci, temveč tudi kadar lahko kmetom omogočijo, da sodelujejo pri gibanjih cen na poznejših stopnjah prodajne verige. Zato bi bilo treba kmetom in njihovim združenjem omogočiti, da se dogovorijo o takšnih klavzulah z akterji na stopnjah prodajne verige, ki sledijo prvim kupcem.

(56)

Posebna tržna vrednost vin, zajetih v zaščiteni označbi porekla (ZOP) ali zaščiteni geografski označbi (ZGO), izhaja iz tega, da zaradi svojega slovesa kakovosti, ki izhaja iz njihovih specifikacij proizvoda, spadajo v višji cenovni razred trga. Taka vina imajo običajno višje cene na trgu, saj potrošniki cenijo tiste značilnosti, ki jih zagotavljata označba porekla in geografska označba. Z odstopanjem od člena 101(1) PDEU bi morale imeti medpanožne organizacije, ki zastopajo gospodarske subjekte, ki imajo koristi od teh označb kakovosti, možnost, da izdajo smernice o cenah v zvezi s prodajo zadevnega grozdja, da se prepreči spodkopavanje pomena teh označb kakovosti zaradi škodljivih cenovnih ukrepov. Vendar bi morale take smernice biti neobvezne, da bi se izognilo popolni odpravi cenovne konkurence med ZOP in ZGO.

(57)

V členu 5 Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o kmetijstvu so vključene metode izračuna, ki se lahko uporabijo za določitev sprožitvene količine za posebno zaščitno klavzulo v zadevnih sektorjih. Da bi se upoštevale vse mogoče metode izračuna za določitev sprožitvene količine za namene uporabe dodatnih uvoznih dajatev, tudi kadar se domača poraba ne upošteva, bi bilo treba člen 182(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 spremeniti, da bi odražal metodo izračuna iz člena 5(4) Sporazuma STO o kmetijstvu.

(58)

Člena 192 in 193 Uredbe (EU) št. 1308/2013 bi bilo treba črtati, saj takšni ukrepi zaradi konca regulacije proizvodnje v sektorju sladkorja niso več potrebni. Da bi se zagotovila ustrezna oskrba trga Unije z uvozom iz tretjih držav, bi bilo treba na Komisijo prenesti delegirana in izvedbena pooblastila za opustitev uvoznih dajatev za trsno melaso in melaso iz sladkorne pese.

(59)

V ministrskem sklepu o izvozni konkurenci, ki je bil sprejet 19. decembra 2015 na 10. ministrski konferenci STO v Nairobiju, so določena pravila o ukrepih izvozne konkurence. Kar zadeva izvozne subvencije, morajo članice STO od datuma navedenega sklepa ukiniti svoje pravice do izvoznih subvencij. Zato bi bilo treba določbe Unije o izvoznih nadomestilih, določenih v členih 196 do 204 Uredbe (EU) št. 1308/2013, črtati. Države članice lahko v zvezi z izvoznimi krediti, jamstvi za izvozne kredite in programi zavarovanja, državnimi trgovinskimi podjetji, ki se ukvarjajo s kmetijskim izvozom, in mednarodno pomočjo v hrani ob spoštovanju prava Unije sprejmejo nacionalne ukrepe. Ker so Unija in njene države članice tudi članice STO, bi se morala pri takšnih nacionalnih ukrepih v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom prav tako upoštevati pravila, določena v navedenem ministrskem sklepu STO z dne 19. decembra 2015.

(60)

Notranji trg sloni na dosledni uporabi pravil o konkurenci v vseh državah članicah. To zahteva nadaljnje tesno sodelovanje nacionalnih organov za konkurenco in Komisije v evropski mreži organov za konkurenco, v okviru katere se lahko razpravlja o vprašanjih razlage in uporabe pravil o konkurenci ter se lahko usklajujejo ukrepi za uporabo pravil o konkurenci v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1/2003 (19).

(61)

Za zagotovitev učinkovite uporabe člena 210 Uredbe (EU) št. 1308/2013 s strani medpanožnih organizacij ter z namenom poenostavitve in zmanjšanja upravnih bremen se za dogovore, sklepe in usklajena ravnanja medpanožnih organizacij ne bi smela zahtevati predhodna odločitev Komisije, da se zanje ne uporablja člen 101(1)PDEU, pod pogojem, da ti dogovori, sklepi in usklajena ravnanja izpolnjujejo zahteve iz člena 210 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Vendar bi morala Komisija na zahtevo vlagatelja podati mnenje o združljivosti takih dogovorov, sklepov in usklajenih ravnanj s členom 210 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Ne glede na mnenje Komisije, izdano, da so taki dogovori, sklepi in usklajena ravnanja skladni z navedenim členom, bi morala Komisija ohraniti možnost, da kadar koli po izdaji takega mnenja izjavi, da se bo člen 101(1) PDEU v prihodnje uporabljal za zadevne dogovore, sklepe ali usklajena ravnanja, če ugotovi, da ustrezni pogoji za uporabo člena 210 Uredbe (EU) št. 1308/2013 niso več izpolnjeni.

(62)

Nekatere vertikalne in horizontalne pobude v zvezi s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, katerih cilj je uporaba zahtev, ki so strožje od obveznih zahtev, lahko pozitivno vplivajo na cilje glede trajnostnosti. Sklenitev takšnih dogovorov, sklepov in usklajenih ravnanj med proizvajalci in gospodarskimi subjekti na različnih ravneh pridelave, predelave in trgovine bi prav tako lahko okrepila položaj proizvajalcev v dobavni verigi in povečala njihovo pogajalsko moč. Zato se v posebnih okoliščinah za take pobude ne bi smel uporabljati člen 101(1) PDEU. Da bi se zagotovila učinkovita uporaba tega novega odstopanja in z namenom zmanjšanja upravnih bremen, se za dovoljenje za takšne pobude ne bi smela zahtevati predhodna odločitev Komisije, ki bi določala, da se za njih ne uporablja člen 101(1) PDEU. Ker gre za novo odstopanje, je ustrezno določiti, da bi morala Komisija v dveh letih po začetku veljavnosti te uredbe za gospodarske subjekte pripraviti smernice v zvezi z uporabo odstopanja. Po tem datumu bi morali imeti proizvajalci tudi možnost, da od Komisije zahtevajo mnenje o uporabi odstopanja za njihove dogovore, sklepe in usklajena ravnanja. Komisija bi morala v utemeljenih primerih imeti možnost, da naknadno pregleda vsebino svojega mnenja. Nacionalni organi za konkurenco bi morali imeti možnost odločiti, da je treba dogovor, sklep ali usklajeno ravnanje spremeniti, prenehati izvajati ali sploh ne začeti izvajati, če menijo, da je to potrebno za zaščito konkurence; v tem primeru bi morali o svojih ukrepih obvestiti Komisijo.

(63)

V členu 214a Uredbe (EU) št. 1308/2013 je določeno, da lahko Finska na podlagi dovoljenja Komisije pod določenimi pogoji odobri državno pomoč na jugu Finske do leta 2020. Odobritev te državne pomoči bi se morala še naprej dovoliti za obdobje 2023–2027. Za zagotovitev, da se ta pomoč lahko še naprej odobri v prehodnem obdobju od 2021 do 2022, bi bilo treba nove ureditve v zvezi s tem uporabiti le od 1. januarja 2023.

(64)

Omejitve prostega pretoka proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave, ki izhajajo iz uporabe ukrepov, namenjenih za boj proti širjenju škodljivih organizmov rastlin, lahko povzročijo težave na trgu v eni ali več državah članicah. Zlasti ob upoštevanju vse pogostejših pojavov škodljivih organizmov rastlin je zato ustrezno dovoliti izjemne podporne ukrepe, da se upoštevajo omejitve trgovine zaradi škodljivih organizmov rastlin, ter razširiti seznam proizvodov, v zvezi s katerimi se lahko sprejmejo izredni podporni ukrepi v sektorju sadja in zelenjave.

(65)

Obstoječi observatoriji Unije za trge in delovne skupine Unije za kmetijske trge so se izkazali za koristne pri zagotavljanju informacij za odločanje gospodarskih subjektov in javnih organov, pa tudi pri olajševanju spremljanja razvoja trga. V ta namen in za povečanje preglednosti kmetijskega in živilskega trga na ravni Unije ter za prispevanje k stabilnosti kmetijskih trgov bi bilo treba te instrumente okrepiti. Zato je ustrezno vzpostaviti enoten formalni pravni okvir za vzpostavitev in delovanje observatorijev Unije za trge v katerem koli kmetijskem sektorju ter določiti ustrezne obveznosti uradnega sporočanja in poročanja za te observatorije.

(66)

Na podlagi statističnih podatkov in informacij, zbranih za spremljanje kmetijskih trgov, bi morali observatoriji Unije za trge v svojih poročilih ugotoviti nevarnosti motenj na trgu. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu redno predstavljati informacije o razmerah na trgu kmetijskih proizvodov, nevarnosti motenj na trgu in morebitne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, in sicer z rednim sodelovanjem na sejah Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Posebnega odbora za kmetijstvo.

(67)

Zaradi jasnosti bi bilo treba v členu 223 Uredbe (EU) št. 1308/2013 izrecno določiti vlogo Komisije v zvezi z njenimi obstoječimi obveznostmi sodelovanja in izmenjave informacij s pristojnimi organi, imenovanimi v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (20), ter Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(68)

Zastarele obveznosti poročanja Komisije glede trga mleka in mlečnih proizvodov ter razširitve področja uporabe šolske sheme bi bilo treba črtati. Obveznosti poročanja v zvezi s sektorjem čebelarstva bi bilo treba vključiti v Uredbo (EU) 2021/2115. Določiti bi bilo treba nove obveznosti poročanja in roke v zvezi z uporabo pravil o konkurenci v kmetijskem sektorju, vzpostavitvijo observatorijev Unije za trge in uporabo izrednih ukrepov. Komisija bi morala poročati tudi o stanju prodajnih označb in razvrščanja trupov v sektorju ovčjega in kozjega mesa.

(69)

Določbe v zvezi z rezervo za krize v kmetijskem sektorju iz dela V, poglavje III, Uredbe (EU) št. 1308/2013 bi bilo treba črtati, saj Uredba (EU) 2021/2116 vsebuje posodobljene določbe o kmetijski rezervi.

(70)

Ob upoštevanju obstoječega odstopanja od prodajnih oznak, ki se uporabljajo za teletino z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, registrirano pred 29. junijem 2007, ter zaradi doslednosti in zagotavljanja nedvoumnih informacij potrošnikom bi bilo treba državam članicam omogočiti, da skupinam, odgovornim za zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, registrirane pred tem datumom, dovolijo odstopanje od obveznega razvrščanja trupov za teletino.

(71)

Določiti bi bilo treba pravila o oceni nasprotij med imenom, prijavljenim za registracijo kot označbo porekla ali geografsko označbo na podlagi Uredbe (EU) št. 1151/2012, in imenom rastlinske sorte ali živalske pasme, pridelane v Uniji, da se doseže pravičnejše ravnovesje med zadevnimi interesi.

(72)

Za večjo ozaveščenost potrošnikov v zvezi z zaščitenimi označbami porekla, zaščitenimi geografskimi označbami in zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi na podlagi Uredbe (EU) št. 1151/2012 bi bilo treba obvezno uporabo s tem povezanih simbolov Unije razširiti na reklamno gradivo.

(73)

Določiti bi bilo treba možnosti za posebna odstopanja, ki omogočajo uporabo drugih imen poleg registriranega imena zajamčene tradicionalne posebnosti. Komisija bi morala določiti prehodna obdobja za uporabo označb, ki vsebujejo imena zajamčenih tradicionalnih posebnosti, in sicer v skladu s pogoji za takšna prehodna obdobja, ki že obstajajo za zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe.

(74)

Postopke v zvezi z registracijo zaščitenih označb porekla, zaščitenih geografskih označb in zajamčenih tradicionalnih posebnosti, ki so določeni v Uredbi (EU) št. 1151/2012, bi bilo treba racionalizirati in poenostaviti, da se zagotovi, da se nova imena lahko registrirajo v krajših obdobjih. Postopek ugovora bi bilo treba poenostaviti. V utemeljenem ugovoru bi morali biti navedeni vsi razlogi za ugovor in podrobnosti teh razlogov. To organu ali osebi, ki je vložila ugovor, ne bi smelo preprečiti, da med posvetovanjem iz člena 51(3) Uredbe (EU) št. 1151/2012 doda nove podrobnosti in jih dodatno razvije.

(75)

Postopek za odobritev sprememb specifikacij proizvodov iz Uredbe (EU) št. 1151/2012 bi bilo treba poenostaviti z uvedbo razlikovanja med spremembami Unije in standardnimi spremembami. V skladu z načelom subsidiarnosti bi morale biti države članice odgovorne za odobritev standardnih sprememb, Komisija pa bi morala ohraniti odgovornost za odobritev sprememb Unije v zvezi s specifikacijami proizvodov. Sprejeti bi bilo treba določbo, da bi se zagotovilo dovolj časa za nemoten prehod iz pravil, določenih v Uredbi (EU) št. 1151/2012 v zvezi s spremembami specifikacij proizvodov, na nova pravila, določena v tej uredbi.

(76)

Ob upoštevanju vse večjega povpraševanja potrošnikov v Uniji po čebeljem vosku, njegove vse večje uporabe v živilskem sektorju ter njegove tesne povezave s kmetijskimi proizvodi in podeželskim gospodarstvom bi bilo treba seznam kmetijskih proizvodov in živil iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 razširiti, da bi zajemal ta proizvod.

(77)

Glede na omejeno število registracij geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov na podlagi Uredbe (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (21) bi bilo treba pravni okvir za zaščito geografskih označb teh proizvodov poenostaviti. Za aromatizirane vinske proizvode in druge alkoholne pijače z izjemo žganih pijač in proizvodov vinske trte iz dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 bi se morali uporabljati enaka pravna ureditev in postopki kot za druge kmetijske proizvode in živila. Področje uporabe Uredbe (EU) št. 1151/2012 bi bilo treba razširiti na te proizvode. Uredbo (EU) št. 251/2014 bi bilo treba spremeniti, da se upošteva ta sprememba, kar zadeva njen naslov, področje uporabe in opredelitve pojmov ter kar zadeva določbe o označevanju aromatiziranih vinskih proizvodov. Treba bi bilo zagotoviti nemoten prehod za imena, zaščitena na podlagi Uredbe (EU) št. 251/2014.

(78)

Za olajšanje trgovine s tretjimi državami bi bilo treba določiti, da lahko države članice dovolijo, da aromatizirani vinski proizvodi, proizvedeni za izvoz, na embalaži ali etiketi, pritrjeni nanjo, zajamejo prodajna poimenovanja, ki jih zahtevajo tretje države, tudi v jezikih, ki niso uradni jeziki Unije, pod pogojem, da so na embalaži ali etiketi, pritrjeni nanjo, navedena tudi ustrezna prodajna poimenovanja iz Priloge II.

(79)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejeme akte v zvezi z dopolnitvijo prodajnih poimenovanj in opisov aromatiziranih vinskih proizvodov iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 251/2014, da bi se prilagodili, ob upoštevanju tehničnega napredka, znanstvenega razvoja in razvoja trga, zdravja potrošnikov ali potreb potrošnikov po informacijah.

(80)

Da bi se zagotovila višja raven obveščenosti potrošnikov, bi bilo treba v Uredbo (EU) št. 251/2014 dodati obvezno označevanje hranilne vrednosti aromatiziranih vinskih proizvodov in seznam sestavin. Vendar bi proizvajalci morali imeti možnost, da vsebino označbe hranilne vrednosti na embalaži ali etiketi, pritrjeni nanjo, omejijo samo na energijsko vrednost ter popolno označbo hranilne vrednosti in seznam sestavin dajo na voljo v elektronski obliki, pod pogojem, da ne zbirajo ali sledijo podatkom o uporabnikov in ne navajajo informacij za namene trženja. Vendar možnost, da se popolna označba hranilne vrednosti ne navede na embalaži ali etiketi, pritrjeni nanjo, ne bi smela vplivati na obstoječo zahtevo, da se na etiketi navedejo snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z dopolnitvijo Uredbe (EU) št. 251/2014 z določitvijo podrobnih pravil za navedbo in poimenovanje sestavin aromatiziranih vinskih proizvodov. Trženje obstoječih zalog aromatiziranih vinskih proizvodov bi moralo biti dovoljeno nadaljevati po datumih, ko se začnejo uporabljati nove zahteve za označevanje, vse dokler te zaloge niso izčrpane. Gospodarski subjekti bi morali imeti dovolj časa za prilagoditev na nove zahteve označevanja, preden se te zahteve začnejo uporabljati.

(81)

Ustrezno je dovoliti dodajanje omejene količine žganih pijač za aromatiziranje aromatiziranih vin v kateri koli kategoriji iz točka A Priloge II k Uredbi (EU) št. 251/2014. Ker tehnični napredek danes omogoča proizvodnjo vermuta brez dodajanja alkohola, vermutu ne bi smelo biti več obvezno dodajati alkohola. Glede na povpraševanje potrošnikov je ustrezno dovoliti mešanje rdečega in belega vina za proizvodnjo kuhanega vina. Da bi upoštevali aromatizirano pijačo na osnovi vina, ki obstaja na poljskem trgu, je ustrezno oblikovati novo kategorijo „wino ziołowe“, s katero bi v pravu Unije določili tradicionalne zahteve za njegovo proizvodnjo.

(82)

Zaradi majhnosti, oddaljenosti in posebnih razmer na področju prehranske varnosti so lokalni trgi na Reunionu še posebej izpostavljeni nihanjem cen. Medpanožne organizacije združujejo proizvajalce in druge gospodarske subjekte na različnih stopnjah verige preskrbe z živilskimi proizvodi ter lahko prispevajo k podpori ohranjanju in diverzifikaciji lokalne proizvodnje. Zaradi posebnega okvira prehranske varnosti na Reunionu je ustrezno, da se z odstopanjem od člena 165 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določi, da lahko Francija v primeru razširitve pravil priznane medpanožne organizacije na gospodarske subjekte, ki niso člani medpanožne organizacije, po posvetovanju z ustreznimi deležniki odloči, da morajo gospodarski subjekti, ki niso člani medpanožne organizacije, plačevati finančne prispevke za dejavnosti, zajete v razširjenih pravilih, ki so v splošnem gospodarskem interesu gospodarskih subjektov, katerih dejavnosti se opravljajo izključno na Reunionu v zvezi s proizvodi, ki so namenjeni lokalnemu trgu.

(83)

Uredbe (EU) št. 1308/2013, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 251/2014 in (EU) št. 228/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(84)

Uvesti bi bilo treba prehodno ureditev za vloge za zaščito in registracijo zaščitenih označb porekla, geografskih označb in zajamčenih tradicionalnih posebnosti, ki so bile predložene pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, za odhodke, ki so nastali pred 1. januarjem 2023 v okviru shem pomoči za oljčno olje in namizne oljke, sadje in zelenjavo, vino, čebelarstvo in hmelj, za operativne programe priznanih organizacij proizvajalcev ali njihovih združenj v sektorju sadja in zelenjave ter za podporne programe v vinskem sektorju iz členov 29 do 60 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(85)

Da bi se zagotovil nemoten prehod na nov pravni okvir, določen v Uredbi (EU) 2021/2115, bi se morale spremembe Uredbe (EU) št. 1308/2013, povezane z navedenim novim pravnim okvirom, uporabljati od 1. januarja 2023.

(86)

Da bi se zagotovilo nemoteno izvajanje predvidenih ukrepov in to čim prej, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –