1.   Ta uredba določa pravila o:

2.   Ta uredba se uporablja za podporo Unije, financirano iz EKJS in EKSRP, za intervencije, podrobneje opredeljene v strateškem načrtu SKP, ki ga pripravi država članica in ga odobri Komisija ter zajema obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027 (v nadaljnjem besedilu: obdobje strateškega načrta SKP).

1.   Uredba (EU) 2021/2116 ter določbe, sprejete na podlagi navedene uredbe, se uporabljajo za podporo, ki se zagotovi na podlagi te uredbe.

2.   Za podporo, ki se financira iz EKSRP na podlagi te uredbe, se uporabljajo člen 19, poglavje II naslova III, z izjemo člena 28, prvi pododstavek, točka (c), ter člena 46 in 48 Uredbe (EU) 2021/1060.

1.   Države članice v svojih strateških načrtih SKP opredelijo pojme „kmetijska dejavnost“, „kmetijska površina“, „upravičeni hektar“, „aktivni kmet“, „mladi kmet“ in „novi kmet“ ter zadevne pogoje v skladu s tem členom.

2.   „Kmetijska dejavnost“ se določi tako, da omogoča prispevanje k zagotavljanju zasebnih in javnih dobrin z enim ali obema od naslednjega:

3.   „Kmetijska površina“ se določi tako, da zajema orna zemljišča, trajne nasade in trajno travinje, tudi kadar tvorijo kmetijsko-gozdarske sisteme na tem območju. Države članice pojme „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ podrobneje opredelijo znotraj naslednjega okvira:

4.   „Upravičeni hektar“ se za namene vrst intervencij v obliki neposrednih plačil določi tako, da zajema površine, ki so na voljo kmetu in jih sestavljajo:

Površine, ki se uporabljajo za pridelavo konoplje, so upravičeni hektarji le, če vsebnost tetrahidrokanabinola pri uporabljenih sortah ne presega 0,3 %.

5.   „Aktivni kmet“ se določi tako, da se zagotovi, da se podpora odobri le fizičnim ali pravnim osebam ali skupinam fizičnih ali pravnih oseb, ki opravljajo vsaj minimalno kmetijsko dejavnost, pri čemer se iz odobritve podpore ne smejo nujno izključiti kmetje, ki opravljajo več dejavnosti, ali kmetje, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo občasno.

Države članice pri določanju, kdo je „aktivni kmet“, uporabijo objektivna in nediskriminatorna merila, kot so preverjanje dohodkov, vložek dela na kmetiji, poslovni namen in vpis kmetijskih dejavnosti kmeta v nacionalne ali regionalne registre. Taka merila se lahko uvedejo v eni ali več oblikah, ki jih izberejo države članice, vključno z negativnim seznamom, na podlagi katerega se kmet ne šteje za aktivnega kmeta. Če država članica za „aktivne kmete“ šteje tiste kmete, ki niso prejeli neposrednih plačil, ki presegajo določen znesek za preteklo leto, ta znesek ne presega 5 000 EUR.

6.   „Mladi kmet“ se določi tako, da vključuje:

7.   „Novi kmet“ se določi tako, da se nanaša na kmeta, ki ni mladi kmet in ki je prvič „vodja kmetijskega gospodarstva“. Države članice dodajo še druge cilje in nediskriminatorne zahteve glede ustreznega usposabljanja ter znanj in spretnosti.

8.   Na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152, s katerimi se to uredbo zaradi ohranjanja javnega zdravja dopolni s pravili o pogojevanju odobritve plačil z uporabo certificiranih semen nekaterih sort konoplje in postopka za določitev sort konoplje ter s preverjanjem njihove vsebnosti tetrahidrokanabinola iz odstavka 4, drugi pododstavek, tega člena.

1.   Splošni cilji se dosegajo z uresničevanjem naslednjih specifičnih ciljev:

2.   Cilji iz odstavka 1 so dopolnjeni in povezani s horizontalnim ciljem modernizacije kmetijstva in podeželja s spodbujanjem in razširjanjem znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželju ter s spodbujanjem njihove uporabe s strani kmetov, in sicer z boljšim dostopom do raziskav, inovacij, izmenjave znanja in usposabljanja.

3.   Pri uresničevanju specifičnih ciljev iz odstavkov 1 in 2 države članice ob podpori Komisije sprejmejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje upravnega bremena in zagotovitev poenostavitve pri izvajanju SKP.

1.   Doseganje ciljev iz člena 5 ter člena 6(1) in (2) se oceni na podlagi skupnih kazalnikov, ki se nanašajo na učinek, rezultate, vpliv in stanje iz Priloge I. Ti skupni kazalniki vključujejo:

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152 za spremembo Priloge I zaradi prilagoditve skupnih kazalnikov učinka, rezultatov, vpliva in stanja. Ti delegirani akti so strogo omejeni na obravnavanje tehničnih težav, ki jih imajo države članice v zvezi z uporabo teh kazalnikov.

1.   Kadar države članice zagotovijo intervencije na osnovi površin, razen tistih, ki so skladne z določbami iz Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu, vključno z vezano dohodkovno podporo na podlagi naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 1, te uredbe, in kadar te intervencije zadevajo nekatere ali vse oljnice iz Priloge k Memorandumu o soglasju o oljnicah, sklenjenem med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v okviru GATT, skupna površina, za katero se lahko dodeli podpora na podlagi načrtovanih učinkov iz strateških načrtov SKP zadevnih držav članic, zaradi zagotavljanja skladnosti z mednarodnimi obveznostmi ne presega največje površine za podporo za vso Unijo.

2.   Komisija do 8. junija 2022 sprejme izvedbene akte, ki za vsako državo članico določajo okvirno referenčno površino za podporo, ki se izračuna na podlagi deleža vsake države članice v povprečni obdelovalni površini v Uniji v letih 2016 do 2020. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 153(2).

3.   Vsaka država članica, ki namerava odobriti podporo iz odstavka 1 tega člena, ustrezne načrtovane učinke v obliki hektarjev navede v svojem predlogu strateškega načrta SKP iz člena 118(1).

Če je po priglasitvi vseh načrtovanih učinkov držav članic največja površina za podporo za vso Unijo iz odstavka 1 tega člena presežena, Komisija za vsako državo članico, ki je priglasila presežek v primerjavi s svojo referenčno površino, izračuna koeficient zmanjšanja, ki je sorazmeren presežku načrtovanih učinkov zadevne države članice, tako da so ohranjene največje površine za podporo za vso Unijo. Vsaka zadevna država članica je o tem koeficientu zmanjšanja obveščena v pripombah Komisije glede strateškega načrta SKP v skladu s členom 118(3). Koeficient zmanjšanja za vsako državo članico se določi v izvedbenem sklepu iz člena 118(6), s katerim Komisija odobri strateški načrt SKP.

Države članice svoje površine za pomoč po datumu iz člena 118(1) ne spreminjajo na lastno pobudo.

4.   Če namerava država članica povečati svoje načrtovane učinke iz odstavka 1 tega člena, določene v njenem strateškem načrtu SKP, kot ga je odobrila Komisija, Komisijo o spremenjenih načrtovanih učinkih obvesti v obliki zahtevka za spremembo njenega strateškega načrta SKP v skladu s členom 119 pred 1. januarjem leta, ki je pred zadevnim letom zahtevka.

5.   Da se največja površina za podporo za vso Unijo iz odstavka 1 ne bi presegla, Komisija po potrebi določi koeficiente zmanjšanja ali revidira obstoječe koeficiente zmanjšanja, kadar so bili ti določeni v skladu z odstavkom 3, drugi pododstavek, za vse države članice, ki so v svojih strateških načrtih SKP presegle svojo referenčno površino za podporo.

Komisija zadevne države članice o koeficientih zmanjšanja obvesti do 31. januarja leta, ki je pred zadevnim letom zahtevka.

Vsaka zadevna država članica ustrezen zahtevek za spremembo svojega strateškega načrta SKP s koeficientom zmanjšanja iz drugega pododstavka predloži do 31. marca leta, ki je pred zadevnim letom zahtevka. Koeficient zmanjšanja za to državo članico se določi v izvedbenem sklepu iz člena 119(10), s katerim Komisija odobri spremembo strateškega načrta SKP.

6.   V zvezi z oljnicami, na katere se nanaša memorandum o soglasju iz odstavka 1 tega člena, države članice Komisijo v letnih poročilih o smotrnosti iz člena 134 obvestijo o skupnem številu hektarov, za katere je bila podpora dejansko plačana.

7.   Države članice izključijo pridelavo sončničnih semen, ki so namenjena za proizvodnjo slaščic, iz vseh intervencij na osnovi površin iz odstavka 1.

1.   Države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo sistem pogojenosti, v okviru katerega se kmetom in drugim upravičencem, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi poglavja II ali letna plačila na podlagi členov 70, 71 in 72, naloži upravna sankcija, če ne izpolnjujejo predpisanih zahtev ravnanja na podlagi prava Unije ter standardov DKOP, ki so določeni v strateških načrtih SKP in navedeni v Prilogi III, in sicer v zvezi z naslednjimi področji:

2.   Strateški načrti SKP vključujejo pravila o učinkovitem in sorazmernem sistemu upravnih sankcij. Ta pravila morajo biti skladna zlasti z zahtevami iz naslova IV, poglavje IV, Uredbe (EU) 2021/2116.

3.   Pravni akti iz Priloge III v zvezi s predpisanimi zahtevami ravnanja se uporabljajo v veljavni različici, v primeru direktiv pa v obliki, kot so bile prenesene v državah članicah.

4.   Za namene tega oddelka „predpisana zahteva ravnanja“ pomeni vsako posamezno predpisano zahtevo ravnanja v skladu s pravom Unije, navedeno v Prilogi III, v okviru danega pravnega akta, ki se po vsebini razlikuje od vseh drugih zahtev istega akta.

1.   Države članice zagotovijo, da se vsa kmetijska zemljišča, vključno z zemljišči, ki se ne uporabljajo več za pridelovalne namene, obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji. Države članice na nacionalni ali regionalni ravni za vsak standard DKOP iz Priloge III določijo minimalne standarde za kmete in druge upravičence v skladu z glavnim ciljem teh standardov iz navedene priloge. Države članice pri določitvi svojih standardov po potrebi upoštevajo specifične značilnosti zadevnih zemljišč, vključno s stanjem tal in podnebnimi razmerami, obstoječe sisteme kmetovanja, kmetijske prakse, velikost kmetije in strukture kmetije, rabo zemljišč ter posebnosti najbolj oddaljenih regij.

2.   V zvezi z glavnimi cilji iz Priloge III lahko države članice poleg standardov, ki so v navedeni prilogi določeni za navedene glavne cilje, določijo dodatne standarde. Takšni dodatni standardi morajo biti nediskriminatorni in sorazmerni in morajo ustrezati ugotovljenim potrebam.

Države članice ne določijo minimalnih standardov za glavne cilje, ki niso glavni cilji iz Priloge III.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152 za dopolnitev te uredbe s pravili za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev glede deleža za standard DKOP 1.

1.   Države članice v svojih strateških načrtih SKP navedejo, da se najkasneje od 1. januarja 2025 kmetom in drugim upravičencem, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi poglavja II ali letna plačila na podlagi členov 70, 71 in 72, naloži upravna sankcija, če ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z veljavnimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji ali obveznostmi delodajalca, ki izhajajo iz pravnih aktov iz Priloge IV.

2.   Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP iz odstavka 1 vključijo sistem upravnih sankcij, se v skladu s svojimi institucionalnimi določbami posvetujejo z zadevnimi nacionalnimi socialnimi partnerji, ki zastopajo delodajalce in delavce v kmetijskem sektorju, ter v celoti spoštujejo njihovo avtonomijo in njihovo pravico do pogajanj in sklepanja kolektivnih pogodb. Ta sistem upravnih sankcij ne vpliva na pravice in obveznosti socialnih partnerjev, kadar so v skladu z nacionalnimi pravnimi okviri in okviri kolektivnih pogajanj odgovorni za izvajanje ali izvrševanje pravnih aktov iz Priloge IV.

3.   Strateški načrt SKP vključuje pravila o učinkovitem in sorazmernem sistemu upravnih sankcij. Ta pravila so skladna zlasti z ustreznimi zahtevami iz naslova IV, poglavje V, Uredbe (EU) 2021/2116.

4.   Pravni akti iz Priloge IV, ki vsebujejo določbe, ki se zajamejo s sistemom upravnih sankcij iz odstavka 1, se uporabljajo v veljavni različici, kot jo izvajajo države članice.

1.   Države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo sistem za zagotavljanje storitev svetovanja kmetom in drugim upravičencem do podpore SKP glede upravljanja z zemljišči in upravljanja s kmetijami (v nadaljnjem besedilu: storitve kmetijskega svetovanja). Države članice lahko gradijo na obstoječih sistemih.

2.   Storitve kmetijskega svetovanja zajemajo ekonomsko, okoljsko in socialno razsežnost, upoštevajoč obstoječe kmetijske prakse, ter zagotavljajo najnovejše tehnološke in znanstvene informacije, pridobljene s projekti raziskav in inovacij, tudi glede zagotavljanja javnih dobrin.

S storitvami kmetijskega svetovanja se v celotnem ciklu razvoja kmetij zagotavlja ustrezna pomoč, vključno s prvo vzpostavitvijo kmetijskega gospodarstva, prilagoditvijo vzorcev proizvodnje povpraševanju potrošnikov, inovativnimi praksami, kmetijskimi tehnikami za odpornost na podnebne spremembe, vključno z gozdnim kmetijstvom in agroekologijo, boljšo dobrobitjo živali ter po potrebi varnostnimi standardi in socialno podporo.

Storitve kmetijskega svetovanja so vključene v povezane storitve kmetijskih svetovalcev, raziskovalcev, organizacij kmetov in drugih deležnikov, ki tvorijo AKIS.

3.   Države članice zagotovijo, da je svetovanje nepristransko in da so svetovalci ustrezno kvalificirani, usposobljeni in da nimajo nasprotja interesov.

4.   Storitve kmetijskega svetovanja so prilagojene različnim vrstam proizvodnje in kmetij ter zajemajo najmanj:

1.   Vrste intervencij v okviru tega poglavja so lahko v obliki nevezanih in vezanih neposrednih plačil.

2.   Nevezana neposredna plačila so naslednja:

3.   Vezana neposredna plačila so naslednja:

1.   Države članice lahko omejijo znesek osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost, ki se odobri kmetu za določeno koledarsko leto. Države članice, ki se odločijo za uvedbo navedene omejitve, za 100 % zmanjšajo znesek, ki presega 100 000 EUR.

2.   Države članice lahko znesek osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost, ki se odobri kmetu za določeno koledarsko leto in presega 60 000 EUR, zmanjšajo do 85 %.

Države članice lahko določijo dodatne tranše nad 60 000 EUR in navedejo odstotke znižanja za te dodatne tranše. Hkrati zagotovijo, da je zmanjšanje za vsako tranšo enako ali večje kot za prejšnjo tranšo.

3.   Države članice lahko pred uporabo odstavka 1 ali 2 od zneska osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost, ki se odobri kmetu za določeno koledarsko leto, odštejejo:

Države članice za izračun zneskov iz prvega pododstavka, točka (a), uporabijo stroške plač, ki jih je kmet dejansko imel. V ustrezno utemeljenih primerih lahko kmetje zahtevajo uporabo standardnih stroškov, ki jih določi zadevna država članica v skladu z metodo, ki jo podrobneje opredeli v svojem strateškem načrtu SKP na podlagi povprečnih standardnih plač, povezanih s kmetijsko dejavnostjo na nacionalni ali regionalni ravni, pomnoženih s številom letnih delovnih enot, ki jih prijavi zadevni kmet.

Države članice za izračun zneskov iz prvega pododstavka, točka (b), uporabijo standardne stroške, ki jih določi zadevna država članica v skladu z metodo, ki jo podrobneje opredeli v svojem strateškem načrtu SKP na podlagi povprečnih standardnih plač, povezanih s kmetijsko dejavnostjo na nacionalni ali regionalni ravni, pomnoženih s številom letnih delovnih enot, ki jih prijavi zadevni kmet.

4.   V primeru pravne osebe ali skupine fizičnih ali pravnih oseb lahko države članice uporabljajo zmanjšanje iz odstavkov 1 in 2 na ravni članov teh pravnih oseb ali skupin, kadar nacionalno pravo določa, da posamezni člani prevzamejo pravice in obveznosti, primerljive s tistimi posameznih kmetov, ki imajo status vodje kmetijskega gospodarstva, zlasti kar zadeva njihov ekonomski, socialni in davčni status, pod pogojem, da so prispevali h krepitvi kmetijskih struktur zadevnih pravnih oseb ali skupin.

5.   Ocenjeni rezultat zmanjšanja plačil se, če je to določeno v ustreznem strateškem načrtu SKP, uporabi predvsem kot prispevek za financiranje dopolnilne prerazporeditvene dohodkovne podpore za trajnostnost in šele nato za financiranje drugih intervencij v obliki nevezanih neposrednih plačil.

Poleg tega lahko države članice celotni rezultat ali njegov del s pomočjo prerazporeditve uporabijo za financiranje vrst intervencij v okviru EKSRP, kot je določeno v poglavju IV. Taka prerazporeditev v EKSRP je del finančnih tabel strateškega načrta SKP in se v skladu s členom 103 lahko ponovno pregleda leta 2025. Zanjo ne veljajo najviše mejne vrednosti za prerazporeditev sredstev iz EKJS v EKSRP, določene v skladu z navedenim členom.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152 za dopolnitev te uredbe s pravili o določitvi usklajene podlage za izračun zmanjšanja plačil iz odstavkov 1 in 2 tega člena, da se zagotovijo podrobna pravila za pravilno razdelitev sredstev kmetom.

1.   Države članice določijo minimalno površino in aktivnim kmetom, katerih upravičena površina kmetijskega gospodarstva, za katero se uveljavljajo neposredna plačila, ne dosega te minimalne površine, neposrednih plačil ne odobrijo.

Države članice lahko namesto tega določijo minimalni znesek neposrednih plačil, ki se lahko izplačajo kmetu.

2.   Kadar se država članica odloči določiti minimalno površino v skladu z odstavkom 1, prvi pododstavek, vseeno za kmete, ki prejemajo z živalmi povezano podporo, ki se plača po živali, v obliki neposrednih plačil in imajo v posesti manj hektarjev od minimalne površine, določi minimalni znesek v skladu z odstavkom 1, drugi pododstavek.

Pri določitvi minimalne površine ali minimalnega zneska si države članice prizadevajo zagotoviti, da se neposredna plačila odobrijo samo aktivnim kmetom, če:

3.   Grčija se lahko odloči, da tega člena ne bo uporabila na manjših egejskih otokih.

1.   Države članice zagotovijo osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost (v nadaljnjem besedilu: osnovna dohodkovna podpora) v skladu s pogoji iz tega pododdelka in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2.   Države članice osnovno dohodkovno podporo zagotovijo v obliki letnega nevezanega plačila na upravičeni hektar.

3.   Brez poseganja v člene 23 do 27 se osnovna dohodkovna podpora odobri za vsak upravičeni hektar, ki ga prijavi aktivni kmet.

1.   Pomoč se izplača kot enoten znesek na hektar, razen če se države članice odločijo, da bodo osnovno dohodkovno podporo odobrile na podlagi plačilnih pravic, kot je navedeno v členu 23.

2.   Države članice se lahko odločijo, da bodo znesek osnovne dohodkovne podpore na hektar razlikovale med različnimi skupinami ozemelj, ki se soočajo s podobnimi socialno-ekonomskimi ali agronomskimi razmerami, vključno s tradicionalnimi oblikami kmetovanja, kot jih določijo države članice, kot je tradicionalna ekstenzivna alpska paša. V skladu s členom 109(2), točka (d), se lahko znesek osnovne dohodkovne podpore na hektar zmanjša ob upoštevanju podpore v okviru drugih intervencij iz zadevnega strateškega načrta SKP.

1.   Države članice, ki uporabljajo shemo osnovnega plačila iz naslova III, poglavje I, oddelek 1, Uredbe (EU) št. 1307/2013, se lahko odločijo, da bodo osnovno dohodkovno podporo odobrile na podlagi plačilnih pravic v skladu s členi 24 do 27 te uredbe.

2.   Kadar se države članice, ki uporabljajo shemo osnovnega plačila iz naslova III, poglavje I, oddelek 1, Uredbe (EU) št. 1307/2013, odločijo, da osnovne dohodkovne podpore ne bodo več odobrile na podlagi plačilnih pravic, plačilne pravice, ki so bile dodeljene na podlagi navedene uredbe, prenehajo veljati 31. decembra v letu pred letom, od katerega naprej se taka odločitev uporablja.

1.   Države članice določijo vrednost na enoto plačilnih pravic pred konvergenco v skladu s tem členom, tako da vrednost plačilnih pravic sorazmerno prilagodijo glede na njihovo vrednost, kot je določena v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 za leto zahtevka 2022, in pripadajoče plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, kot je določeno v naslovu III, poglavje III, navedene uredbe za leto zahtevka 2022.

2.   Države članice se lahko odločijo razlikovati vrednost plačilnih pravic v skladu s členom 22(2).

3.   Vsaka država članica najpozneje do leta zahtevka 2026 določi najvišjo raven za vrednost posameznih plačilnih pravic za državo članico ali skupino ozemelj iz člena 22(2).

4.   Kadar vrednost plačilnih pravic, kakor je določena v skladu z odstavkom 1, znotraj države članice ali skupine ozemelj iz člena 22(2), ni enotna, zadevna država članica konvergenco vrednosti plačilnih pravic v smeri enotne vrednosti na enoto zagotovi najpozneje do leta zahtevka 2026.

5.   Vsaka država članica za namene odstavka 4 zagotovi, da najpozneje za leto zahtevka 2026 vrednost vseh plačilnih pravic znaša vsaj 85 % načrtovanega povprečnega zneska na enoto iz člena 102(1) za osnovno dohodkovno podporo za leto zahtevka 2026, kot je določeno v njenem strateškem načrtu SKP za državo članico ali skupino ozemelj iz člena 22(2).

6.   Države članice povečanje vrednosti plačilnih pravic, ki je potrebno za skladnost z odstavkoma 4 in 5 tega člena, financirajo z uporabo vseh zneskov, ki postanejo razpoložljivi z uporabo odstavka 3 tega člena, ter po potrebi z zmanjšanjem razlike med vrednostjo na enoto plačilnih pravic, določeno v skladu z odstavkom 1 tega člena, in načrtovanim zneskom na enoto iz člena 102(1) za osnovno dohodkovno podporo za leto zahtevka 2026, kot je določeno v strateškem načrtu SKP za državo članico ali skupino ozemelj iz člena 22(2).

Države članice se lahko odločijo, da zmanjšanje uporabijo za vse ali del plačilnih pravic z vrednostjo, določeno v skladu z odstavkom 1 tega člena, ki presega načrtovani znesek na enoto iz člena 102(1) za osnovno dohodkovno podporo za leto zahtevka 2026, kot je določeno v strateškem načrtu SKP za državo članico ali skupino ozemelj iz člena 22(2).

7.   Zmanjšanja iz odstavka 6 temeljijo na objektivnih in nediskriminatornih merilih. Brez poseganja v minimalno vrednost, določeno v skladu z odstavkom 5, lahko ta merila vključujejo določitev največjega zmanjšanja, ki ne sme biti manjše od 30 %.

8.   Države članice zagotovijo, da se prilagoditev vrednosti plačilnih pravic v skladu z odstavki 3 do 7 začne od leta 2023.

1.   Države članice, ki so se odločile za odobritev podpore na podlagi plačilnih pravic, aktivnim kmetom, ki imajo lastniške ali zakupljene plačilne pravice, ob uveljavljanju navedenih plačilnih pravic odobrijo osnovno dohodkovno podporo. Države članice zagotovijo, da za namene aktiviranja plačilnih pravic aktivni kmetje prijavijo upravičene hektare za vsako plačilno pravico.

2.   Države članice zagotovijo, da se plačilne pravice, vključno v primeru dejanskega ali pričakovanega dedovanja, uveljavljajo le v državi članici ali znotraj skupine ozemelj iz člena 22(2), v kateri so bile dodeljene.

3.   Države članice zagotovijo, da aktivirane plačilne pravice dajejo pravico do plačila na podlagi tam določenega zneska.

1.   Vsaka država članica, ki se odloči odobriti osnovno dohodkovno podporo na podlagi plačilnih pravic, upravlja nacionalno rezervo.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena se država članica, kadar se odloči razlikovati osnovno dohodkovno podporo v skladu s členom 22(2), lahko odloči, da bo imela rezervo za vsako skupino ozemelj iz navedenega člena.

3.   Države članice zagotovijo, da se plačilne pravice iz rezerve dodelijo le aktivnim kmetom.

4.   Države članice svojo rezervo uporabijo za prednostno dodelitev plačilnih pravic naslednjim kmetom:

5.   Država članica dodeli plačilne pravice ali poveča vrednost obstoječih plačilnih pravic za aktivne kmete, ki so upravičeni na podlagi dokončne odločitve sodišča ali dokončnega upravnega akta pristojnega organa te države članice. Država članica zagotovi, da navedeni aktivni kmetje prejmejo število in vrednost plačilnih pravic, kot sta določena v navedeni odločitvi ali aktu, na datum, ki ga določi ta država članica.

6.   Države članice zagotovijo, da se rezerva dopolni z linearnim zmanjšanjem vrednosti vseh plačilnih pravic, kadar rezerva ne zadostuje za dodelitev plačilnih pravic v skladu z odstavkoma 4 in 5.

7.   Države članice lahko določijo dodatna pravila za uporabo rezerve, vključno z dodatnimi kategorijami kmetov, ki bodo prejeli sredstva iz rezerve, pod pogojem, da so sredstva prejele prednostne skupine iz odstavkov 4 in 5, in za primere, ki bi sprožili polnjenje rezerve. Kadar je rezerva dopolnjena z linearnim zmanjšanjem vrednosti plačilnih pravic, se tako linearno zmanjšanje uporablja za vse plačilne pravice na nacionalni ravni ali – kadar države članice uporabijo odstopanje iz odstavka 2 – na ravni ustrezne skupine ozemelj iz člena 22(2).

8.   Države članice vrednost novih plačilnih pravic, dodeljenih iz rezerve, določijo na nacionalni povprečni vrednosti plačilnih pravic v letu dodelitve ali na povprečni vrednosti plačilnih pravic za vsako skupino ozemelj iz člena 22(2) v letu dodelitve.

9.   Države članice se lahko odločijo, da bodo vrednost obstoječih plačilnih pravic povečale do nacionalne povprečne vrednosti v letu dodelitve ali do povprečne vrednosti za vsako skupino ozemelj iz člena 22(2).

1.   Razen v primeru prerazporeditve na podlagi dejanskega ali pričakovanega dedovanja se plačilne pravice prerazporedijo le na aktivnega kmeta s sedežem v isti državi članici.

2.   Kadar se države članice odločijo razlikovati osnovno dohodkovno podporo v skladu s členom 22(2), se plačilne pravice prerazporedijo le znotraj skupine ozemelj, na katerih so bile dodeljene.

1.   Države članice zagotovijo dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost (v nadaljnjem besedilu: prerazporeditvena dohodkovna podpora) v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka ali od člena 98 lahko države članice prerazporedijo dohodkovno podporo z drugimi instrumenti in intervencijami, ki se financirajo iz EKJS, da bi dosegle cilj pravičnejše razporeditve ter uspešnejše in učinkovitejše usmerjenosti dohodkovne podpore, če lahko v svojih strateških načrtih SKP dokažejo, da je taka potreba po prerazporeditvi ustrezno obravnavana.

2.   Države članice zagotovijo prerazporeditev neposrednih plačil z večjih na manjša ali srednje velika kmetijska gospodarstva z določitvijo prerazporeditvene dohodkovne podpore v obliki letnega nevezanega plačila na upravičeni hektar kmetom, ki so upravičeni do plačila v okviru osnovne dohodkovne podpore iz člena 21.

3.   Države članice na nacionalni ali regionalni ravni, ki je lahko raven skupine ozemelj iz člena 22(2), določijo znesek na hektar ali različne zneske za različne razpone hektarjev ter tudi največje število hektarjev na kmeta, za katero se izplača prerazporeditvena dohodkovna podpora.

4.   Načrtovani znesek na hektar za dano leto zahtevka ne presega nacionalnega povprečnega zneska neposrednih plačil na hektar za navedeno leto zahtevka.

5.   Nacionalni povprečni znesek neposrednih plačil na hektar se opredeli kot razmerje med nacionalno zgornjo mejo za neposredna plačila za dano leto zahtevka iz Priloge V in skupnimi načrtovanimi učinki za osnovno dohodkovno podporo za navedeno leto zahtevka, izraženo v številu hektarov.

6.   V primeru pravne osebe ali skupine fizičnih ali pravnih oseb lahko države članice uporabijo največje število hektarjev iz odstavka 3 na ravni članov teh pravnih oseb ali skupin, kadar nacionalno pravo določa, da posamezni člani prevzamejo pravice in obveznosti, primerljive s tistimi posameznih kmetov, ki imajo status vodje kmetijskega gospodarstva, zlasti kar zadeva njihov ekonomski, socialni in davčni status, pod pogojem, da so prispevali h krepitvi kmetijskih struktur zadevnih pravnih oseb ali skupin.

Če so kmetje del skupine povezanih pravnih oseb, kot določijo države članice, lahko države članice v skladu pogoji, ki jih same določijo, uporabijo največje število hektarjev iz odstavka 3 na ravni te skupine.

1.   Države članice lahko dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete, določene v skladu z merili iz člena 4(6) zagotovijo skladno pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2.   Kot del obveznosti, da pritegnejo mlade kmete v skladu s ciljem iz člena 6(1), točka (g), ter da v skladu s členom 95 za ta cilj namenijo vsaj znesek iz Priloge XII, lahko države članice določijo dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete, ki so prvič na novo ustanovili kmetijsko gospodarstvo ter so upravičeni do plačila v okviru osnovne dohodkovne podpore iz člena 21.

Države članice lahko odločijo, da kmetom, ki so prejeli podporo na podlagi člena 50 Uredbe (EU) št. 1307/2013, za preostanek obdobja iz odstavka 5 navedenega člena odobrijo podporo iz tega člena.

3.   Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete se odobri za obdobje največ petih let, ki se začne s prvim letom predložitve vloge za plačilo za mlade kmete, in pod pogoji, ki se določijo v pravnem okviru SKP, ki se uporablja za obdobje po letu 2027, kadar trajanje obdobja petih let teče dlje od leta 2027. Države članice zagotovijo, da upravičencem za obdobje po letu 2027 ne ustvarijo pravnih pričakovanj.

Ta podpora je v obliki bodisi letnega nevezanega plačila na upravičeni hektar ali pavšalnega plačila na mladega kmeta.

Države članice lahko odločijo, da odobrijo podporo iz tega člena le za največje število hektarjev na mladega kmeta.

4.   V primeru pravne osebe ali skupine fizičnih ali pravnih oseb, kot so skupina kmetov, organizacije proizvajalcev ali zadruge, lahko države članice uporabijo največje število hektarjev iz odstavka 3 na ravni članov teh pravnih oseb ali skupin:

1.   Države članice vzpostavijo in zagotovijo podporo za prostovoljne sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali (v nadaljnjem besedilu: sheme za podnebje in okolje) v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2.   Države članice na podlagi tega člena podprejo aktivne kmete ali skupine aktivnih kmetov, ki prevzamejo obveznosti, da bodo uporabljali kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje, okolje in dobrobit živali ter se borijo proti mikrobni odpornosti.

3.   Države članice pripravijo seznam kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na podnebje, okolje in dobrobit živali ter se borijo proti mikrobni odpornosti iz odstavka 2. Te prakse so zasnovane tako, da izpolnjujejo enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f) in glede izboljšanja dobrobiti živali ter boja proti mikrobni odpornosti iz člena 6(1), točka (i).

4.   Vsaka shema za podnebje in okolje načeloma zajema vsaj dve od naslednjih področij ukrepanja za podnebje, okolje, dobrobit živali in boja proti mikrobni odpornosti:

5.   Države članice v skladu s tem členom zagotovijo le plačila, ki zajemajo obveznosti, ki:

Za obveznosti iz prvega pododstavka, točka (b), se lahko, kadar nacionalno pravo nalaga nove zahteve, ki presegajo ustrezne minimalne zahteve, določene v pravu Unije, podpora odobri za obveznosti, ki prispevajo k izpolnjevanju teh zahtev, za največ 24 mesecev od datuma, ko postanejo obvezne za kmetijsko gospodarstvo.

6.   Na podlagi odstavka 5 lahko države članice za opis obveznosti, ki jih mora izpolniti upravičenec do shem za podnebje in okolje iz tega člena, nadgradijo eno ali več zahtev in standardov, določenih v poglavju I, oddelek 2, če obveznosti iz shem za podnebje in okolje presegajo zadevne predpisane zahteve ravnanja in minimalne standarde za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč, ki so jih države članice določile na podlagi poglavja I, oddelek 2.

Brez poseganja v člen 87(1) Uredbe (EU) 2021/2116 za aktivne kmete ali skupine aktivnih kmetov, ki sodelujejo v shemah za podnebje in okolje, določenih v skladu s prvim pododstavkom, velja, da izpolnjujejo zadevne zahteve in standarde iz Priloge III, če izpolnjujejo obveznosti iz zadevne sheme za podnebje in okolje.

Države članice, ki vzpostavijo sheme za podnebje in okolje v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, lahko zagotovijo, da njihovi sistemi upravljanja in kontrole ne podvajajo pregledov, kadar se uporabljajo enake zahteve in standardi v okviru teh shem za podnebje in okolje in obveznosti iz Priloge III.

7.   Podpora za posamezno shemo za podnebje in okolje je v obliki letnega plačila za vse upravičene hektarje, ki so zajeti v obveznostih. Plačila se odobrijo kot:

Z odstopanjem od prvega pododstavka so lahko plačila, odobrena v skladu s točko (b) prvega pododstavka, za obveznosti v zvezi z dobrobitjo živali, obveznosti za boj proti mikrobni odpornosti in, če je to ustrezno utemeljeno, obveznosti za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje, tudi v obliki letnega plačila za glave velike živine.

8.   Države članice dokažejo, kako kmetijske prakse, za katere veljajo obveznosti v okviru shem za podnebje in okolje, ustrezajo potrebam iz člena 108 in kako prispevajo k okoljski in podnebni strukturi iz člena 109(2), točka (a), ter dobrobiti živali in boju proti mikrobni odpornosti. Uporabljajo sistem ocenjevanja ali točkovanja ali katero koli drugo ustrezno metodologijo, da zagotovijo uspešnost in učinkovitost shem za podnebje in okolje za doseganje zastavljenih ciljnih vrednosti. Države članice pri določanju ravni plačil za različne obveznosti v okviru shem za podnebje in okolje na podlagi odstavka 7, prvi pododstavek, točka (a), tega člena upoštevajo raven trajnostnosti in ambicioznosti vsake sheme za podnebje in okolje, temelječo na objektivnih in preglednih merilih.

9.   Države članice zagotovijo, da so intervencije iz tega člena skladne z intervencijami, ki temeljijo na členu 70.

1.   Države članice lahko vezano dohodkovno podporo aktivnim kmetom odobrijo v skladu s pogoji iz tega pododdelka in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2.   Intervencije držav članic pomagajo sektorjem in proizvodnjam, ki prejemajo podporo, ali posebnim vrstam kmetovanja v njih, kot so navedene v členu 33, da obravnavajo težave, s katerimi se soočajo, in sicer z izboljšanjem konkurenčnosti, trajnostnosti ali kakovosti. Državam članicam ni treba dokazati težav, s katerimi se soočajo v zvezi z beljakovinskimi rastlinami.

3.   Vezana dohodkovna podpora ima obliko letnega plačila na hektar ali žival.

1.   Države članice lahko odobrijo vezano dohodkovno podporo v obliki plačila na hektar samo za površine, ki so jih določile kot upravičene hektarje.

2.   Kadar vezana dohodkovna podpora zadeva govedo ali ovce in koze, države članice kot pogoje za upravičenost do podpore določijo zahteve za identifikacijo in registracijo živali v skladu z delom IV, naslov I, poglavje 2, oddelek 1, Uredbe (EU) 2016/429. Vendar se brez poseganja v druge veljavne pogoje za upravičenost govedo ali ovce in koze štejejo za upravičene do podpore, če so zahteve glede identifikacije in registracije izpolnjene do določenega datuma v zadevnem letu zahtevka, ki ga določijo države članice.

1.   Posebno plačilo za bombaž se odobri na hektar upravičene pridelovalne površine za bombaž. Površina je upravičena le, če se nahaja na kmetijskem zemljišču, na katerem je država članica odobrila pridelavo bombaža in ki je posajeno s sortami, ki jih je odobrila država članica, ter dejansko požeto pod normalnimi pogoji rasti.

2.   Posebno plačilo za bombaž se izplača za bombaž neoporečne, čiste in prodajne kakovosti.

3.   Bolgarija, Grčija, Španija in Portugalska odobrijo zemljišče in sorte iz odstavka 1 v skladu z morebitnimi pravili in pogoji, sprejetimi na podlagi odstavka 5.

4.   Za intervencije iz tega pododdelka:

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152, s katerimi to uredbo dopolni s pravili in pogoji za odobritev zemljišč in sort za namene posebnega plačila za bombaž.

6.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila o postopku odobritve zemljišč in sort za namene posebnega plačila za bombaž in uradnem obveščanju pridelovalcev v zvezi s to odobritvijo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 153(2).

1.   Določene so naslednje nacionalne osnovne površine:

2.   Določeni so naslednji fiksni donosi v referenčnem obdobju:

3.   Znesek posebnega plačila za kmetijsko rastlino na hektar upravičene površine se izračuna tako, da se donosi iz odstavka 2 pomnožijo z naslednjimi referenčnimi zneski:

4.   Če upravičena pridelovalna površina za bombaž v dani državi članici in danem letu preseže osnovno površino, določeno v odstavku 1, se znesek iz odstavka 3 za to državo članico zmanjša sorazmerno s prekoračenjem osnovne površine.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152, s katerimi to uredbo dopolni s pravili o pogojih za odobritev posebnega plačila za bombaž, zahtevah glede upravičenosti in agronomskih praksah.

6.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila o izračunu zmanjšanja iz odstavka 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 153(2).

1.   Za namene tega pododdelka „odobrena medpanožna organizacija“ pomeni pravni subjekt, ki ga sestavljajo kmetje, ki pridelujejo bombaž, in vsaj en obrat za odzrnjevanje bombaža, v katerem se izvajajo dejavnosti, kot so:

2.   Država članica, v kateri imajo obrati za odzrnjevanje bombaža sedež, odobri medpanožne organizacije, ki izpolnjujejo morebitna merila, določena v skladu z odstavkom 3.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152 za dopolnitev te uredbe s pravili o:

1.   Posebno plačilo za bombaž se kmetom odobri za upravičene hektarje, kot je določeno v členu 38.

2.   Za kmete, ki so člani odobrene medpanožne organizacije, se posebno plačilo za bombaž za upravičene hektarje v okviru osnovne površine iz člena 38(1) poveča za znesek 2 EUR.

1.   Člena 101 in 102 ter naslov VII, z izjemo poglavja III navedenega naslova, se ne uporabljajo za posebno plačilo za bombaž iz tega pododdelka.

2.   Posebno plačilo za bombaž ni vključeno v noben oddelek strateškega načrta SKP iz členov 108 do 114, razen kar zadeva člen 112(2), točka (a), v zvezi s finančnim načrtom.

3.   Člen 55(1), drugi in tretji pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2116 se ne uporablja za intervencije iz tega pododdelka.

1.   Vrste intervencij v sektorju sadja in zelenjave iz člena 42, točka (a), so obvezne za države članice, ki imajo v zadevnem sektorju organizacije proizvajalcev, priznane na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Kadar država članica, ki v času predložitve strateškega načrta SKP nima priznanih organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, v obdobju strateškega načrta SKP prizna organizacijo proizvajalcev v navedenem sektorju na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, ta država članica predloži zahtevek za spremembo svojega strateškega načrta SKP v skladu s členom 119, da se vključijo intervencije v sektorju sadja in zelenjave.

2.   Vrste intervencij v čebelarskem sektorju iz člena 42, točka (b), so obvezne za vsako državo članico.

3.   Vrste intervencij v vinskem sektorju iz člena 42, točka (c), so obvezne za države članice, navedene v Prilogi VII.

4.   Države članice se v svojih strateških načrtih SKP lahko odločijo za izvajanje vrst intervencij iz člena 42, točke (d), (e) in (f).

5.   Nemčija lahko v sektorju hmelja izvaja vrste intervencij iz člena 42, točka (f), samo, če se v svojem strateškem načrtu SKP odloči, da ne bo izvajala vrst intervencije iz člena 42, točka (d).

6.   Grčija, Francija in Italija lahko v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk izvajajo vrste intervencij iz člena 42, točka (f), samo, če se v svojih strateških načrtih SKP odločijo, da ne bodo izvajale vrst intervencij iz člena 42, točka (e).

1.   V sektorjih iz člena 42 je podpora lahko v eni od naslednjih oblik:

2.   Zneski za oblike podpore iz odstavka 1, točke (b), (c) in (d), se določijo na enega od naslednjih načinov:

1.   Države članice za vsak cilj, ki ga izberejo med cilji iz člena 46, točke (a) do (i) in (k), v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij v sektorjih iz člena 42, točke (a), (d), (e) in (f):

2.   Države članice za cilj iz člena 46, točka (j), v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij v sektorjih iz člena 42, točke (a), (d), (e) in (f):

1.   Cilji iz člena 46 ter intervencije v sektorju sadja in zelenjave, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP, se izvajajo z odobrenimi operativnimi programi organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali z odobrenimi operativnimi programi takih organizacij proizvajalcev in združenj, pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Operativni programi trajajo najmanj tri in največ sedem let.

3.   Z operativnimi programi se uresničujejo vsaj cilji iz člena 46, točke (b), (e) in (f).

4.   Za vsak izbrani cilj se v operativnih programih opišejo intervencije, izbrane med intervencijami, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP.

5.   Organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, ki so priznana na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, državam članicam v odobritev predložijo operativne programe in jih, če so odobreni, tudi izvajajo.

6.   Operativni programi združenj organizacij proizvajalcev ne zajemajo istih intervencij kot operativni programi organizacij članic. Države članice preučijo operativne programe združenj organizacij proizvajalcev skupaj z operativnimi programi organizacij članic.

V ta namen države članice zagotovijo, da:

7.   Države članice zagotovijo, da za vsak operativni program:

Kadar za vsaj 80 % članov organizacije proizvajalcev velja ena ali več identičnih kmetijsko-okoljsko-podnebnih obveznosti ali obveznosti ekološkega kmetovanja iz poglavja IV, se vsaka od teh obveznosti šteje kot ukrep za najmanj tri ukrepe iz prvega pododstavka, točka (b).

8.   V operativnih programih se lahko določijo predlagani ukrepi, s katerimi se delavcem v sektorju zagotovijo pravični in varni delovni pogoji.

1.   Vsaka organizacija proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave ali združenje organizacij proizvajalcev lahko ustanovi operativni sklad. Sklad se financira iz:

2.   Operativni skladi se uporabljajo samo za financiranje operativnih programov, ki so jih odobrile države članice.

1.   Finančna pomoč Unije je enaka znesku dejansko plačanih finančnih prispevkov iz člena 51(1), točka (a), in znaša največ 50 % dejansko nastalih odhodkov.

2.   Finančna pomoč Unije se omeji na:

Te omejitve se lahko povečajo za 0,5 odstotne točke, če se znesek, ki presega zadevni odstotek iz prvega pododstavka, porabi izključno za eno ali več intervencij, povezanih s cilji iz člena 46, točke (d), (e), (f), (h), (i) in (j). Za združenja organizacij proizvajalcev, vključno s transnacionalnimi združenji organizacij proizvajalcev, velja, da združenje te intervencije lahko izvaja v imenu svojih članov.

3.   Na zahtevo organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev se petdesetodstotna omejitev iz odstavka 1 poveča na 60 % za operativni program ali del operativnega programa, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

4.   Petdesetodstotna omejitev iz odstavka 1 se za odhodke, ki so povezani s ciljem iz člena 46, točka (d), poveča na 80 %, če ti odhodki krijejo vsaj 5 % odhodkov v okviru operativnega programa.

5.   Petdesetodstotna omejitev iz odstavka 1 se za odhodke, ki so povezani s ciljem iz člena 46, točki (e) in (f), poveča na 80 %, če ti odhodki krijejo vsaj 20 % odhodkov v okviru operativnega programa.

6.   Petdesetodstotna omejitev iz odstavka 1 se poveča na 100 % v naslednjih primerih:

1.   Države članice lahko v regijah, v katerih je stopnja organiziranosti proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave znatno pod povprečjem Unije, organizacijam proizvajalcev, priznanim na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, odobrijo nacionalno finančno pomoč v višini največ 80 % finančnih prispevkov iz člena 51(1), točka (a), te uredbe in do 10 % vrednosti tržne proizvodnje vsake take organizacije proizvajalcev. Nacionalna finančna pomoč dopolnjuje operativni sklad.

2.   Šteje se, da je stopnja organiziranosti proizvajalcev v regiji države članice znatno pod povprečjem Unije, kadar je bila povprečna stopnja organiziranosti manj kot 20 % v treh zaporednih letih pred izvedbo operativnega programa. Stopnja organiziranosti se izračuna kot vrednost proizvodnje sadja in zelenjave, ki so jo v zadevni regiji pridobili in tržili organizacije proizvajalcev ter združenja organizacij proizvajalcev, priznani na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, deljena s skupno vrednostjo proizvodnje sadja in zelenjave, pridobljene v navedeni regiji.

3.   Države članice, ki odobrijo nacionalno finančno pomoč v skladu z odstavkom 1, Komisiji priglasijo regije, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 2, in nacionalno finančno pomoč, odobreno organizacijam proizvajalcev v teh regijah.

1.   Države članice v svojih strateških načrtih SKP za vsak izbran specifični cilj iz člena 6(1) izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij v čebelarskem sektorju:

2.   Države članice v svojih strateških načrtih SKP utemeljijo svojo izbiro specifičnih ciljev in vrst intervencij. Države članice pri izbranih vrstah intervencij intervencije opredelijo.

3.   Države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo finančna sredstva, ki jih zagotavljajo za vrste intervencij, ki jih izberejo v svojih strateških načrtih SKP.

4.   Države članice za podporne vrste intervencij iz odstavka 2 tega člena zagotovijo vsaj enake zneske financiranja, kot je finančna pomoč Unije, ki jo uporabljajo na podlagi člena 88(2).

5.   Skupna finančna pomoč Unije in držav članic ne presega odhodkov, ki jih ima upravičenec.

6.   Države članice pri pripravi svojih strateških načrtov SKP sodelujejo s predstavniki organizacij s področja čebelarstva.

7.   Države članice Komisiji vsako leto sporočijo število čebeljih panjev na svojem ozemlju.

1.   Države članice iz člena 88(1) za vsak cilj, izbran izmed ciljev, določenih v členu 57, v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več vrst naslednjih vrst intervencij:

Prvi pododstavek, točka (k), se uporablja le za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali vina z navedbo sorte vinske trte. Dejavnosti promocije in komuniciranja za konsolidacijo možnosti prodaje so omejeni na obdobje največ treh let, ki ga ni mogoče podaljšati, in zadevajo le sheme kakovosti Unije, ki zajemajo označbe porekla in geografske označbe.

2.   Države članice iz člena 88(1) v svojih strateških načrtih SKP utemeljijo izbiro ciljev in vrst intervencij v vinskem sektorju. Pri izbranih vrstah intervencij intervencije opredelijo.

Države članice, ki so izbrale vrste intervencij iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (k), tega člena, določijo posebne določbe za ukrepe in dejavnosti informiranja in promocije, zlasti glede njihovega najdaljšega trajanja.

3.   Poleg zahtev iz naslova V države članice iz člena 88(1) v svojih strateških načrtih SKP določijo razpored izvajanja za izbrane vrste intervencij, intervencije in splošno finančno tabelo, ki prikazuje sredstva, ki se uporabijo, in predvideno razdelitev sredstev med izbrane vrste intervencij ter intervencije v skladu z dodeljenimi finančnimi sredstvi iz Priloge VII.

1.   Finančna pomoč Unije za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (a), ne presega 50 % dejanskih stroškov prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ali 75 % dejanskih stroškov prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov v manj razvitih regijah.

Ta finančna pomoč pa se lahko za strma pobočja in terase na območjih, kjer je nagib večji od 40 %, poveča do 60 % dejanskih stroškov prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ali do 80 % dejanskih stroškov prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov v manj razvitih regijah.

Pomoč ima lahko samo obliko nadomestila proizvajalcem za izgubo dohodka zaradi izvajanja intervencije ter prispevka k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve. Nadomestilo proizvajalcem za izgubo dohodka zaradi izvajanja intervencije lahko krije do 100% zadevne izgube in je lahko v eni izmed naslednjih oblik:

2.   Finančna pomoč Unije za naložbe iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (b), ne presega:

Finančna pomoč Unije po najvišji stopnji iz prvega pododstavka se odobri samo mikro, malim in srednjim podjetjem v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES (43). Lahko pa se odobri vsem podjetjem v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih.

V primeru podjetij, ki niso zajeta v členu 2(1) Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in imajo manj kot 750 zaposlenih ali letni promet, nižji od 200 milijonov EUR, se najvišje ravni finančne pomoči Unije iz prvega pododstavka tega odstavka razpolovijo.

Finančna pomoč Unije se ne odobri podjetjem v težavah v smislu sporočila Komisije z naslovom „Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah“ (44).

3.   Finančna pomoč Unije za zeleno trgatev iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (c), ne presega 50 % vsote neposrednih stroškov uničenja ali odstranitve grozdov in izgube dohodka v zvezi s takim uničenjem ali odstranitvijo.

4.   Finančna pomoč Unije za intervencije iz člena 58(1), prvi pododstavek, točke (i), (j) in (m), ne presega 50 % neposrednih ali upravičenih stroškov.

5.   Finančna pomoč Unije za zavarovanje letine iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (d), ne presega:

Finančna pomoč Unije za zavarovanje letine se lahko odobri, če zadevne zavarovalnine ne znašajo več kot 100 % nadomestila za izgubo dohodka proizvajalca ob upoštevanju vseh nadomestil, ki bi jih proizvajalec lahko pridobil iz drugih shem podpore v zvezi z zavarovanim tveganjem. V skladu z zavarovalnimi pogodbami morajo upravičenci sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje tveganj.

6.   Finančna pomoč Unije za inovacije iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (e), ne presega:

Finančna pomoč Unije po najvišji stopnji iz prvega pododstavka se odobri samo mikro, malim in srednjim podjetjem v smislu Priporočila 2003/361/ES; lahko pa se odobri vsem podjetjem v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih.

V primeru podjetij, ki niso zajeta v členu 2(1) Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in imajo manj kot 750 zaposlenih ali letni promet, nižji od 200 milijonov EUR, se najvišje ravni finančne pomoči Unije iz prvega pododstavka tega odstavka razpolovijo.

7.   Finančna pomoč Unije za ukrepe za informiranje in promocijo iz člena 58(1), prvi pododstavek, točki (h) in (k), ne presega 50 % upravičenih odhodkov.

Države članice iz člena 88(1) lahko poleg tega odobrijo nacionalna plačila do največ 30 % upravičenih odhodkov, pri čemer finančna pomoč Unije in plačila držav članic skupaj ne presegajo 80 % upravičenih odhodkov.

8.   Komisija sprejme izvedbene akte, ki določijo finančno pomoč Unije za destilacijo stranskih proizvodov vinarstva iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (g), v skladu s posebnimi pravili iz člena 60(3). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 153(2).

1.   Države članice iz člena 88(1) zagotovijo, da finančna pomoč Unije za zavarovanje letine ne izkrivlja konkurence na zavarovalniškem trgu.

2.   Države članice iz člena 88(1) vzpostavijo sistem, ki temelji na objektivnih merilih, da zagotovijo, da posamezni proizvajalci z intervencijo zelene trgatve ne prejmejo nadomestila, ki bi preseglo zgornjo mejo, določeno v členu 59(3).

3.   Znesek pomoči Unije za destilacijo stranskih proizvodov vinarstva iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (g), se določi na vol. % in hektoliter proizvedenega alkohola. Za volumenski delež alkohola v stranskih proizvodih, namenjenih za destilacijo, ki presega 10 % v razmerju do volumenskega deleža alkohola v pridelanem vinu, se finančna pomoč Unije ne izplača.

Države članice iz člena 88(1) zagotovijo, da se finančna pomoč Unije za destilacijo stranskih proizvodov vinarstva izplača destilarnam, ki predelujejo stranske proizvode vinarstva, oddane v destilacijo za surovi alkohol z vsebnostjo alkohola najmanj 92 vol. %.

Finančna pomoč Unije vključuje pavšalni znesek za nadomestilo stroškov zbiranja stranskih proizvodov vinarstva. Ta znesek se z destilarne prerazporedi na proizvajalca v primerih, kadar slednji nosi zadevne stroške.

Države članice iz člena 88(1) zagotovijo, da se alkohol, ki nastane iz destilacije stranskih proizvodov vinarstva, za katero je bila odobrena finančna pomoč Unije, uporabi izključno v industrijske ali energetske namene, ki ne izkrivljajo konkurence.

4.   Države članice iz člena 88(1) v svojih strateških načrtih SKP zagotovijo, da se nameni vsaj 5 % odhodkov in sprejme vsaj en ukrep za izpolnitev ciljev v prid varstva okolja, prilagajanja podnebnim spremembam, izboljšanja trajnostnosti proizvodnih sistemov in postopkov, zmanjšanja vpliva vinskega sektorja Unije na okolje, prihrankov energije in izboljšanja splošne energetske učinkovitosti v vinskem sektorju v skladu s cilji iz člena 57, točke (b), (d) in (h).

1.   Nemčija si v sektorju hmelja prizadeva uresničiti enega ali več ciljev iz člena 46, točke (a) do (h), (j) in (k).

2.   Nemčija v svojem strateškem načrtu SKP izbere eno ali več vrst intervencij iz člena 47 za uresničevanje ciljev, izbranih v skladu z odstavkom 1 tega člena. Nemčija v okviru izbranih vrst intervencij intervencije opredeli. V svojem strateškem načrtu SKP utemelji izbiro ciljev, vrst intervencij in intervencije za uresničevanje teh ciljev.

3.   Intervencije, ki jih opredeli Nemčija, se izvajajo z odobrenimi operativnimi programi organizacij proizvajalcev ali njihovih združenj, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013.

4.   Operativni programi iz odstavka 3 izpolnjujejo pogoje iz člena 50(2), (4), (5), (6) in (8).

5.   Nemčija zagotovi, da finančna pomoč Unije, zagotovljena vsaki organizaciji proizvajalcev ali združenjem organizacij proizvajalcev na podlagi tega člena za vrste intervencije iz člena 47(2), točke (f), (g) in (h), v povprečju treh zaporednih let ne presega tretjine celotne finančne pomoči Unije, prejete za njen operativni program v istem obdobju.

1.   Nemčija v okviru dodeljenih finančnih sredstev iz člena 88(3) dodeli najvišjo finančno pomoč Unije organizacijam proizvajalcev ali njihovim združenjem, ki izvajajo operativne programe iz člena 61(3), sorazmerno s številom hektarov za pridelavo hmelja posamezne organizacije proizvajalcev.

2.   V okviru najvišjih zneskov, dodeljenih posamezni organizaciji proizvajalcev ali združenju organizacij proizvajalcev na podlagi odstavka 1, je finančna pomoč Unije za operativne programe iz člena 61 omejena na 50 % dejanskih odhodkov za vrste intervencij iz navedenega člena. Preostali del odhodkov krije organizacija proizvajalcev ali združenje, ki prejema finančno pomoč Unije.

Finančna pomoč Unije se plača za operativne sklade, ki jih vzpostavijo organizacije proizvajalcev ali njihova združenja, priznana na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/201, s katero se izvajajo operativni programi. V ta namen se smiselno uporablja člen 51 te uredbe.

3.   Petdesetodstotna omejitev iz odstavka 2 se poveča na 100 %:

1.   Da bi Grčija, Francija in Italija lahko uresničile cilje iz člena 63, v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več vrst intervencij iz člena 47. Pri izbranih vrstah intervencij intervencije opredelijo.

2.   Intervencije, ki jih opredelijo Grčija, Francija in Italija, se izvajajo prek odobrenih operativnih programov organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013. V ta namen se smiselno uporabljata člen 50(2), (4), (5), (6) in (8) in člen 51 te uredbe, brez poseganja v člen 65(3).

1.   Finančna pomoč Unije za upravičene stroške ne presega:

2.   Za posamezno organizacijo proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev se finančna pomoč Unije v letih 2023 in 2024 omeji na 30 % vrednosti tržne proizvodnje, v letih 2025 in 2026 na 15 % ter od leta 2027 naprej na 10 %.

3.   Grčija, Francija in Italija lahko zagotovijo dopolnilno financiranje operativnih skladov iz člena 51 do 50 % stroškov, ki jih ne krije finančna pomoč Unije.

4.   Grčija, Francija in Italija zagotovijo, da odhodki za vrste intervencij iz člena 47(2), točke (f), (g) in (h), ne presegajo ene tretjine skupnih odhodkov v okviru vsakega operativnega programa, določenega v njihovih strateških načrtih SKP.

1.   Države članice za vsak sektor, izbran v skladu s členom 66, izberejo eno ali več vrst intervencij iz člena 47, ki se izvedejo prek odobrenih operativnih programov, ki jih pripravijo:

2.   Države članice določijo merila, v skladu s katerimi se opredeli skupina proizvajalcev, ter dejavnosti in cilje skupin proizvajalcev iz odstavka 1, točka (b), da bi te skupine proizvajalcev lahko izpolnile zahteve, na podlagi katerih bi bile v skladu s členi 152 do 154 ali 161 Uredbe (EU) št. 1308/2013 priznane kot organizacije proizvajalcev, ali na podlagi odstavka 7 tega člena.

3.   Skupine proizvajalcev iz odstavka 1, točka (b), poleg operativnega programa pripravijo in predložijo načrt za priznanje, da bi v prehodnem obdobju iz navedene točke izpolnile zahteve, na podlagi katerih bi bile v skladu s členi 152 do 154 ali 161 Uredbe (EU) št. 1308/2013 priznane kot organizacije proizvajalcev, ali na podlagi odstavka 7 tega člena.

V načrtu za priznanje se določijo dejavnosti in ciljne vrednosti, da se zagotovi napredek pri doseganju takšnega priznanja.

Podpora, odobrena skupini proizvajalcev, ki do konca prehodnega obdobja ni priznana kot organizacija proizvajalcev, se izterja.

4.   Države članice utemeljijo izbiro vrst intervencije iz odstavka 1.

Države članice, ki se za proizvode iz Priloge VI odločijo za izvajanje vrst intervencij iz tega oddelka, za vsak sektor, ki ga izberejo, navedejo seznam proizvodov, ki jih zajema ta sektor.

5.   Vrste intervencij iz člena 47(2), točke (c) in (f) do (i), se ne uporabljajo za semena bombaža, oljne repice in ogrščice, sončnična semena in sojo, ki so vključeni v Prilogo VI.

6.   Operativni programi iz odstavka 1 izpolnjujejo pogoje iz člena 50(2), (4), (5), (6) in (8).

7.   Države članice, ki se odločijo izvajati vrste intervencij iz člena 42, točka (f), v sektorju bombaža, priznajo organizacije proizvajalcev v tem sektorju in združenja takih organizacij proizvajalcev v skladu z zahtevami in s postopki iz člena 152(1) ter členov 153 do 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Skupine proizvajalcev bombaža in združenja takih skupin proizvajalcev, ki jih priznajo države članice v skladu s Protokolom št. 4 k Aktu o pristopu Helenske republike iz leta 1979 pred začetkom uporabe te uredbe, se za namene tega oddelka štejejo za organizacije proizvajalcev oziroma združenja organizacij proizvajalcev.

8.   Države članice zagotovijo, da odhodki za vrste intervencij iz člena 47(2), točke (f), (g) in (h), ne presegajo ene tretjine skupnih odhodkov v okviru vsakega operativnega programa, določenega v njihovih strateških načrtih SKP.

1.   Finančna pomoč Unije za vrste intervencij iz člena 67 se omeji na 50 % dejanskih odhodkov. Preostali del odhodkov krijejo upravičenci.

Finančna pomoč Unije se plača za operativne sklade, ki jih vzpostavijo organizacije proizvajalcev ali njihova združenja, priznana na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali člena 67(7) te uredbe, ali skupine proizvajalcev iz člena 67(1), točka (b), te uredbe. V ta namen se smiselno uporabljata člen 51 in člen 52(1) te uredbe.

2.   Petdesetodstotna omejitev iz odstavka 1 se za organizacije proizvajalcev ali njihova združenja, priznana na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali člena 67(7) te uredbe, za prvih pet let po letu priznanja poveča na 60 %.

3.   Finančna pomoč Unije se omeji na 6 % vrednosti tržne proizvodnje:

1.   Države članice med intervencije v svojih strateških načrtih SKP vključijo kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti, prav tako pa lahko vanje vključijo druge upravljavske obveznosti. Plačila za te obveznosti se odobrijo v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v strateških načrtih SKP.

2.   Države članice odobrijo plačila samo kmetom ali drugim upravičencem, ki prostovoljno sprejmejo upravljavske obveznosti, za katere velja, da pripomorejo k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2).

3.   Države članice v skladu s tem členom zagotovijo plačila, le za obveznosti, ki:

Za obveznosti iz prvega pododstavka, točka (b), se lahko, kadar nacionalno pravo nalaga nove zahteve, ki presegajo ustrezne minimalne zahteve, določene v pravu Unije, podpora odobri za obveznosti, ki prispevajo k izpolnjevanju teh zahtev, za največ 24 mesecev od datuma, ko postanejo obvezne za kmetijsko gospodarstvo.

4.   Države članice ob upoštevanju določenih ciljnih vrednosti določijo plačila, ki se izplačajo na podlagi dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi sprejetih obveznosti. Ta plačila se odobrijo letno in lahko vključujejo tudi stroške poslovanja. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih odobrijo podporo kot enkratno plačilo na enoto.

5.   Države članice lahko spodbujajo in podpirajo kolektivne sheme in sheme plačil na podlagi rezultatov, da bi kmete ali druge upravičence spodbudile k znatnemu izboljšanju kakovosti okolja v večjem obsegu ali na merljiv način.

6.   Obveznosti se sprejmejo za obdobje od petih do sedmih let.

Vendar lahko države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo:

7.   Države članice zagotovijo, da je za operacije, ki se izvajajo v okviru vrste intervencije iz tega člena, na voljo revizijska klavzula, da se omogoči prilagoditev teh operacij, če se spremenijo zadevni obvezni standardi, zahteve ali obveznosti iz odstavka 3, ki jih morajo zadevne obveznosti presegati, ali da se zagotovi skladnost s prvim pododstavkom, točka (d), navedenega odstavka. Če se upravičenec s takšno prilagoditvijo ne strinja, obveznost preneha in ne sme se zahtevati nobeno povračilo plačil na podlagi tega člena za obdobje, v katerem je obveznost veljala.

Države članice tudi zagotovijo, da je na voljo revizijska klavzula za operacije, ki se izvajajo v okviru vrste intervencije iz tega člena in so daljše od obdobja strateškega načrta SKP, tako da jih bo mogoče prilagoditi pravnemu okviru, ki se uporablja v obdobju, ki sledi.

8.   Kadar se podpora v skladu s tem členom odobri kmetijsko-okoljsko-podnebnim obveznostim ali obveznostim za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja, kot so določene v Uredbi (EU) 2018/848, države članice določijo plačilo na hektar. Države članice lahko za druge obveznosti uporabijo druge enote kot hektarje. V ustrezno utemeljenih primerih lahko države članice odobrijo podporo na podlagi tega člena kot pavšalni znesek.

9.   Države članice zagotovijo, da imajo osebe, ki izvajajo operacije v okviru te vrste intervencij, dostop do ustreznega znanja in informacij, ki so potrebni za izvajanje takšnih operacij, ter da se v pomoč kmetom, ki se zavežejo, da bodo spremenili svoj proizvodni sistem, omogoči ustrezno usposabljanje tistim, ki ga potrebujejo, pa tudi dostop do strokovnega znanja.

10.   Države članice zagotovijo, da so intervencije iz tega člena skladne z intervencijami na podlagi člena 31.

1.   Države članice lahko odobrijo plačila za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi prispevale k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2).

2.   Plačila na podlagi tega člena se odobrijo aktivnim kmetom za območja, določena v skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

3.   Države članice lahko izvedejo natančno prilagoditev v skladu s pogoji iz člena 32(3), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 1305/2013.

4.   Države članice lahko odobrijo plačila na podlagi tega člena le, da bi upravičencem nadomestile vse ali del dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki so na zadevnem območju vezani na naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje.

5.   Dodatni stroški in izpad dohodka iz odstavka 4 se izračunajo glede na naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, v primerjavi z območji brez naravnih ali drugih omejitev, značilnih za posamezno območje.

6.   Plačila na podlagi tega člena se odobrijo letno na hektar kmetijske površine.

1.   Države članice lahko odobrijo plačila za slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz zahtev, povezanih z izvajanjem direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES ali 2000/60/ES, v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi prispevale k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2).

2.   Plačila na podlagi tega člena se odobrijo kmetom, gozdnim posestnikom in njihovim združenjem ter drugim upravljavcem zemljišč.

3.   Države članice lahko pri določanju območij s slabostmi vključijo eno ali več naslednjih območij:

4.   Države članice lahko odobrijo plačila na podlagi tega člena le, da bi upravičencem nadomestile vse ali del dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki so na zadevnem območju vezani na slabosti, značilne za posamezno območje, vključno s stroški poslovanja.

5.   Dodatni stroški in izpad dohodka iz odstavka 4 se izračunajo:

6.   Plačila na podlagi tega člena se odobrijo letno na hektar.

1.   Države članice lahko odobrijo podporo za naložbe v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2.   Države članice lahko odobrijo podporo v skladu s tem členom le za tiste naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki prispevajo k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2).

Za kmetijska gospodarstva nad določeno velikostjo, ki jo določijo države članice v svojih strateških načrtih SKP, je podpora gozdarskemu sektorju pogojena s predložitvijo ustreznih informacij iz načrta za upravljanje gozdov ali enakovrednega instrumenta v skladu s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi, kot je opredeljeno v splošnih smernicah za trajnostno gospodarjenje z gozdovi v Evropi, sprejetih na drugi ministrski konferenci o varstvu gozdov v Evropi, ki je potekala 16. in 17. junija 1993 v Helsinkih.

3.   Države članice pripravijo seznam neupravičenih naložb in kategorij odhodkov, ki vključuje vsaj:

Prvi pododstavek, točke (a), (b), (d) in (f), se ne uporabljajo, kadar se podpora zagotavlja prek finančnih instrumentov.

4.   Države članice podporo omejijo na eno ali več stopenj, ki ne presegajo 65 % upravičenih stroškov.

Najvišje stopnje podpore se lahko povišajo:

5.   Kadar pravo Unije kmetom nalaga nove zahteve, se lahko za največ 24 mesecev od datuma, ko te zahteve postanejo obvezne za kmetijsko gospodarstvo, odobri podpora za naložbe v njihovo izpolnjevanje.

1.   Države članice lahko odobrijo podporo za naložbe v namakanje na novih in obstoječih namakalnih površinah, če so izpolnjeni pogoji iz člena 73 in tega člena.

2.   Naložbe v namakanje prejmejo podporo samo, kadar zadevna država članica pošlje Komisiji načrt upravljanja povodij, kot določa Direktiva 2000/60/ES, za celotno območje, na katerem se bo izvedla naložba, pa tudi za katero koli drugo območje, na katerem ima lahko naložba vpliv na okolje. Ukrepi, ki se izvajajo v okviru načrta upravljanja povodij v skladu s členom 11 navedene direktive in ki so pomembni za kmetijski sektor, so podrobneje opredeljeni v ustreznem programu ukrepov.

3.   Vodni števci, ki omogočajo merjenje porabe vode na ravni podprte naložbe, so nameščeni ali pa se namestijo v sklopu naložbe.

4.   Države članice lahko odobrijo podporo za naložbo v izboljšanje obstoječega namakalnega objekta ali elementa namakalne infrastrukture le, če:

Države članice v skladu s členom 111, točka (d), v svojih strateških načrtih SKP kot pogoj za upravičenost določijo odstotke za morebitne prihranke vode in učinkovito zmanjšanje porabe vode. Takšni prihranki vode odražajo potrebe, določene v načrtih upravljanja povodij, ki izhajajo iz Direktive 2000/60/ES iz Priloge XIII k tej uredbi.

Noben od pogojev iz tega odstavka se ne uporablja za naložbe v obstoječe namakalne objekte, ki vplivajo le na energetsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo predelane vode, ki ne vplivajo na telo podzemnih ali površinskih voda.

5.   Države članice lahko odobrijo podporo za naložbe v uporabo predelane vode kot alternativne oskrbe z vodo le, če sta zagotavljanje in uporaba takšne vode v skladu z Uredbo (EU) 2020/741 Evropskega parlamenta in Sveta (46).

6.   Države članice lahko odobrijo podporo za naložbo, katere rezultat je neto povečanje namakalnega območja, ki vpliva na določeno telo podzemnih ali površinskih voda, le, če:

7.   Države članice lahko odobrijo podporo za naložbo v izgradnjo ali razširitev vodnega zbiralnika za namakanje le, če to ne povzroči znatnega negativnega vpliva na okolje.

8.   Države članice podporo omejijo na eno ali več stopenj, ki ne presegajo:

1.   Države članice lahko odobrijo podporo za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij, vključno z vzpostavitvijo gospodarstev novih kmetov v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi prispevale k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2).

2.   Države članice lahko podporo na podlagi tega člena odobrijo le za pomoč pri:

3.   Države članice določijo pogoje za predložitev in vsebino poslovnega načrta, ki jih morajo upravičenci izpolnjevati, da prejmejo podporo v skladu s tem členom.

4.   Države članice podporo odobrijo v obliki pavšalnih zneskov ali finančnih instrumentov ali kombinacije obojega. Podpora je omejena na najvišji znesek pomoči v višini 100 000 EUR in se lahko diferencira v skladu z objektivnimi merili.

1.   Države članice lahko odobrijo podporo za instrumente za obvladovanje tveganj v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2.   Podpora na podlagi tega člena se lahko odobri, da bi se spodbujali instrumenti za obvladovanje tveganj, ki aktivnim kmetom pomagajo upravljati proizvodnjo in obvladovati dohodkovna tveganja, povezana z njihovo kmetijsko dejavnostjo in so zunaj njihovega nadzora, in ki prispevajo k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2).

3.   Države članice lahko v skladu s svojimi ocenami potreb odobrijo podporo za različne vrste instrumentov za obvladovanje tveganj, vključno z instrumenti za stabilizacijo dohodka, zlasti:

4.   Kadar države članice zagotavljajo podporo iz odstavka 3, določijo naslednje pogoje za upravičenost:

5.   Države članice zagotovijo, da se podpora odobri le za kritje izgub, ki presegajo prag najmanj 20 % povprečne letne proizvodnje ali dohodkov kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izvzeti najvišja in najnižja vrednost. V okviru sektorskih instrumentov za obvladovanje tveganj v proizvodnji se izračunajo izgube bodisi na ravni kmetijskega gospodarstva ali na ravni dejavnosti kmetijskega gospodarstva v zadevnem sektorju.

Države članice lahko kmetom, ki ne sodelujejo v instrumentu za obvladovanje tveganj, iz finančnih instrumentov iz člena 80(3) zagotovijo podporo v obliki financiranja samostojnega obratnega kapitala za nadomestilo izgub iz prvega pododstavka tega odstavka.

6.   Države članice podporo omejijo na eno ali več stopenj, ki ne presegajo 70 % upravičenih stroškov.

Ta odstavek se ne uporablja za prispevke iz člena 19.

7.   Države članice zagotovijo, da se prepreči vsakršno čezmerno nadomestilo zaradi kombinacije intervencij iz tega člena z drugimi javnimi ali zasebnimi shemami za obvladovanje tveganj.

1.   Države članice lahko odobrijo podporo za sodelovanje v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi se:

2.   Države članice lahko podporo v skladu s tem členom odobrijo le za spodbujanje novih oblik sodelovanja, vključno z obstoječimi, če se začne izvajati nova dejavnost. To sodelovanje vključuje vsaj dva akterja in prispeva k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2).

3.   Države članice lahko v skladu s tem členom krijejo stroške, povezane z vsemi vidiki sodelovanja.

4.   Države članice lahko podporo v obliki skupnega zneska na podlagi tega člena odobrijo za kritje stroškov sodelovanja in stroškov izvedenih operacij ali pa krijejo samo stroške sodelovanja in za izvajanje operacij uporabijo finančna sredstva iz drugih vrst intervencij za razvoj podeželja ali iz drugih nacionalnih instrumentov ali instrumentov Unije za kritje stroškov izvedenih operacij.

Kadar se podpora izplača v skupnem znesku, države članice zagotovijo, da je izvedena operacija skladna z zadevnimi pravili in zahtevami iz členov 70 do 76 in 78.

Kar zadeva LEADER, z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka:

5.   Države članice na podlagi tega člena ne podpirajo sodelovanja, ki vključuje zgolj raziskovalna telesa.

6.   Države članice lahko v primeru sodelovanja v okviru dedovanja kmetij, zlasti za generacijsko pomladitev na ravni kmetije, odobrijo podporo samo kmetom, ki so ali bodo do konca operacije dosegli upokojitveno starost, ki jo določi zadevna država članica v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.

7.   Države članice podporo omejijo na največ sedem let. Ta pogoj se ne uporablja za LEADER ter v ustrezno utemeljenih primerih za kolektivne okoljske in podnebne ukrepe, ki so potrebni za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f).

8.   Države članice podporo omejijo za:

1.   Države članice lahko odobrijo podporo za izmenjavo znanja in širjenje informacij v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi prispevale k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2), s posebnim poudarkom na varstvu narave, okolja in podnebja, vključno z ukrepi okoljskega izobraževanja in ozaveščanja ter razvojem podeželskih podjetij in skupnosti.

2.   S podporo na podlagi tega člena se lahko krijejo stroški vseh zadevnih ukrepov za spodbujanje inovacij, usposabljanja in svetovanja ter drugih oblik izmenjave znanja in širjenja informacij, vključno s pripravo in posodabljanjem načrtov in študij za namene izmenjave znanja in širjenja informacij. Takšni ukrepi prispevajo k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2).

3.   Podpora za storitve svetovanja se odobri le za tiste storitve svetovanja, ki so skladne s členom 15(3).

4.   Za uvedbo storitev svetovanja lahko države članice odobrijo podporo v obliki fiksnega zneska v višini največ 200 000 EUR. Zagotovijo, da je podpora časovno omejena.

5.   Države članice zagotovijo, da ukrepi, ki prejmejo podporo v okviru te vrste intervencij, temeljijo na opisu sistema AKIS v svojih strateških načrtih SKP v skladu s členom 114, točka (a)(i), in so s tem opisom skladni.

1.   Nacionalni organ upravljanja, po potrebi regionalni organi upravljanja ali imenovani posredniški organi po posvetovanju z odborom za spremljanje iz člena 124 (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) določijo merila za izbor intervencij v zvezi z naslednjimi vrstami intervencij: naložbe, vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in novih kmetov ter zagon podeželskih podjetij, sodelovanje, izmenjava znanja in širjenje informacij. Namen teh meril za izbor je zagotoviti enako obravnavo vlagateljev, boljšo uporabo finančnih sredstev in ciljno usmerjenost podpore v skladu z namenom intervencij.

Države članice se lahko odločijo, da meril za izbor ne uporabijo za naložbene intervencije, ki imajo jasne okoljske namene ali se izvajajo v povezavi z dejavnostmi za obnovitev.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko v ustrezno utemeljenih primerih po posvetovanju z odborom za spremljanje določi drugačna metoda izbora.

2.   Pristojnost organa upravljanja ali imenovanih posredniških organov, določena v odstavku 1, ne posega v naloge lokalnih akcijskih skupin iz člena 33 Uredbe (EU) 2021/1060.

3.   Odstavek 1 se ne uporablja, kadar se podpora zagotavlja v obliki finančnih instrumentov.

4.   Države članice se lahko odločijo, da meril za izbor iz odstavka 1 ne uporabijo za operacije, ki so prejele potrdilo o pečatu odličnosti v okviru programa Obzorje 2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (47), v okviru Obzorja Evropa ali v okviru Programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/783 Evropskega parlamenta in Sveta (48), pod pogojem, da so te operacije skladne s strateškim načrtom SKP.

5.   Celotna operacija ali del operacije se lahko izvede zunaj zadevne države članice, tudi zunaj Unije, če operacija prispeva k doseganju ciljev strateškega načrta SKP.

1.   Podpora v obliki finančnih instrumentov iz člena 58 Uredbe (EU) 2021/1060, se lahko odobri v okviru vrst intervencij iz členov 73 do 78 te uredbe.

2.   Kadar se podpora odobri v obliki finančnih instrumentov, se uporabljajo opredelitve pojmov „finančni instrument“, „finančni produkt“, „končni prejemnik“, „holdinški sklad“, „posebni sklad“, „učinek vzvoda“, „množiteljsko razmerje“, „stroški upravljanja“ in „provizije za upravljanje“ iz člena 2 Uredbe (EU) 2021/1060 ter določbe naslova V, poglavje II, oddelek II, navedene uredbe.

Poleg tega se uporabljajo odstavki 3, 4 in 5 tega člena.

3.   V skladu s členom 58(2) Uredbe (EU) 2021/1060 je obratni kapital, vključno s samostojnim obratnim kapitalom, lahko upravičeni odhodek na podlagi členov 73, 74, 76, 77 in 78 te uredbe, če prispeva k doseganju vsaj enega specifičnega cilja, pomembnega za zadevno intervencijo. Podpora za financiranje samostojnega obratnega kapitala na podlagi katerega koli od navedenih členov se lahko zagotovi brez zahteve, da končni prejemnik prejme podporo za druge odhodke na podlagi istega člena.

Pri dejavnostih, ki spadajo v področje uporabe člena 42 PDEU, skupni znesek podpore za obratni kapital, ki se zagotovi končnemu prejemniku, ne presega bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev v višini 200 000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let.

4.   Z odstopanjem od členov 73, 74, 76, 77 in 78 se stopnje podpore iz navedenih členov ne uporabljajo za financiranje samostojnega obratnega kapitala.

5.   Upravičeni odhodki finančnega instrumenta so skupni znesek upravičenih javnih odhodkov, razen dodatnega nacionalnega financiranja iz člena 115(5), ki so bili v okviru finančnega instrumenta v obdobju upravičenosti izplačani oziroma rezervirani za pogodbe o jamstvu. Ta znesek ustreza:

Kadar se finančni instrument izvaja v zaporednih programskih obdobjih, se končnim prejemnikom ali v njihovo korist na podlagi dogovorov, prevzetih v predhodnem programskem obdobju, lahko zagotovi podpora, vključno za stroške upravljanja in provizije za upravljanje, vendar mora ta podpora upoštevati pravila o upravičenosti za naknadno programsko obdobje. V takšnih primerih se o upravičenosti odhodkov, predloženih v izjavah o odhodkih, odloča skladno s pravili za zadevno programsko obdobje.

Za namene prvega pododstavka, točka (b), če subjekt, ki izkoristi jamstva, ne izplača načrtovanega zneska novih posojil, naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital končnim prejemnikom v skladu z množiteljskim razmerjem, se upravičeni odhodek sorazmerno zmanjša. Množiteljsko razmerje se lahko pregleda, kadar je to upravičeno zaradi poznejših sprememb tržnih razmer. Tak pregled nima retroaktivnega učinka.

Za namene prvega pododstavka, točka (d), tega odstavka, provizije za upravljanje temeljijo na uspešnosti. Kadar so telesa, ki izvršujejo holdinški sklad, izbrana prek neposredne oddaje naročila na podlagi člena 59(3) Uredbe (EU) 2021/1060, za znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, ki je plačan navedenim telesom in se lahko prijavi kot upravičen izdatek, velja prag do 5 % skupnega zneska upravičenih javnih odhodkov, izplačanih končnim prejemnikom v posojilih ali rezerviranih za pogodbe o jamstvu, in do 7 % skupnega zneska upravičenih javnih odhodkov, izplačanih končnim prejemnikom v okviru naložb lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala.

Kadar so telesa, ki izvršujejo posebni sklad, izbrana prek neposredne oddaje naročila na podlagi člena 59(3) Uredbe (EU) 2021/1060, za znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, ki je plačan navedenim telesom in se lahko prijavi kot upravičen izdatek, velja prag do 7 % skupnega zneska upravičenih javnih odhodkov, izplačanih končnim prejemnikom v posojilih ali rezerviranih za pogodbe o jamstvu, in do 15 % skupnega zneska upravičenih javnih odhodkov, izplačanih končnim prejemnikom v okviru naložb lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala.

Za namene prvega pododstavka, točka (d), kadar so telesa, ki izvršujejo holdinški sklad ali posebne sklade, izbrani v okviru konkurenčnega razpisnega postopka v skladu z veljavnim pravom, se znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje določi v sporazumu o financiranju, pri čemer odraža rezultat konkurenčnega razpisnega postopka.

Kadar se provizije za urejanje ali kateri koli njihov del obračunajo končnim prejemnikom, se ne prijavijo kot upravičeni odhodek.

1.   Države članice lahko v predlogu strateškega načrta SKP iz člena 118 ali v zahtevku za spremembo svojega strateškega načrta SKP iz člena 119 dodelijo znesek do 3 % začetnih skupnih dodeljenih sredstev EKSRP za strateški načrt SKP, ki se prispeva v InvestEU, ter se zagotavlja prek iz jamstva EU in svetovalnega vozlišča InvestEU. Strateški načrt SKP vsebuje utemeljitev rabe InvestEU in njegov prispevek k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2), izbranih v okviru strateškega načrta SKP.

Znesek, ki se prispeva v InvestEU, se izvaja v skladu s pravili iz Uredbe (EU) 2021/523.

2.   Države članice določijo skupni znesek prispevka za vsako leto. V primeru zahtevka za spremembo strateškega načrta SKP ti zneski zadevajo le prihodnja leta.

3.   Znesek iz odstavka 1 se uporabi za oblikovanje rezervacij dela jamstva EU v okviru razdelka države članice in za svetovalno vozlišče InvestEU po sklenitvi sporazuma o prispevku iz člena 10(3) Uredbe (EU) 2021/523. Komisija lahko proračunske obveznosti Unije za vsak sporazum o prispevku prevzame v letnih obrokih v obdobju od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027.

4.   Kadar sporazum o prispevku iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2021/523 za znesek iz odstavka 1 tega člena, ki je dodeljen v strateškem načrtu SKP, ni bil sklenjen v štirih mesecih po sprejemu izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi strateškega načrta SKP v skladu s členom 118 te uredbe, se ustrezni znesek prerazporedi v strateškem načrtu SKP, potem ko je država članica predložila zahtevek za spremembo v skladu s členom 119 te uredbe.

Sporazum o prispevku za znesek iz odstavka 1 tega člena, dodeljen v zahtevku za spremembo strateškega načrta SKP, predloženem v skladu s členom 119 te uredbe, se sklene hkrati s sprejetjem izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi te spremembe strateškega načrta SKP.

5.   Kadar sporazum o jamstvu iz člena 10(4), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/523 ni bil sklenjen v devetih mesecih po odobritvi sporazuma o prispevku, se sporazum o prispevku sporazumno prekine ali podaljša.

Kadar je sodelovanje države članice v InvestEU prekinjeno, se zadevni zneski, vplača v skupni sklad za rezervacije kot oblikovanje rezervacij, povrnejo kot notranji namenski prejemki na podlagi člena 21(5) finančne uredbe, država članica pa predloži zahtevek za spremembo svojega strateškega načrta SKP, da bi uporabila izterjane zneske in zneske, dodeljene za prihodnja koledarska leta v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Prenehanje ali sprememba sporazuma o prispevku se sklene hkrati s sprejetjem izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi zadevne spremembe strateškega načrta SKP in najpozneje 31. decembra 2026.

6.   Kadar sporazum o jamstvu iz člena 10(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) 2021/523 ni bil ustrezno izveden v obdobju, dogovorjenem v sporazumu o prispevku, vendar ne v več kot štirih letih po podpisu sporazuma o jamstvu, se sporazum o prispevku spremeni. Država članica lahko zahteva, da se zneski, ki so prispevani v jamstvo EU na podlagi odstavka 1 tega člena in dodeljeni v skladu s sporazumom o jamstvu, vendar ne zajemajo osnovnih posojil, naložb lastniškega kapitala ali drugih instrumentov, povezanih s tveganjem, obravnavajo v skladu z odstavkom 5 tega člena.

7.   Sredstva, ki jih ustvarjajo zneski ali so pripisljiva zneskom, ki se prispevajo v jamstvo EU, se dajo na voljo državi članici v skladu s členom 10(5), točka (a), Uredbe (EU) 2021/523 in uporabijo v obliki finančnih instrumentov ali proračunskih jamstev za podporo v okviru enega ali več istih ciljev iz odstavka 1 tega člena.

8.   Rok za samodejno sprostitev prevzetih obveznosti, določen v členu 34 Uredbe (EU) 2021/2116, za zneske, ki se ponovno uporabijo v strateškem načrtu SKP v skladu z odstavki 4, 5 in 6 tega člena, se začne v letu, v katerem se prevzamejo ustrezne proračunske obveznosti.

1.   Brez poseganja v člene 70, 71, 72 in 75 so nepovratna sredstva na podlagi tega poglavja lahko v eni od naslednjih oblik:

2.   Zneski za obliko nepovratnih sredstev iz odstavka 1, točke (b), (c) in (d), se določijo na enega od naslednjih načinov:

3.   Države članice lahko upravičencem zagotovijo nepovratna sredstva, ki so v celoti ali delno vračljiva, kot je podrobneje opredeljeno v dokumentu, v katerem so navedeni pogoji za podporo, ter v skladu z naslednjimi pogoji:

1.   EKJS financira vrste intervencij v zvezi z:

2.   EKSRP financira vrste intervencij iz naslova III, poglavje IV, in tehnično pomoč na pobudo držav članic iz člena 94.

1.   Odhodki so upravičeni:

2.   Odhodki, ki postanejo upravičeni zaradi spremembe strateškega načrta SKP, so upravičeni do prispevka iz EKJS, po tem ko Komisija odobri to spremembo in od datuma začetka učinkovanja spremembe, ki ga določijo zadevne države članice v skladu s členom 119(8).

3.   Odhodki, ki postanejo upravičeni zaradi spremembe strateškega načrta SKP, so upravičeni do prispevka iz EKSRP od dneva predložitve zahtevka za spremembo Komisiji ali od dneva uradnega obvestila o spremembi iz člena 119(9).

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka in odstavka 4, drugi pododstavek, je lahko v strateškem načrtu SKP v primeru nujnih ukrepov zaradi naravnih nesreč, katastrof ali slabih vremenskih razmer oziroma znatne in nenadne spremembe socialno-ekonomskih razmer v državi članici ali regiji določeno, da se upravičenost odhodkov, financiranih iz EKSRP, v zvezi s spremembami strateškega načrta SKP lahko začne z dnem, ko se je zgodil zadevni dogodek.

4.   Odhodki so upravičeni do prispevka iz EKSRP, če so nastali upravičencu in so plačani do 31. decembra 2029. Poleg tega so odhodki upravičeni le do prispevka iz EKSRP, če je plačilna agencija zadevno pomoč dejansko plačala do 31. decembra 2029.

Države članice določijo datum, od katerega so stroški, ki so nastali upravičencu, upravičeni. Začetni datum ne sme biti pred 1. januarjem 2023.

Operacije niso upravičene do podpore, če so bile fizično dokončane ali v celoti izvedene, preden je bil pri organu upravljanja vložen zahtevek za podporo, ne glede na to, ali so bila vsa povezana plačila opravljena.

Operacije, ki so povezane z zgodnjo oskrbo nasadov in oskrbo mladih nasadov v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in ki obravnavajo enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), kot jih opredeli država članica, pa so lahko upravičene do podpore, tudi če so bile fizično dokončane, preden je bila organu upravljanja predložena vloga za podporo.

5.   Prispevki v naravi in stroški amortizacije so lahko upravičeni do podpore v okviru EKSRP pod pogoji, ki jih določijo države članice.

1.   Brez poseganja v člen 17 Uredbe (EU) 2021/2116 skupni znesek za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, ki se v državi članici lahko odobri v skladu z naslovom III, poglavje II, te uredbe za koledarsko leto, ne presega dodeljenih finančnih sredstev zadevne države članice iz Priloge V.

Brez poseganja v člen 17 Uredbe (EU) 2021/2116 najvišji znesek, ki se lahko odobri v državi članici v koledarskem letu v skladu z naslovom III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 2, te uredbe in pred uporabo člena 17 te uredbe, ne presega dodeljenih finančnih sredstev zadevne države članice iz Priloge VIII.

Za namene člena 96, 97 in 98 so dodeljena finančna sredstva države članice iz Priloge V po odštetju zneskov iz Priloge VIII in pred morebitnimi prerazporeditvami na podlagi člena 17 določena v Prilogi IX.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152 za spremembo dodeljenih finančnih sredstev držav članic iz prilog V in IX zaradi upoštevanja sprememb skupnega najvišjega zneska neposrednih plačil, ki se lahko odobri, vključno s prerazporeditvami iz členov 17 in 103, prerazporeditvami dodeljenih finančnih sredstev iz člena 88(5) in vsemi odbitki, potrebnimi za financiranje vrst intervencij v drugih sektorjih iz člena 88(6).

Pri prilagoditvi Priloge IX pa se ne upoštevajo prerazporeditve v skladu s členom 17.

3.   Znesek okvirnih dodeljenih finančnih sredstev na intervencijo iz člena 101 za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil iz člena 16, ki se odobri v državi članici za koledarsko leto, lahko presega dodeljena sredstva te države članice iz Priloge V za ocenjeni znesek zmanjšanja plačil iz strateškega načrta SKP v skladu s členom 112(3), točka (a), drugi pododstavek.

1.   Finančna pomoč Unije za vrste intervencij v vinskem sektorju se dodeli državam članicam, kot je določeno v Prilogi VII.

2.   Finančna pomoč Unije za vrste intervencij v čebelarskem sektorju se dodeli državam članicam, kot je določeno v Prilogi X.

3.   Finančna pomoč Unije za vrste intervencij v sektorju hmelja, ki se dodeli Nemčiji, znaša 2 188 000 EUR na proračunsko leto.

4.   Finančna pomoč Unije za vrste intervencij v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk na proračunsko leto se dodeli, kot sledi:

5.   Zadevne države članice se lahko v svojih strateških načrtih SKP odločijo, da vsa dodeljena finančna sredstva iz odstavkov 3 in 4 prerazporedijo na dodeljena sredstva za neposredna plačila. Ta odločitev se ne sme spreminjati.

Dodeljena finančna sredstva držav članic, prerazporejena na dodeljena sredstva za neposredna plačila, niso več na voljo za vrste intervencij iz odstavkov 3 in 4.

6.   Države članice se lahko v svojih strateških načrtih SKP odločijo, da do 3 % svojih dodeljenih sredstev za neposredna plačila iz Priloge V po potrebi po odbitku dodeljenih sredstev za bombaž iz Priloge VIII, porabijo za vrste intervencij v drugih sektorjih iz naslova III, poglavje III, oddelek 7.

Države članice se lahko odločijo za največ petodstotno povišanje odstotnega deleža iz prvega pododstavka. V tem primeru se znesek, ki ustreza temu povišanju, odšteje od najvišjega zneska, določenega v členu 96(1), (2) ali (5), in ga ni več mogoče dodeliti intervencijam v obliki vezane dohodkovne podpore iz naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 1.

Znesek, ki je enak odstotku dodeljenih sredstev držav članic za neposredna plačila iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka ter ki se za določeno proračunsko leto uporablja za vrste intervencij v drugih sektorjih, se šteje za dodeljena sredstva držav članic za proračunsko leto za vrste intervencij v drugih sektorjih.

7.   Države članice lahko leta 2025 spremenijo svoje odločitve iz odstavka 6 v okviru zahteve za spremembo svojih strateških načrtov SKP v skladu s členom 119.

8.   Zneski, ki so določeni v odobrenem strateškem načrtu SKP in izhajajo iz uporabe odstavkov 6 in 7, so zavezujoči v zadevni državi članici.

1.   Skupni znesek podpore Unije za vrste intervencij za razvoj podeželja na podlagi te uredbe za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027 znaša 60 544 439 600 EUR v tekočih cenah v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027 iz Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093.

2.   0,25 % sredstev iz odstavka 1 se nameni za financiranje dejavnosti tehnične pomoči na pobudo Komisije iz člena 7 Uredbe (EU) 2021/2116, vključno z evropsko mrežo za SKP iz člena 126(2) te uredbe in EIP iz člena 127 te uredbe. Te dejavnosti se lahko nanašajo na predhodna programska obdobja in naslednja obdobja strateškega načrta SKP.

3.   Letna razdelitev zneskov na države članice iz odstavka 1 po odbitku zneska iz odstavka 2 je določena v Prilogi XI.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152 za spremembo Priloge XI za pregled letne razdelitve sredstev na države članice, da se upoštevajo zadevne spremembe, vključno s prerazporeditvami iz členov 17 in 103, izvedejo tehnične prilagoditve brez spreminjanja skupnih dodeljenih sredstev ali upoštevajo vse druge spremembe, določene z zakonodajnim aktom, po sprejetju te uredbe.

1.   V strateških načrtih SKP je na regionalni ali nacionalni ravni določena enotna stopnja prispevka EKSRP, ki se uporablja za vse intervencije.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 je najvišja stopnja prispevka EKSRP:

3.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 je najvišja stopnja prispevka EKSRP, če je stopnja, določena v strateškem načrtu SKP v skladu z odstavkom 2, nižja, naslednja:

4.   Najnižja stopnja prispevka EKSRP je 20 % upravičenih javnih odhodkov.

5.   Upravičeni javni odhodki iz odstavkov 2, 3 in 4 izključujejo dodatno nacionalno financiranje iz člena 115(5).

1.   Najmanj 5 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge XI se rezervira za LEADER.

2.   Skupni odhodki EKSRP za razvoj podeželja, razen za LEADER, kot so določeni v finančnem načrtu v skladu s členom 112(2), točka (a), v celotnem obdobju trajanja strateškega načrta SKP ne presegajo 95 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge XI. Ta finančna zgornja meja, ko jo odobri Komisija v skladu s členom 118 ali členom 119, pomeni finančno zgornjo mejo, določeno s pravom Unije.

1.   Najmanj 35 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge XI se rezervira za intervencije za obravnavo specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ter dobrobiti živali iz člena 6(1), točka (i).

2.   Države članice za namene določitve prispevka glede na odstotek iz odstavka 1 vključijo odhodke za naslednje intervencije:

3.   Skupni odhodki EKSRP za razvoj podeželja, razen za intervencije iz odstavka 2 tega člena, kot so določeni v finančnem načrtu v skladu s členom 112(2), točka (a), v celotnem obdobju trajanja strateškega načrta SKP ne presegajo 65 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge XI. Ta finančna zgornja meja, ko jo odobri Komisija v skladu s členom 118 ali členom 119, pomeni finančno zgornjo mejo, določeno s pravom Unije.

4.   Ta člen se ne uporablja za odhodke za najbolj oddaljene regije.

1.   Največ 4 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge XI se lahko uporabi za financiranje ukrepov tehnične pomoči na pobudo držav članic iz člena 125.

Prispevek EKSRP se lahko poveča na 6 % za strateške načrte SKP, pri katerih skupni znesek podpore Unije za razvoj podeželja znaša do 1,1 milijarde EUR.

2.   Tehnična pomoč se povrne v obliki pavšalnega financiranja v skladu s členom 125(1), točka (e), finančne uredbe v okviru vmesnih plačil na podlagi člena 32 Uredbe (EU) 2021/2116. Ta pavšalna stopnja pomeni odstotek vseh prijavljenih odhodkov, ki je v strateškem načrtu SKP določen za tehnično pomoč.

1.   Za vsako državo članico se najnižji znesek iz Priloge XII rezervira za prispevanje k doseganju specifičnega cilja iz člena 6(1), točka (g). Na podlagi analize stanja z vidika prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (v nadaljnjem besedilu: analiza SWOT) ter opredelitve potreb, ki jih je treba obravnavati, se znesek uporabi bodisi za eno ali obe naslednji vrsti intervencij:

2.   Države članice lahko poleg vrst intervencij iz odstavka 1 tega člena uporabijo minimalni znesek iz navedenega odstavka za naložbene intervencije za mlade kmete iz člena 73, če se uporabi višja stopnja podpore v skladu s členom 73(4), drugi pododstavek, točka (a)(ii). Kadar se uporabi ta možnost, se največ 50 % odhodkov za naložbe iz prvega stavka všteje v najmanjši znesek, ki se rezervira.

3.   Za vsako koledarsko leto skupni odhodki za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, razen dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete, določene v členu 30, ne presegajo dodeljenih finančnih sredstev za neposredna plačila za zadevno koledarsko leto iz Priloge V, zmanjšanih za del iz Priloge XII, rezerviran v okviru dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete za zadevno koledarsko leto, kot določijo države članice v svojih finančnih načrtih v skladu s členom 112(2), točka (a), in odobri Komisija v skladu s členom 118 ali členom 119. Ta finančna zgornja meja predstavlja finančno zgornjo mejo, določeno s pravom Unije.

4.   Skupni odhodki EKSRP za razvoj podeželja, razen za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov iz člena 75(2), točka (a), v celotnem obdobju trajanja strateškega načrta SKP ne presegajo skupnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge XI, zmanjšanega za del iz Priloge XII, rezerviran za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov iz člena 75(2), točka (a), za celotno obdobje strateškega načrta SKP, kot določijo države članice v svojih finančnih načrtih v skladu s členom 112(2), točka (a), in odobri Komisija v skladu s členom 118 ali členom 119. Ta finančna zgornja meja predstavlja finančno zgornjo mejo, določeno s pravom Unije.

5.   Kadar se država članica odloči, da bo uporabila možnost iz odstavka 2 tega člena, se pri določitvi finančne zgornje meje iz odstavka 4 tega člena upošteva delež odhodkov za naložbene intervencije za mlade kmete z višjo stopnjo podpore v skladu s členom 73(4), drugi pododstavek, točka (a)(ii), ki ne presega 50 %, kot določi ta država članica v svojem finančnem načrtu v skladu s členom 112(2), točka (a), in odobri Komisija v skladu s členom 118 ali členom 119.

1.   Okvirna dodeljena finančna sredstva za intervencije vezane dohodkovne podpore iz naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 1, so omejena na največ 13 % zneskov iz Priloge IX.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko države članice, ki so v skladu s členom 53(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 za namen prostovoljne vezane podpore porabile več kot 13 % svoje letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II k navedeni uredbi, odločijo, da bodo za vezano dohodkovno podporo porabile več kot 13 % zneska iz Priloge IX k tej uredbi. Tako dobljeni odstotek ne presega odstotka, ki ga Komisija odobri za prostovoljno vezano podporo za leto zahtevka 2018.

3.   Odstotek iz odstavka 1 se lahko poveča za največ 2 odstotni točki, če se znesek, ki ustreza odstotku nad 13 %, dodeli podpori za beljakovinske rastline na podlagi naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 1.

4.   Znesek, ki je vključen v odobrenem strateškem načrtu SKP ter izhaja iz uporabe odstavkov 1, 2 in 3, ne sme biti presežen.

5.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se lahko države članice odločijo, da bodo za financiranje vezane dohodkovne podpore na leto porabile do 3 milijone EUR.

6.   Brez poseganja v člen 17 Uredbe (EU) 2021/2116 najvišji znesek, ki se za koledarsko leto lahko odobri v državi članici pred uporabo člena 17 te uredbe na podlagi naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 1, te uredbe, ne presega zneskov, določenih v strateškem načrtu SKP v skladu s tem členom.

1.   Vsaj 25 % dodeljenih sredstev iz Priloge IX se za vsako koledarsko leto med letoma 2023 in 2027 rezervira za sheme za podnebje in okolje iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, pododdelek 4.

2.   Kadar znesek celotnega prispevka EKSRP, ki ga država članica rezervira za intervencije v skladu s členi 70, 72, 73 in 74, kolikor te intervencije zadevajo specifične cilje iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ter dobrobit živali iz člena 6(1), točka (i), presega 30 % celotnega prispevka EKSRP iz Priloge XI za obdobje strateškega načrta SKP, lahko države članice zmanjšajo vsoto zneskov, ki se rezervirajo na podlagi odstavka 1 tega člena. Skupno zmanjšanje ne sme biti višje od zneska, za katerega je presežen odstotek iz prvega stavka.

3.   Zmanjšanje iz odstavka 2 ne sme povzročiti več kot 50-odstotnega zmanjšanja letnega zneska, ki se na podlagi odstavka 1 rezervira za sheme za podnebje in okolje, za obdobje strateškega načrta SKP.

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 lahko države članice letni znesek, ki se rezervira na podlagi odstavka 1, zmanjšajo za največ 75 %, če skupni znesek, načrtovan za intervencije na podlagi člena 70, v celotnem obdobju strateškega načrta SKP znaša več kot 150 % vsote zneskov, ki se na podlagi odstavka 1 tega člena rezervirajo pred uporabo odstavka 2.

5.   Države članice lahko v skladu s členom 101(3) v koledarskih letih 2023 in 2024 zneske, ki so v skladu s tem členom rezervirani za sheme za podnebje in okolje, uporabijo za financiranje drugih intervencij iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, v tem zadevnem koledarskem letu, če so bile izčrpane vse možnosti uporabe sredstev za sheme za podnebje in okolje,

6.   Pri uporabi odstavka 5, točka (b), države članice spremenijo svoje strateške načrte SKP v skladu s členom 119, da:

7.   Če država članica pri uporabi odstavka 5, točka (a), za skupno obdobje 2023 do 2024 znesek, ki presega 2,5 % vsote dodeljenih sredstev iz Priloge IX za leti 2023 in 2024, uporabi za financiranje drugih intervencij iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, država članica zneske, ki presegajo 2,5 % vsote dodeljenih sredstev iz Priloge IX za leti 2023 in 2024 ter se v teh letih uporabijo za financiranje drugih intervencij iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, nadomesti s spremembo svojega strateškega načrta SKP v skladu s členom 119, da:

8.   Države članice lahko v skladu s členom 101(3) v koledarskih letih 2025 in 2026 znesek do praga, ki ustreza 2 % zneskov iz Priloge IX za zadevno koledarsko leto in je v skladu s tem členom rezerviran za sheme za podnebje in okolje, uporabijo za financiranje drugih intervencij iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, v istem letu, če so bile izčrpane vse možnosti uporabe sredstev za sheme za podnebje in okolje ter izpolnjeni pogoji iz odstavka 9.

9.   Pri uporabi odstavka 8 države članice spremenijo svoje strateške načrte SKP v skladu s členom 119, da:

10.   Skupni odhodki za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, razen shem za podnebje in okolje, vsako koledarsko leto od koledarskega leta 2025 dalje ne presegajo dodeljenih finančnih sredstev za neposredna plačila za zadevno koledarsko leto, kot so določena v Prilogi V, zmanjšanih za znesek, ki ustreza 23 % zneska v Prilogi IX rezerviranih sredstev za sheme za podnebje in okolje v skladu s tem odstavkom za koledarski leti 2025 in 2026, ter 25 % zneska v Prilogi IX rezerviranih sredstev za sheme za podnebje in okolje v skladu s tem odstavkom za koledarsko leto 2027, po potrebi popravljenih za znesek, ki je posledica uporabe odstavkov 2, 3, 4, 6, 7 in 9 tega člena in kot določijo države članice v svojih finančnih načrtih v skladu s členom 112(2), točka (a), in odobri Komisija v skladu s členom 118 ali členom 119. Ta finančna zgornja meja predstavlja finančno zgornjo mejo, določeno s pravom Unije.

11.   Če države članice uporabijo odstavke 2, 3, 4, 6, 7 in 9 tega člena, skupni odhodki EKSRP za razvoj podeželja, razen zneskov, rezerviranih za intervencije v skladu s členi 70, 72, 73 in 74, kolikor te intervencije obravnavajo specifične cilje iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ter dobrobit živali iz člena 6(1), točka (i), v celotnem obdobju trajanja strateškega načrta SKP ne presegajo celotnega prispevka EKSRP za razvoj podeželja za celotno obdobje trajanja strateškega načrta SKP iz Priloge XI, zmanjšanega za zneske, rezervirane za intervencije v skladu s členi 70, 72, 73 in 74, kolikor te intervencije obravnavajo specifične cilje iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ter dobrobit živali iz člena 6(1), točka (i), in sicer po uporabi odstavkov 2, 6, 7 in 9 tega člena, kot določijo države članice v svojih finančnih načrtih v skladu s členom 112(2), točka (a), in odobri Komisija v skladu s členom 118 ali členom 119. Ta finančna zgornja meja predstavlja finančno zgornjo mejo, določeno s pravom Unije.

1.   Najmanj 10 % dodeljenih sredstev, določenih v Prilogi IX, se letno rezervira za prerazporeditveno dohodkovno podporo iz člena 29.

2.   Skupni odhodki za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, razen prerazporeditvene dohodkovne podpore, za vsako koledarsko leto ne presegajo dodeljenih finančnih sredstev za neposredna plačila za zadevno koledarsko leto iz Priloge V, zmanjšanih za znesek, enak 10 % dodeljenih finančnih sredstev za neposredna plačila za zadevno koledarsko leto iz Priloge IX, po potrebi popravljenih na podlagi uporabe člena 29(1), drugi pododstavek, kot določijo države članice v svojih finančnih načrtih v skladu s členom 112(2), točka (a), in odobri Komisija v skladu s členom 118 ali členom 119. Ta finančna zgornja meja predstavlja finančno zgornjo mejo, določeno s pravom Unije.

1.   Komisija na podlagi informacij držav članic ovrednoti prispevek politike k doseganju ciljev na področju podnebnih sprememb z uporabo enostavne in skupne metodologije.

2.   Prispevek k doseganju odhodkovnih ciljnih vrednosti se oceni z uporabo posebnih ponderjev, ki se razlikujejo glede na to, ali podpora znatno ali zmerno prispeva k doseganju ciljev na področju podnebnih sprememb. Ti ponderji so:

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 152 po 31. decembru 2025 za spremembo odstavka 2 tega člena, da se spremenijo tam navedeni ponderji, kadar je taka sprememba upravičena za natančnejše spremljanje odhodkov za okoljske in podnebne cilje.

1.   Države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo okvirna dodeljena finančna sredstva za vsako intervencijo in za vsako leto. Ta okvirna dodeljena finančna sredstva za intervencijo v zadevnem proračunskem letu predstavljajo pričakovano stopnjo plačil na podlagi strateškega načrta SKP, razen pričakovanih plačil na podlagi dodatnega nacionalnega financiranja iz člena 115(5).

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 države članice za vrste intervencij v sektorjih iz člena 42, točke (a), (d), (e) in (f), v svojih strateških načrtih SKP določijo okvirna dodeljena finančna sredstva za vsak sektor in vsako leto, ki predstavljajo pričakovano stopnjo plačil za intervencije v tem sektorju na proračunsko leto, razen pričakovanih plačil na podlagi nacionalne finančne pomoči iz člena 53.

3.   Okvirna dodeljena finančna sredstva, ki jih države članice določijo v skladu z odstavkoma 1 in 2, tem državam članicam ne preprečujejo, da bi sredstva iz teh okvirnih dodeljenih finančnih sredstev uporabile za druge intervencije, ne da bi pri tem spremenile svoje strateške načrte SKP v skladu s členom 119, pod pogojem, da je taka uporaba skladna s to uredbo in zlasti s členi 87, 88, 89, 90, 92 do 98 in 102 te uredbe ter z Uredbo (EU) 2021/2116 in zlasti z njenim členom 32(6), točka (b), ter z naslednjimi pogoji:

Za namene prvega pododstavka, točka (a), lahko države članice, ki so se odločile, da odobrijo osnovno dohodkovno podporo na podlagi plačilnih pravic v skladu s členom 23, linearno povečajo ali zmanjšajo zneske, ki se izplačajo na podlagi vrednosti pravic, aktiviranih v koledarskem letu, v mejah najnižjih in najvišjih načrtovanih zneskov na enoto, določenih za intervencije v okviru osnovne dohodkovne podpore v skladu s členom 102(2).

1.   Države članice za vsako intervencijo, vključeno v njihove strateške načrte SKP, določijo enega ali več načrtovanih zneskov na enoto. Načrtovani znesek na enoto je lahko enoten ali povprečen, kar določijo države članice. „Načrtovani enotni znesek na enoto" je vrednost, za katero se pričakuje, da bo plačana za vsak povezani učinek. „Načrtovani povprečni znesek na enoto“ je povprečna vrednost različnih zneskov na enoto, za katere se pričakuje, da bodo plačani za povezane učinke.

Za intervencije, zajete v integriranem sistemu iz člena 65(2) Uredbe (EU) 2021/2116, se določijo enotni zneski na enoto, razen kadar enotni zneski na enoto niso mogoči ali ustrezni zaradi zasnove ali obsega intervencije. V takih primerih se določijo povprečni zneski na enoto.

2.   Za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil lahko države članice za vsak znesek na enoto, načrtovan za vsako intervencijo, določijo najvišje ali najnižje načrtovane zneske na enoto ali oboje.

„Najvišji načrtovani znesek na enoto“ in „najnižji načrtovani znesek na enoto“ sta najvišji in najnižji znesek na enoto, za katera se pričakuje, da bosta plačana za pripadajoče učinke.

Pri določanju najvišjih ali najnižjih načrtovanih zneskov na enoto ali obeh lahko države članice te vrednosti upravičijo s potrebno prožnostjo za prerazporeditev, da se preprečijo neporabljena sredstva.

Realizirani znesek na enoto iz člena 134(5), prvi pododstavek, točka (c), je lahko nižji od načrtovanega zneska na enoto ali najnižjega načrtovanega zneska na enoto, kadar je tak znesek določen, da se prepreči presežek dodeljenih finančnih sredstev za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil iz člena 87(1).

3.   Države članice lahko pri uporabi načrtovanih povprečnih zneskov na enoto za vrste intervencij za razvoj podeželja določijo najvišji načrtovani povprečni znesek na enoto:

„Najvišji načrtovani povprečni znesek na enoto“ je najvišji znesek, za katerega se pričakuje, da bo v povprečju plačan za povezane učinke.

4.   Kadar se za intervencijo določijo različni zneski na enoto, se odstavka 2 in 3 uporabljata za vsak ustrezen znesek na enoto zadevne intervencije.

5.   Države članice določijo načrtovane letne učinke za vsako intervencijo, količinsko opredeljene za vsak načrtovani enotni ali povprečni znesek na enoto. V okviru intervencije se lahko načrtovani letni učinki zagotovijo na združeni ravni za vse zneske na enoto ali za skupino zneskov na enoto.

1.   Država članica se lahko v svojem predlogu za strateški načrt SKP iz člena 118(1) odloči za prerazporeditev:

2.   Delež prerazporeditve iz dodeljenih sredstev države članice za neposredna plačila v njena dodeljena sredstva za EKSRP iz odstavka 1, točka (a), se lahko poveča za:

3.   Odstotek prerazporeditve iz dodeljenih sredstev države članice za EKSRP v njena dodeljena sredstva za neposredna plačila iz odstavka 1, točka (b), se lahko poveča na 30 % za države članice, katerih neposredna plačila na hektar so nižja od 90 % povprečja Unije. Ta pogoj je izpolnjen v primeru Bolgarije, Estonije, Španije, Latvije, Litve, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Finske in Švedske.

4.   Pri odločitvah iz odstavka 1 se določi delež iz odstavkov 1, 2 in 3, ki se lahko razlikuje med koledarskimi leti.

5.   Države članice lahko leta 2025 spremenijo svoje odločitve iz odstavka 1 v okviru zahteve za spremembo svojih strateških načrtov SKP iz člena 119.

1.   Države članice za izvajanje podpore Unije, ki se za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2) financira iz EKJS in EKSRP, pripravijo strateške načrte SKP v skladu s to uredbo.

2.   Vsaka država članica ob upoštevanju ustavnih in institucionalnih določb za celotno ozemlje pripravi en strateški načrt SKP.

Kadar se elementi strateškega načrta SKP pripravijo na regionalni ravni, država članica zagotovi usklajenost in skladnost z elementi strateškega načrta SKP pripravljenega na nacionalni ravni. Elementi, vzpostavljeni na regionalni ravni, so ustrezno odraženi v ustreznih oddelkih strateškega načrta SKP, kot so določeni v členu 107.

3.   Države članice na podlagi analize SWOT iz člena 115(2) in ocene potreb iz člena 108 v strateških načrtih SKP pripravijo intervencijsko strategijo iz člena 109, v kateri določijo količinske ciljne vrednosti in mejnike za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2). Ciljne vrednosti se določijo s skupnimi kazalniki rezultatov iz Priloge I.

Za doseganje teh ciljnih vrednosti bodo države članice intervencije določile na podlagi vrst intervencij iz naslova III.

4.   Vsak strateški načrt SKP zajema obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027.

1.   Države članice si s strateškimi načrti SKP, zlasti pa z elementi intervencijske strategije iz člena 109(2), točka (a), prizadevajo, da je skupni prispevek k doseganju specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), večji od skupnega prispevka k doseganju cilja iz člena 110(2), prvi pododstavek, točka (b), Uredbe (EU) št. 1306/2013 s podporo v okviru EKJS in EKSRP v obdobju 2014–2020.

2.   Države članice v svojih strateških načrtih SKP na podlagi razpoložljivih informacij razložijo, kako nameravajo doseči večji skupni prispevek iz odstavka 1. Razlaga temelji na relevantnih informacijah, kot so elementi iz člena 107(1), točke (a) do (f), in člena 107(2), točka (b), ter pričakovanih izboljšanjih zadevnih kazalnikov vpliva iz Priloge I.

1.   Države članice pripravijo strateške načrte SKP na podlagi preglednih postopkov v sodelovanju, kadar je ustrezno, s svojimi regijami, ter v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom.

2.   Organ države članice, odgovoren za pripravo strateškega načrta SKP, zagotovi, da:

3.   Vsaka država članica organizira partnerstvo s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi. Partnerstvo vključuje vsaj naslednje partnerje:

Države članice navedene partnerje dejansko vključijo v pripravo strateških načrtov SKP ter se po potrebi posvetujejo z ustreznimi deležniki, tudi v zvezi z minimalnimi standardi iz člena 13.

4.   Države članice, vključno z njihovimi regijami, kadar je ustrezno, in Komisija sodelujejo za zagotovitev učinkovitega usklajevanja pri izvajanju strateških načrtov SKP ter pri tem upoštevajo načeli sorazmernosti in deljenega upravljanja.

5.   Organizacija in izvajanje partnerstva se izvajata v skladu z delegiranim aktom, sprejetim na podlagi člena 5(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

1.   Vsak strateški načrt SKP vsebuje oddelke o:

2.   Vsak strateški načrt SKP vsebuje naslednje priloge:

3.   Podrobna pravila glede vsebine oddelkov in prilog strateških načrtov SKP iz odstavkov 1 in 2 so določena v členih 108 do 115.

1.   V intervencijski strategiji iz člena 107(1), točka (b), so za vsak specifični cilj iz člena 6(1) in (2), ki ga obravnava strateški načrt SKP, določeni:

2.   V intervencijski strategiji je usklajenost strategije in dopolnjevanje intervencij med specifičnimi cilji iz člena 6(1) in (2) dokazana s:

3.   Kadar se elementi strateškega načrta SKP pripravijo na regionalni ravni, se v intervencijski strategiji zagotovijo usklajenost in skladnost teh elementov z elementi strateškega načrta SKP na nacionalni ravni.