(1)

Da bi bil učinek financiranja Unije čim večji, prispevek k ciljem njenih politik pa karseda uspešen, sta bila z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba Obzorje Evropa) vzpostavljena okvir politike in pravni okvir za evropska partnerstva s partnerji iz zasebnega ali javnega sektorja. Evropska partnerstva so ključni element pristopa politike okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (v nadaljnjem besedilu: Obzorje Evropa). Vzpostavljena so za uresničevanje prednostnih nalog Unije, h katerim je usmerjeno Obzorje Evropa, ter zagotavljanje jasnega učinka za Unijo in njene prebivalce, ki ga je mogoče učinkoviteje doseči v okviru partnerstva, s strateško vizijo, ki je skupna partnerjem in so ji ti zavezani, kot pa bi lahko to storila Unija samostojno.

(2)

Evropska partnerstva iz stebra Obzorja Evropa „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ imajo zlasti pomembno vlogo pri doseganju strateških ciljev, kot sta pospeševanje prehodov k ciljem trajnostnega razvoja ter zelena in digitalna Evropa, in bi morala prispevati k okrevanju po krizi brez primere, ki jo je prinesla pandemija COVID-19. Evropska partnerstva obravnavajo zapletene čezmejne izzive, ki terjajo celostni pristop. Omogočajo obravnavanje neuspešne preobrazbe, odpovedi sistema in nedelovanja trga, ki so opisani v oceni učinka, ki spremlja to uredbo, in sicer s povezovanjem širokega razpona akterjev iz vseh vrednostnih verig in ekosistemov, ki si bodo prizadevali za skupno vizijo in njeno pretvorbo v konkretne časovne načrte ter usklajeno izvajanje dejavnosti. Poleg tega omogočajo, da se prizadevanja in sredstva usmerijo v skupne prednostne naloge za namene reševanja kompleksnih izzivov.

(3)

Za uresničevanje prednostnih nalog in dosego učinka bi bilo treba evropska partnerstva razviti s široko vključenostjo zadevnih deležnikov po vsej Evropi, vključno z industrijo, raziskovalnimi organizacijami, organi, ki opravljajo javne storitve na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni ter organizacijami civilne družbe, kot so fundacije, ki podpirajo ali izvajajo raziskave in inovacije. Morala bi biti tudi eden od ukrepov za krepitev sodelovanja na mednarodni ravni med partnerji iz zasebnega ali javnega sektorja, tudi z združevanjem programov raziskav in inovacij ter čezmejnih naložb v raziskave in inovacije, ki prinašajo vzajemne koristi ljudem in podjetjem, hkrati pa zagotavljajo, da lahko Unija ohrani svoje interese na strateških področjih.

(4)

Vmesna ocena Obzorja 2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4), je razkrila, da je bil sčasoma uveden precejšen nabor partnerskih instrumentov in pobud, pri čemer v okviru Obzorja 2020 poteka sedem oblik izvajanja in skoraj 120 partnerskih pobud. Poleg kompleksnosti zaradi obilice instrumentov in pobud je bilo ugotovljeno, da njihova zmožnost prispevanja k povezanim politikam na ravni Unije in nacionalni ravni kot celota ne zadostuje, čeprav zagotavljajo pozitivni učinek pri napredovanju k ciljem, na primer z določanjem dolgoročnih načrtov, strukturiranjem sodelovanja na področju raziskav in inovacij med sicer razpršenimi akterji ter spodbujanjem dodatnih naložb. V oceni učinka Obzorja Evropa je torej ugotovljena potreba po obravnavi in racionalizaciji področja financiranja raziskav in inovacij v Uniji, zlasti v zvezi s partnerstvi, ter po preusmeritvi partnerstev k večjemu učinku in uresničevanju prednostnih nalog Unije.

(5)

Da bi obravnavalo taka vprašanja in uresničilo višje ambicije na področju evropskih naložb, bi moralo Obzorje Evropa predstaviti večjo poenostavitev in reformo politike Komisije glede partnerstev na področju raziskav in inovacij. Da bi izražalo svojo sistemsko naravo, katere namen je prispevati k vseevropskim „preobrazbam“ v smeri ciljev glede trajnostnosti, bi moralo Obzorje Evropa ta partnerstva učinkoviteje izkoristiti z bolj strateškim in usklajenim pristopom, ki je usmerjen k učinkom.

(6)

Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (5) vzpostavlja splošni okvir za ugotavljanje, ali se gospodarska dejavnost šteje kot okoljsko trajnostna za namene določitve trajnostnih naložb. Ustvarja skupno referenco, ki jo lahko vlagatelji, banke, industrija in raziskovalci uporabijo pri naložbah v projekte in gospodarske dejavnosti, ki pomembno pozitivno vplivajo na podnebje in okolje ter nobenemu od njiju bistveno ne škodujejo. To je referenca za zelene naložbe v Uniji.

(7)

Kadar je ustrezno, bi morala evropska partnerstva upoštevati tehnična merila za pregled iz člena 3 in načelo, da se ne škoduje bistveno, iz člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 kot instrumenta za izboljšanje pripravljenosti njihovih projektov in dostopa do zelenega financiranja, ki bosta odločilna za uvajanje na trg ter širšo uporabo inovativnih tehnologij in rešitev, ki bodo z njimi ustvarjene. V jedru tehničnih meril za pregled so znanstveni dokazi. Raziskave in inovacije, s katerimi se ukvarjajo evropska partnerstva, bi morale imeti pomembno vlogo pri pomoči gospodarskim subjektom, da dosežejo ali presežejo standarde in prage, določene v navedeni uredbi, ter pri tem, da se tehnična merila za pregled sproti posodabljajo in usklajujejo s cilji iz sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019„Evropski zeleni dogovor“.

(8)

Na podlagi uredbe Obzorje Evropa bi morala biti mogoča vzpostavitev evropskih partnerstev treh oblik, in sicer t. i. „sofinanciranega“, „skupaj načrtovanega“ in „institucionaliziranega“ partnerstva. Vzpostavitev institucionaliziranih evropskih partnerstev, ki so skupna podjetja partnerjev iz zasebnega in javnega sektorja, bi morala vključevati novo zakonodajo Unije in vzpostavitev namenskih izvedbenih struktur v skladu s členom 187 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(9)

Uredba Obzorje Evropa opredeljuje osem prednostnih področij, na katerih je mogoče predlagati institucionalizirana evropska partnerstva, vzpostavljena v skladu s členom 185 ali 187 PDEU. Na vseh teh prednostnih področjih so predlagane številne pobude za taka institucionalizirana evropska partnerstva, v tej uredbi pa jih je zajetih devet.

(10)

Raziskovalne in inovacijske dejavnosti skupnih podjetij bi bilo treba financirati iz Obzorja Evropa, kot je določeno v členih 12 in 13 uredbe Obzorje Evropa. Skupna podjetja bi morala za dosego čim večjega učinka razviti tesne sinergije z drugimi pobudami Obzorja Evropa ter drugimi programi in finančnimi instrumenti Unije, zlasti s tistimi, ki podpirajo uvajanje inovativnih rešitev, izobraževanje in regionalni razvoj, da bi se povečala ekonomska in socialna kohezija ter zmanjšala neravnovesja.

(11)

Zaradi novega pristopa politike pri evropskih partnerstvih, zlasti pri institucionaliziranih evropskih partnerstvih, je potreben nov način vzpostavljanja pravnega okvira za njihovo delovanje. Izkazalo se je, da je ustanavljanje skupnih podjetij na podlagi člena 187 PDEU za namen Obzorja 2020 učinkovito, kar zadeva izvajanje, vendar ga je treba pospešiti. Zato je namen te uredbe povečati skladnost, učinkovitost, odprtost in uspešnost izvajanja ter njegovo usmerjenost v učinke z usklajenim prenosom uredbe Obzorje Evropa in izkušenj, pridobljenih pri izvajanju programov v okviru Obzorja 2020, v skupne določbe za vsa skupna podjetja. Njen namen je olajšati vzpostavitev sodelovanja in sinergij med evropskimi partnerstvi, da bi se na organizacijski ravni v celoti izkoristile njihove medsebojne povezave. Skupna podjetja bi morala iskati priložnosti za vključitev predstavnikov drugih evropskih partnerstev v razprave med oblikovanjem svojih programov dela, opredeliti področja, na katerih bi bilo mogoče z dopolnjujočimi se ali skupnimi dejavnostmi učinkoviteje in uspešneje obravnavati izzive, preprečevati prekrivanja, časovno uskladiti svoje dejavnosti ter zagotoviti dostop do rezultatov in drugih ustreznih načinov izmenjave znanja.

(12)

Skupna podjetja bi si morala po opredelitvi medsebojnih sinergij prizadevati za določitev deležev proračuna, ki se uporabijo za dopolnjujoče se ali skupne dejavnosti skupnih podjetij. Poleg tega je namen te uredbe izboljšati učinkovitost in usklajenost pravil, in sicer z okrepljenim operativnim sodelovanjem in izkoriščanjem ekonomije obsega, tudi z vzpostavitvijo ureditve zaledne službe, ki bi morala skupnim podjetjem zagotavljati horizontalne podporne funkcije. Ta ureditev zaledne službe bi morala olajšati doseganje večjega učinka in uskladitve glede skupnih točk, ob tem pa ohranjati določeno stopnjo prilagodljivosti za zadovoljitev posebnih potreb vsakega skupnega podjetja. Strukturo bi bilo treba vzpostaviti z uporabo sporazumov o ravni storitev, ki jih sklenejo skupna podjetja. Ureditev zaledne službe bi morala zajemati funkcije usklajevanja in upravne podpore na področjih, na katerih se je njen pregled izkazal za učinkovit in stroškovno učinkovit, ter upoštevati v največji možni meri skladnost z zahtevo po odgovornosti vsakega posameznega odredbodajalca in usklajenost pravil, vključno s pravicami intelektualne lastnine. Pravni okvir bi moral biti oblikovan tako, da čim bolje zadovoljuje skupne potrebe skupnih podjetij, da zagotavlja njihovo tesno sodelovanje in da se izkoristijo vse mogoče sinergije med evropskimi partnerstvi in posledično med različnimi deli Obzorja Evropa ter med drugimi programi, ki jih upravljajo skupna podjetja.

(13)

Ocene učinka za vsako skupno podjetje, priložene predlogu te uredbe, so zagotovile dokaze, ki utemeljujejo izvajanje evropskih partnerstev v skladu z uredbo Obzorje Evropa samo, kadar drugi deli Obzorja Evropa, vključno z drugimi oblikami evropskih partnerstev, ne bi dosegli ciljev ali ne bi imeli potrebnih pričakovanih učinkov, in če je tako izvajanje upravičeno zaradi dolgoročne perspektive in visoke stopnje povezanosti.

(14)

Obzorje Evropa uvaja bolj strateški, usklajen in k učinkom usmerjen pristop k evropskim partnerstvom, ki temelji na spoznanjih iz vmesnega ocenjevanja Obzorja 2020. V skladu z novo ambicijo je namen te uredbe doseči učinkovitejšo uporabo institucionaliziranih evropskih partnerstev, zlasti z osredotočenjem na jasne cilje, rezultate in učinek, ki jih je mogoče doseči do leta 2030, ter z zagotavljanjem jasnega prispevka k povezanim prednostnim nalogam politike in politikam Unije. Tesno sodelovanje in sinergije z drugimi zadevnimi pobudami na ravni Unije ter na nacionalni in regionalni ravni, zlasti z drugimi evropskimi partnerstvi, so ključni za doseganje večjega znanstvenega, socialno-ekonomskega in okoljskega učinka ter za zagotavljanje uporabe rezultatov. Skupna podjetja lahko v ta namen uporabljajo določbe Obzorja Evropa, ki omogočajo različne vrste sinergij, kot so alternativno, kumulativno ali kombinirano financiranje ter prerazporeditve sredstev. Pri ocenjevanju celotnega učinka bi bilo treba upoštevati širše naložbe, ki presegajo prispevke partnerjev in jih začnejo skupna podjetja ter ki prispevajo k doseganju njihovih ciljev, da se olajša pospešitev uvajanja inovativnih rešitev na trg.

(15)

Da se zagotovi skladen pristop ter dosežejo znanstveni, tehnološki, gospodarski, družbeni in okoljski učinki evropskih partnerstev v povezavi s cilji Obzorja Evropa in prednostnimi nalogami Unije, bi v tej uredbi morali biti določeni skupni splošni in skupni specifični cilji, ki bi jih morala uresničevati vsa skupna podjetja. Z doseganjem sebi lastnih ciljev vsa skupna podjetja skupaj prispevajo k uresničevanju navedenih ciljev. V skupnih delih te uredbe so poleg tega opredeljeni skupni operativni cilji, ki izhajajo iz ciljev Posebnega programa za izvajanje Obzorja Evropa, vzpostavljenega s Sklepom Sveta (EU) 2021/764 (6) (v nadaljnjem besedilu: Posebni program za izvajanje Obzorja Evropa). Vsa skupna podjetja bi morala izvajati svoje naloge, da bi izpolnila načela in merila, ki so za evropska partnerstva določena v uredbi Obzorje Evropa (člen 10 in Priloga III), ter zagotavljala evropsko dodano vrednost v primerjavi z razpisi v okviru glavnega programa dela Obzorja Evropa. Vsako skupno podjetje navedene cilje in naloge dopolnjuje z dodatnimi sebi lastnimi cilji in nalogami. Usklajevanje intervencijske logike posameznih skupnih podjetij z Obzorjem Evropa bi moralo ob upoštevanju njihovih posebnosti in okvirov politike podpirati usklajeno ocenjevanje napredka skupnih podjetij v okviru dejavnosti spremljanja in ocenjevanja Obzorja Evropa.

(16)

Ta uredba temelji na načelih in merilih iz uredbe Obzorje Evropa, vključno z odprtostjo in transparentnostjo, močnim učinkom finančnega vzvoda in dolgoročnimi obveznostmi vseh udeleženih strani. Eden od ciljev te uredbe je zagotoviti odprtost skupnih podjetij in njihovih ukrepov za širok krog subjektov, vključno z novinci, ki se bodo spremljali tudi v okviru procesa strateškega usklajevanja za evropska partnerstva iz člena 6(5) Posebnega programa za izvajanje Obzorja Evropa. Taka partnerstva bi morala biti odprta za vse subjekte, ki so pripravljeni in zmožni delovati v smeri skupnega cilja, bi morala spodbujati široko in dejavno udeležbo deležnikov pri njihovih dejavnostih, članstvu in upravljanju ter bi morala zagotavljati, da rezultati koristijo vsem Evropejcem, zlasti z obsežnim razširjanjem rezultatov in dejavnostmi pred uvedbo po vsej Uniji. V zvezi z zasebnimi člani in njihovimi subjekti v sestavi ali povezanimi subjekti, ki imajo sedež v tretji državi, bi bilo treba zaščititi interese Unije in skupnega podjetja z vidika varnosti ali javnega reda. V ta namen bi morala imeti Komisija možnost, da od zasebnih članov zahteva ustrezne ukrepe. Takšni ukrepi bi lahko vključevali ustrezno ravnanje z zaupnimi podatki ali omejitev nekaterih subjektov v določenih operativnih dejavnostih zadevnega zasebnega člana.

(17)

Za zagotovitev usklajene uporabe člena 22(5) uredbe Obzorje Evropa, bi morala skupna podjetja zagotoviti skladnost s pristopom, ubranim za ukrepe, financirane v okviru programa dela Obzorja Evropa, v zvezi z uporabo navedenega člena, pa tudi z zakonodajo Unije in ustreznimi smernicami za njegovo uporabo pri podobnih temah v programu dela zadevnega skupnega podjetja.

(18)

Kadar Komisija ali države članice razmišljajo o omejitvi sodelovanja pri posebnih ukrepih skupnega podjetja v skladu s členom 22(5) uredbe Obzorje Evropa, bi si morale Komisija in države članice v skupini predstavnikov držav za vsak primer posebej prizadevati za dogovor glede stališča pred sprejetjem programa dela. V primeru skupnih podjetij z odborom javnih organov, bi moral odbor javnih organov na zahtevo Komisije odobriti uporabo navedenega člena pred sprejetjem programa dela. Poleg tega bi moral izvršni direktor na povabilo predsednika ustrezno sestavo programskega odbora Obzorja Evropa obveščati redno v okviru odgovornosti Komisije, da na podlagi člena 14(7) sklepa o Posebnem programu za izvajanje Obzorja Evropa in Priloge III k navedenemu sklepu obvešča programski odbor, pred sprejetjem programa dela skupnega podjetja pa zlasti v zvezi z uporabo člena 22(5) uredbe Obzorje Evropa.

(19)

Priloga III k uredbi Obzorje Evropa določa, da mora biti finančni prispevek ali prispevek v naravi članov razen Unije najmanj 50 % in lahko znaša največ 75 % skupnih proračunskih obveznosti skupnih podjetij. Nasprotno pa prispevek Unije, vključno z vsemi dodatnimi sredstvi pridruženih držav ne bi smel presegati 50 % skupnih proračunskih obveznosti vsakega skupnega podjetja. Zato bi morala ta uredba določati, da je zahtevani prispevek članov razen Unije enak prispevku Unije ali večji od njega. Unija bi morala imeti možnost, da zmanjša svoj prispevek, če člani razen Unije ne izpolnjujejo svojih obveznosti.

(20)

Skupna podjetja v skladu s členom 10(1), točka (c), uredbe Obzorje Evropa vse finančne prispevke upravljajo centralno s pristopom usklajevanja. Zato bi morale vse sodelujoče države s skupnim podjetjem skleniti en ali več upravnih sporazumov, v katerih bi bil določen mehanizem usklajevanja za plačilo prispevkov vložnikom s sedežem v zadevni sodelujoči državi in poročanje o njih. Da bi se zagotovila skladnost z njihovimi nacionalnimi strateškimi prednostnimi nalogami, bi bilo treba sodelujočim državam zagotoviti pravico do veta v zvezi z uporabo njihovih nacionalnih finančnih prispevkov vložnikom s sedežem v zadevni sodelujoči državi. Da bi se za upravičence zmanjšalo upravno breme, uresničila poenostavitev in zagotovilo učinkovitejše izvajanje, bi si morale vse sodelujoče države prizadevati za to, da bi se pri njihovem časovnem načrtu plačil, poročanju in revizijah časovno uskladile s skupnim podjetjem ter da bi svoja pravila glede upravičenosti stroškov uskladile z uredbo Obzorje Evropa. Upravičenci s sedežem v sodelujočih državah, ki so skupno podjetje pooblastili za dejavnosti v zvezi s plačili, bi morali v skladu z uredbo Obzorje Evropa s skupnim podjetjem podpisati en sam sporazum o nepovratnih sredstvih.

(21)

V skladu z ambicijami iz uredbe Obzorje Evropa je eden od osnovnih pogojev za vzpostavitev institucionaliziranih evropskih partnerstev zagotavljanje prispevkov partnerjev v celotni življenjski dobi skupnih podjetij. V tem okviru bi morali zasebni partnerji pomemben del svojih prispevkov zagotavljati v obliki prispevkov v naravi za operativne stroške skupnega podjetja. Skupna podjetja bi morala imeti možnost, da opredelijo ukrepe za olajšanje teh prispevkov prek svojih programov dela, zlasti z znižanjem stopenj financiranja. Ti ukrepi bi morali temeljiti na posebnih potrebah skupnega podjetja in osnovnih dejavnostih. V ustrezno utemeljenih primerih bi moralo biti mogoče uvesti dodatne pogoje, ki zahtevajo udeležbo člana skupnega podjetja ali njegovih subjektov v sestavi ali povezanih subjektov in ki se nanašajo na dejavnosti, v katerih imajo lahko industrijski partnerji skupnega podjetja ključno vlogo, kot na primer pri predstavitvah velikega obsega in vodilnih projektih, ki so bližje trgu, ter več prispevajo prek nižjih stopenj financiranja. Raven udeležbe članov bi moral spremljati izvršni direktor, da se upravni odbor pooblasti za sprejemanje ustreznih ukrepov, ki zagotavljajo ravnovesje med zavezo partnerjev in odprtostjo. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko naložba v osnovna sredstva, na primer za predstavitve velikega obsega ali vodilne projekte, šteje za upravičeni strošek v skladu s pravnim okvirom, ki se uporablja.

(22)

V skladu s členom 15(3) uredbe Obzorje Evropa bi moralo biti mogoče, da se prispevki iz programov, ki se sofinancirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ustanovljenega z Uredbo (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (ESRR), Evropskega socialnega sklada plus, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta (8) (ESS+), Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (9) (ESPRA), ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10) (EKSRP), štejejo za prispevek sodelujočih držav, ki so države članice skupnih podjetij, pod pogojem, da se spoštujejo določbe Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (11) ter uredb za posamezne sklade. Poleg tega bi moralo biti mogoče, da se prispevki iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (12) (v nadaljnjem besedilu: Mehanizem), štejejo za prispevek držav članic, ki so sodelujoče države skupnih podjetij, pod pogojem, da se spoštujejo določbe Mehanizma in zaveze iz nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost.

(23)

V skladu z načelom pravične delitve prispevkov med člani skupnega podjetja bi bilo treba finančne prispevke za upravne stroške skupnih podjetij enakomerno razdeliti med Unijo in člane razen Unije. Odstopanja od tega načela bi bilo treba uporabiti le v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih, npr. kadar bi bili zaradi velikosti ali članske strukture člana skupnega podjetja razen Unije prispevki na subjekt v sestavi ali povezani subjekt, zlasti kadar gre za mala in srednja podjetjih (MSP), tako veliki, da bi resno ogrozili njihovo namero, da postanejo ali ostanejo subjekt v sestavi ali povezani subjekt člana skupnega podjetja. V takih primerih bi moral najmanjši delež letnega finančnega prispevka za upravne stroške skupnega podjetja za člane razen Unije znašati 20 % skupnih letnih upravnih stroškov, prispevki MSP pa bi morali biti precej manjši od prispevkov večjih subjektov v sestavi ali povezanih subjektov. Ko se doseže kritična masa članstva, ki omogoča večji prispevek od 20 % skupnih letnih upravnih stroškov, bi bilo treba letne prispevke na subjekt v sestavi ali povezani subjekt ohraniti ali povečati, zato da bi se postopno povečal delež članov razen Unije v celotnem prispevku za letne upravne stroške skupnega podjetja. Člani skupnega podjetja razen Unije bi si morali prizadevati za povečanje števila subjektov v sestavi in povezanih subjektov, da bi se njihov prispevek povišal za 50 % upravnih stroškov skupnega podjetja v njegovi življenjski dobi.

(24)

Uredba Obzorje Evropa od partnerjev zahteva, naj pokažejo svojo dolgoročno zavezo, med drugim z minimalnim deležem javnih ali zasebnih naložb. Zato mora Unija v tej uredbi opredeliti ustanovne člane s sedežem v državah članicah, države, pridružene Obzorju Evropa, ali mednarodne organizacije. Vendar bi moralo biti, kjer je to ustrezno, mogoče razširiti članstvo skupnih podjetij po njihovi ustanovitvi s pridruženimi člani, izbranimi po odprtih in transparentnih postopkih, ob upoštevanju zlasti novega tehnološkega razvoja ali pridružitve dodatnih držav Obzorju Evropa.

(25)

Tudi pravnim subjektom, ki želijo podpirati cilje skupnih podjetij na njihovih posebnih področjih raziskav, ne da bi postali člani, bi bilo treba ponuditi možnost, da postanejo prispevajoči partnerji teh skupnih podjetij.

(26)

V skladu s členom 16(5) uredbe Obzorje Evropa bi se morala pri dodelitvi finančnih prispevkov iz tretjih držav, pridruženih Obzorju Evropa, upoštevati raven sodelovanja pravnih subjektov pridruženih tretjih držav. Prispevek Unije skupnim podjetjem se zato lahko poveča s prispevki tretjih držav, pridruženih Obzorju Evropa, ob upoštevanju ravni sodelovanja takšnih pravnih subjektov in pod pogojem, da je skupni znesek, za katerega se poveča prispevek Unije, vsaj tako visok kot prispevek članov razen Unije ali njihovih subjektov v sestavi oziroma povezanih subjektov.

(27)

Ustanovitev skupnega podjetja zagotavlja vzajemno koristno javno-zasebno partnerstvo za udeležene člane, tudi s povečevanjem gotovosti glede večjih proračunskih sredstev za zadevne industrije v sedemletnem obdobju. Postati ustanovni član ali pridruženi član ali eden od njunih subjektov v sestavi ali povezanih subjektov omogoča članom, da pridobijo vpliv v upravnem odboru skupnega podjetja, in sicer neposredno ali prek predstavnikov industrije. Upravni odbor je organ skupnega podjetja za odločanje, ki odloča o dolgoročni strateški usmeritvi partnerstva in njegovih letnih prednostnih nalogah. Unija, po potrebi sodelujoče države, ustanovni člani in pridruženi člani bi torej morali imeti možnost, da prispevajo k oblikovanju načrta in prednostnih nalog skupnega podjetja s sprejetjem in morebitno spremembo strateškega načrta za raziskave in inovacije ter s sprejetjem letnega programa dela, vključno z vsebino razpisov za zbiranje predlogov, veljavno stopnjo financiranja za posamezno temo razpisa ter povezanimi pravili o postopkih predložitve, ocenjevanja, izbire, oddaje in pregledovanja.

(28)

Primerno je, da se člani razen Unije zavežejo izvajanju te uredbe s pismom o zavezi ali skupnim pismom o zavezi, v katerem po potrebi navedejo skupni znesek svojega prispevka, ne da bi pri tem postavljali pogoje o svojem pristopu. Taka pisma o zavezi bi morala biti pravno veljavna v celotni življenjski dobi skupnega podjetja, skupno podjetje in Komisija pa bi jih morala pozorno spremljati. Skupna podjetja bi morala ustvariti pravno in organizacijsko okolje, ki članom omogoča izpolnjevanje zavez, ob tem pa zagotavlja privlačnost za vse deležnike, stalno odprtost skupnih podjetij in transparentnost med njihovim izvajanjem, zlasti za določanje prednostnih nalog in za sodelovanje pri razpisih za zbiranje predlogov.

(29)

Nadaljnja poenostavitev je temeljni kamen Obzorja Evropa. V tem okviru bi moral obstajati poenostavljen mehanizem poročanja za partnerje, ki jim ni več treba poročati o neupravičenih stroških. Prispevki v naravi za operativne dejavnosti bi morali biti obračunani izključno na podlagi upravičenih stroškov, o njih pa bi bilo treba poročati in jih revidirati v skladu z mehanizmom, ki se uporablja za zadevni sporazum o nepovratnih sredstvih. Tako obračunavanje izključno na podlagi upravičenih stroškov omogoča samodejni izračun prispevkov v naravi za operativne dejavnosti prek orodij IT v okviru Obzorja Evropa, zmanjšuje upravno breme partnerjev in povečuje učinkovitost mehanizma poročanja za prispevke. Skupna podjetja bi morala tesno spremljati prispevke v naravi za operativne dejavnosti in izvršni direktor bi moral pripravljati in objavljati redna poročila, da se ugotovi, ali je napredek pri doseganju ciljev v zvezi s prispevki v naravi zadovoljiv v zadostni meri. Upravni odbor bi moral oceniti prizadevanja in rezultate članov, ki prispevajo k operativnim dejavnostim, ter druge dejavnike, kot sta stopnja sodelovanja MSP in privlačnost skupnih podjetij za novince. Kadar je ustrezno, bi moral sprejeti primerne popravne ukrepe ob upoštevanju načel odprtosti in transparentnosti.

(30)

Skupna podjetja bi morala zagotavljati sistematične priložnosti in spodbude za člane razen Unije, da kombinirajo svoje raziskovalne in inovacijske dejavnosti z dejavnostmi skupnega podjetja. Dodatne dejavnosti ne bi smele prejeti finančne podpore iz skupnega podjetja. Vendar se lahko upoštevajo kot prispevki članov v naravi za dodatne dejavnosti, kadar prispevajo k ciljem skupnega podjetja in so neposredno povezane z njegovimi dejavnostmi, vključno z neupravičenimi stroški posrednih ukrepov, ki jih financira skupno podjetje, kadar je to določeno v letnem načrtu dodatnih dejavnosti. Ta povezava je lahko vzpostavljena z uporabo rezultatov posrednih ukrepov, ki jih je financiralo skupno podjetje, ali njegovih preteklih pobud ali z izkazovanjem pomembne dodane vrednosti Unije. Zadevne stroške bi moralo potrditi neodvisno revizijsko telo, ki ga imenuje zadevni subjekt, v primeru negotovosti pa bi zadevno skupno podjetje imelo možnost preveriti metodo ocenjevanja. Ta uredba bi morala določati konkretnejše določbe v zvezi z obsegom dodatnih dejavnosti za vsako skupno podjetje, kolikor je to potrebno za dosego želene usmerjenosti in učinka. Upravni odbori skupnih podjetij bi morali odločiti tudi, ali je za namene vrednotenja zadevnih prispevkov potrebna uporaba poenostavljenih metod, kot so pavšalni zneski ali stroški na enoto, da se dosežejo poenostavitev, stroškovna učinkovitost in ustrezna raven varstva zaupnih poslovnih podatkov.

(31)

Vodstva skupnih podjetij bi morala zagotoviti, da so njihovi postopki odločanja primerni sledenju hitro spreminjajočemu se socialno-ekonomskemu in tehnološkemu okolju ter globalnim izzivom. Skupna podjetja bi morala izkoriščati strokovno znanje, svetovanje in podporo vseh zadevnih deležnikov, da bi učinkovito izvajala svoje naloge in zagotavljala sinergije na ravni Unije in nacionalni ravni. Zato bi morala biti skupna podjetja pooblaščena za ustanovitev svetovalnih organov, da bi jim zagotavljali strokovno svetovanje in izvajali vse druge svetovalne naloge, ki so potrebne za doseganje ciljev skupnih podjetij. Skupna podjetja bi morala pri ustanovitvi svetovalnih organov zagotavljati uravnoteženo zastopanost strokovnjakov v okviru dejavnosti skupnega podjetja, vključno z uravnoteženo zastopanostjo spolov. Ti organi bi morali s svojim svetovanjem zagotoviti znanstvene poglede ter poglede nacionalnih in regionalnih organov in drugih deležnikov skupnih podjetij.

(32)

Skupna podjetja bi morala zagotavljati, da so države članice dovolj obveščene o dejavnostih skupnih podjetij, da lahko zagotovijo pravočasne informacije o dejavnostih v državah članicah ter da imajo priložnost prispevati k pripravljalnim postopkom in postopkom odločanja. Tak dialog z državami članicami je zlasti pomemben v okviru sinergij in potrebe po zagotavljanju usklajenosti prizadevanj in dejavnosti na nacionalni ravni, regionalni ravni, ravni Unije in evropski ravni, da se doseže večji učinek. Skupna podjetja brez neposredne ali posredne vključenosti držav članic kot članov ali subjektov v sestavi bi morala ustanoviti skupino predstavnikov držav za uskladitev dejavnosti skupnih podjetij s politikami in ukrepi na nacionalni in regionalni ravni.

(33)

Skupna podjetja bi morala imeti možnost ustanoviti svetovalni organ z znanstveno svetovalno funkcijo. Temu organu ali njegovim članom bi moralo biti omogočeno, da zadevnemu skupnemu podjetju zagotavlja neodvisno znanstveno svetovanje in podporo. Znanstveno svetovanje bi se moralo nanašati zlasti na letne programe dela in dodatne dejavnosti ter kateri koli drugi vidik nalog skupnih podjetij, kot je ustrezno.

(34)

Za zagotovitev, da so skupna podjetja seznanjena s stališči in mnenji deležnikov iz celotne vrednostne verige na svojih področjih, bi morala imeti skupna podjetja možnost, da ustanovijo svoje svetovalne skupine deležnikov, s katerimi se lahko posvetujejo o horizontalnih vprašanjih ali specifičnih vprašanjih glede na potrebe posameznega skupnega podjetja. Take skupine bi morale biti odprte za javne in zasebne deležnike, vključno z organiziranimi interesnimi skupinami in mednarodnimi interesnimi skupinami iz držav članic, pridruženih držav ali drugih držav, dejavnih na področju skupnega podjetja.

(35)

Skupna podjetja bi morala delovati odprto in transparentno ter redno in pravočasno zagotavljati vse zadevne informacije svojim ustreznim organom in promovirati svoje dejavnosti, vključno z dejavnostmi obveščanja in razširjanja informacij, v širši javnosti. To vključuje pravočasno zagotavljanje informacij, ob upoštevanju pravil o zaupnosti in o razčlenitvi glede na državo, uporabi posrednih ukrepov, ki jih financira skupno podjetje, in udeležbi pri njihovem izvajanju o rezultatih ocenjevanja vsakega razpisa za zbiranje predlogov in izvajanja projekta, o sinergijah z drugimi ustreznimi programi Unije in drugimi evropskimi partnerstvi, o dodatnih dejavnostih, odobrenih in dejansko zagotovljenih finančnih prispevkih in prispevkih v naravi, o izvrševanju proračuna skupnega podjetja, pa tudi o povezavi med cilji skupnega projekta in prispevki v naravi za dodatne dejavnosti.

(36)

Skupna podjetja bi morala delovati na podlagi strukture in pravil, ki povečujejo učinkovitost in zagotavljajo poenostavitev. Zato bi morala skupna podjetja sprejeti finančna pravila, posebej primerna za svoje potrebe, v skladu s členom 71 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(37)

Delovanje skupnih podjetij bi moralo temeljiti na merilih, določenih za institucionalizirana evropska partnerstva v uredbi Obzorje Evropa. Podprto bi moralo biti z uporabo elektronskih sredstev, ki jih upravlja Komisija. Informacije, povezane s posrednimi ukrepi, ki jih financirajo skupna podjetja, vključno z rezultati, so ključne za razvoj, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje politik ali programov Unije. Zato bi morala skupna podjetja zagotavljati, da imajo institucije Unije in organi, uradi ali agencije Unije dostop do vseh informacij v zvezi s posrednimi ukrepi, ki jih financirajo, vključno s prispevki in rezultati upravičencev, ki sodelujejo pri posrednih ukrepih. Take pravice dostopa bi morale biti omejene na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo ter bi morale biti v skladu z veljavnimi pravili o zaupnosti. Osebju institucij Unije in organov, uradov ali agencij Unije bi moral biti odobren dostop do teh informacij ob upoštevanju ustreznih standardov varnosti informacijske tehnologije in informacijske varnosti ter v skladu z načeloma nujnosti in sorazmernosti.

(38)

Sodelovanje pri posrednih ukrepih, ki jih financirajo skupna podjetja v okviru Obzorja Evropa, bi moralo biti v skladu s pravili, določenimi v uredbi Obzorje Evropa. Skupna podjetja bi morala na podlagi ustreznih ukrepov Komisije zagotavljati dosledno uporabo navedenih pravil. Skupna podjetja bi morala uporabljati vzorčni sporazum o nepovratnih sredstvih za podjetja, ki ga je pripravila Komisija. V zvezi z rokom za ugovor glede prenosa lastništva nad rezultati iz člena 40(4) uredbe Obzorje Evropa bi bilo treba upoštevati trajanje inovacijskih ciklov na področjih, ki jih pokrivajo posamezna skupna podjetja.

(39)

Eden od glavnih namenov skupnih podjetij je spodbujanje gospodarskih zmogljivosti Unije ter zlasti njenega vodilnega položaja na znanstvenem in tehnološkem področju. Poleg tega sta v okviru okrevanja po COVID-19 poudarjena potreba po naložbah v ključne tehnologije, kot so tehnologija 5G, umetna inteligenca (UI), tehnologija v oblaku, kibernetska varnost in zelena tehnologija, ter vrednotenju teh tehnologij v Uniji. Skupna podjetja bi morala prispevati k spodbujanju odprte znanosti v skladu s členoma 14 in 39 uredbe Obzorje Evropa. Rezultati, ki jih bodo ustvarili vsi udeleženci, bodo imeli pomembno vlogo v zvezi s tem in vsi udeleženci bodo imeli korist od financiranja Unije prek rezultatov, ustvarjenih v projektu, in pravice dostopa do njih, vključno z udeleženci, ki niso prejeli finančnih sredstev Unije. Zato bi se morala za zaščito interesov Unije pravica skupnih podjetij, da ugovarjajo prenosu lastništva nad rezultati ali podelitvi izključne licence v zvezi z rezultati, uporabljati tudi za udeležence, ki niso prejeli finančnih sredstev Unije. Pri uveljavljanju te pravice do ugovora in v skladu z načelom sorazmernosti bi moralo skupno podjetje vzpostaviti pravično ravnotežje med interesi Unije in varstvom temeljnih pravic glede rezultatov udeležencev, ki niso prejeli finančnih sredstev Unije, ob upoštevanju, da ti udeleženci niso prejeli nobenih finančnih sredstev Unije za dejavnost, s katero so bili ustvarjeni rezultati.

(40)

Finančni prispevek Unije bi bilo treba upravljati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in pravili o posrednem upravljanju iz Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

(41)

Zaradi poenostavitve bi bilo treba za vse strani zmanjšati upravno breme. Izogibati bi se bilo treba dvojnim revizijam ter nesorazmernemu dokumentiranju in poročanju. Revizije prejemnikov sredstev Unije na podlagi te uredbe bi bilo treba izvajati v skladu z uredbo Obzorje Evropa in drugimi ustreznimi programi financiranja Unije.

(42)

Finančne interese Unije in drugih članov skupnih podjetij bi bilo treba v celotnem ciklu odhodkov zaščititi s sorazmernimi ukrepi, med katerimi so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, izterjava izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi upravne in denarne kazni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046. Glede na posebno naravo dejavnosti, ki jih izvajajo nekatera skupna podjetja, zaradi katere je treba njihovo izvajanje razširiti na več let, bi moralo biti mogoče večletne proračunske obveznosti Komisije in zadevnega skupnega podjetja razdeliti na letne obroke. V zvezi s tem se lahko proračunske obveznosti Skupnega podjetja za čisto letalstvo, Skupnega podjetja za evropske železnice in Skupnega podjetja za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba 3razdelijo na letne obroke. Do 31. decembra 2024 skupni znesek teh proračunskih obveznosti ne sme preseči 50 % najvišjega zadevnega prispevka Unije. Od 1. januarja 2025 se vsaj 20 % skupnega proračuna za preostala leta ne bi smelo kriti z letnimi obroki.

(43)

Glede na posebno naravo in trenutni status skupnih podjetij bi bilo treba zanje še naprej uporabljati ločen postopek razrešnice. Računsko sodišče bi moralo opraviti revizijo računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij.

(44)

V skladu s členom 10(2), točka (c), uredbe Obzorje Evropa bi morala imeti skupna podjetja jasen pristop življenjskega cikla. Za ustrezno zaščito finančnih interesov Unije bi morala biti skupna podjetja ustanovljena za obdobje, ki se konča 31. decembra 2031, da se jim omogoči izvajanje odgovornosti v zvezi z uporabo nepovratnih sredstev do dokončanja zadnjih uvedenih posrednih ukrepov. Skupna podjetja bi se morala financirati iz programov Unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027). Skupnim podjetjem bi moralo biti omogočeno, da v ustrezno utemeljenih primerih, povezanih z razpoložljivostjo preostanka proračuna, ki izhaja iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, objavijo razpise za zbiranje predlogov do 31. decembra 2028.

(45)

V okviru prednostne naloge Komisije na podlagi evropskega zelenega dogovora, podprte s sporočili Komisije z dne 11. oktobra 2018„Strategija Unije za Trajnostno biogospodarstvo za Evropo: krepitev povezave med gospodarstvom, družbo in okoljem“, z dne 28. novembra 2018„Čist planet za vse: evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo“, z dne 11. marca 2020„Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo: Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo“, z dne 20. maja 2020„Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja“, z dne 20. maja 2020„Strategija od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“ in z dne 17. oktobra 2020„Strategija na področju kemikalij za trajnostnost: Okolju brez strupov naproti“, bi moral evropski sektor na biološki osnovi, vključno z MSP, regijami in primarnimi proizvajalci, postati podnebno nevtralen, bolj krožen in bolj trajnosten, pri tem pa ostati konkurenčen na svetovni ravni. Močan, z viri gospodaren in konkurenčen ekosistem inovacij na biološki osnovi lahko zmanjša odvisnost od neobnovljivih fosilnih surovin in mineralnih virov ter pospeši njihovo nadomeščanje. Z inovacijami na podlagi trajnostnosti in krožnosti lahko razvije obnovljive izdelke na biološki osnovi, materiale, procese in hranila iz odpadkov in biomase. Tak ekosistem lahko ustvarja vrednost tudi iz lokalnih surovin, vključno z odpadki, ostanki in stranskimi tokovi, ter s tem zagotavlja delovna mesta, gospodarsko rast in razvoj po vsej Uniji, ne le na mestnih območjih, temveč tudi na podeželskih in obalnih območjih, kjer nastaja biomasa in ki so pogosto obrobne regije, ki imajo redko korist od industrijskega razvoja.

(46)

Skupno podjetje za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, ustanovljeno v okviru Obzorja 2020, je osredotočeno na trajnostno rabo virov, zlasti v sektorjih z veliko porabo virov in velikim vplivom, kot so kmetijstvo, proizvodnja tekstila in gradbeništvo, pri čemer je zlasti usmerjeno tudi v lokalne gospodarske subjekte, proizvajalce, obrate in tovarne. Njegova vmesna ocena, objavljena oktobra 2017, je vključevala tehten sklop 34 priporočil, ki so upoštevana pri oblikovanju Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi, ustanovljenega s to uredbo. Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi ni neposredno nadaljevanje Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, temveč je program, ki temelji na dosežkih predhodne pobude in odpravlja njene pomanjkljivosti. V skladu s priporočili bi moralo Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi vključevati širši razpon deležnikov, vključno s primarnim sektorjem (in sicer kmetijstvo, akvakultura, ribištvo in gozdarstvo) ter ponudniki odpadkov, ostankov in stranskih tokov, regionalnimi organi in vlagatelji, da se preprečijo nedelovanje trga in netrajnostni procesi na biološki osnovi. Da bi uresničilo svoje cilje, bi moralo financirati le projekte, ki upoštevajo načela krožnosti, trajnostnosti in omejitev planeta.

(47)

Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi bi moralo ustanoviti skupine za uvajanje v uporabo, ki bi morale delovati kot svetovalni organi in dejavno sodelovati v strateških razpravah, s katerimi se vzpostavlja načrt za partnerstvo. Ti svetovalni organi se morajo nujno vključiti v strukturo upravljanja, da se zagotovijo širša udeležba in večje zasebne naložbe v sektorju krožnega gospodarstva na biološki osnovi. Skupine za uvajanje v uporabo bi morale zlasti zagotavljati podporo pri strateških sestankih upravnega odbora, na katerih se vodilna podjetja v industriji in predstavniki deležnikov, skupaj z visokimi predstavniki Komisije, pridružijo stalnemu upravnemu odboru, da bi razpravljali o strateški usmeritvi partnerstva in jo določili.

(48)

Glavni cilj Skupnega podjetja za čisto letalstvo bi moral biti prispevanje k zmanjševanju ekološkega odtisa letalstva s pospeševanjem razvoja podnebno nevtralnih letalskih tehnologij, da bi bile lahko čim prej uvedene, kar bi bil pomemben prispevek k ambicioznim ciljem evropskega zelenega dogovora in Uredbo (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (14) (v nadaljnjem besedilu: evropska podnebna pravila) glede zmanjševanja vpliva na okolje, in sicer 55-odstotnemu zmanjšanju emisij do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 in podnebni nevtralnosti najpozneje do leta 2050 v skladu s Pariškim sporazumom, sprejetim na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (15). Ta cilj je mogoče doseči le s pospešitvijo in optimizacijo raziskovalnih in inovacijskih procesov v aeronavtiki ter z izboljšanjem svetovne konkurenčnosti letalske industrije Unije. Skupno podjetje za čisto letalstvo bi moralo tudi zagotavljati, da čistejše letalstvo ostane varno, zanesljivo in učinkovito za prevoz potnikov in blaga po zraku.

(49)

Skupno podjetje za čisto letalstvo temelji na izkušnjah, pridobljenih pri Skupnem podjetju Čisto nebo in Skupnem podjetju Čisto nebo 2. Novo evropsko partnerstvo bi moralo biti ambicioznejše, tako da bi se osredotočilo na razvoj prelomnih predstavitvenih projektov. V skladu z ugotovitvami iz vmesne ocene Skupnega podjetja Čisto nebo 2 bi morala nova pobuda zagotoviti, da je vsak predstavitveni projekt na kritični poti za razvoj naslednjih programov na področju letalstva, da bi razvite tehnologije resnično služile glavni prednostni nalogi in se začele čim prej uporabljati. Zato bi moralo biti novo skupno podjetje osredotočeno na povečanje prepoznavnosti posameznih ciljev uporabe ter krepitev zmogljivosti skupnega podjetja za spremljanje, upravljanje in poročanje, da bi se odrazila kompleksnost prizadevanj na področju raziskav in inovacij, potrebnih za to, da evropsko partnerstvo doseže cilje.

(50)

Skupno podjetje za čisto letalstvo bi moralo temeljiti na močni vodilni vlogi evropske letalske industrije in raznovrstnem članstvu, ki bi združevalo širok razpon deležnikov in zamisli iz celotne Evrope. Komisija je za določitev najobetavnejših pristopov in subjektov, ki so se sposobni ukvarjati z njimi, objavila razpis za prijavo zamisli in morebitnih članov. Upravnemu odboru bi moralo biti omogočeno, da na podlagi rezultatov zadevnega razpisa in prihodnjih razpisov izbere pridružene člane za zagotovitev hitre razširitve skupine članov.

(51)

Za čim večje povečanje in pospešitev vpliva raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti Skupnega podjetja za čisto letalstvo in Skupnega podjetja za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba 3 na učinkovito zmanjševanje emisij in digitalizacijo letalske industrije bi si morala ta skupna podjetja pri dejavnosti evropskega partnerstva prizadevati za tesno sodelovanje z Agencijo Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) za zagotovitev zgodnje izmenjave znanja o novih razvitih tehnologijah. To sodelovanje bo bistveno za pospešitev uvajanja na trg z olajšanjem procesa certificiranja posledičnih izdelkov in storitev, kot je določeno v Uredbi (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(52)

Za največje mogoče povečanje sinergij med programi na ravni Unije ter na nacionalni in regionalni ravni bi morali člani skupine predstavnikov držav Skupnega podjetja za čisto letalstvo proučiti možnosti za zagotovitev finančne podpore na nacionalni ravni za odlične predloge, ki niso bili izbrani za financiranje iz Skupnega podjetja za čisto letalstvo zaradi prevelikega števila vlog.

(53)

Evropa se srečuje z izzivom, da mora imeti vodilno vlogo pri pospeševanju okoljevarstvene preobrazbe naslednje generacije zrakoplovov in internalizaciji družbenih stroškov emisij toplogrednih plinov v poslovni model letalskega prevoza, pri tem pa zagotavljati enake konkurenčne pogoje za evropske izdelke na svetovnem trgu. Zato bi moralo Skupno podjetje za čisto letalstvo podpreti evropske predstavnike pri prizadevanjih za mednarodno standardizacijo in mednarodnih zakonodajnih prizadevanjih.

(54)

Zanimanje za vodik se je v zadnjih petih letih izjemno povečalo, saj so vse države članice na 21. Konferenci pogodbenic (COP21) podpisale in ratificirale Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (Pariški sporazum). Namen evropskega zelenega dogovora je Unijo najpozneje do leta 2050 preoblikovati v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom brez neto emisij toplogrednih plinov. Prednostna področja vključujejo čisti vodik, gorivne celice, druga alternativna goriva in shranjevanje energije. Vodik je pomemben v sporočilih Komisije z dne 8. julija 2020„Strategija za vodik za podnebno nevtralno Evropo“ in „Gonilo za podnebno nevtralno gospodarstvo: strategiji EU za povezovanje energetskega sistema“ ter za uvedbo evropskega zavezništva za čisti vodik, ki združuje vse deležnike, da bi opredelili tehnološke potrebe, priložnosti za naložbe in regulativne ovire za vzpostavitev ekosistema za čisti vodik v Uniji, kar bi prispevalo k zmanjšanju trenutne odvisnosti od fosilnih goriv in emisij toplogrednih plinov v zadevnih sektorjih. Skupno podjetje za čisti vodik lahko omogoči uporabo rezultatov raziskav in inovacij z naložbenimi okviri, kot so evropsko zavezništvo za čisti vodik in pomembni projekti skupnega evropskega interesa na področju vodika.

(55)

Namenske raziskovalne in inovacijske dejavnosti v zvezi z uporabami vodika se podpirajo od leta 2008, večinoma prek skupnih podjetij za gorivne celice in vodik, in sicer Skupno podjetje za gorivne celice in vodik ter Skupno podjetje za gorivne celice in vodik 2, v okviru Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, vzpostavljenega s Sklepom št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17) in Obzorja 2020 ter s tradicionalnimi sodelovalnimi projekti, ki zajemajo vse faze/področja vrednostne verige vodika. Skupno podjetje za čisti vodik bi moralo okrepiti in povezati znanstveno zmogljivost Unije, da pospeši razvoj in izboljšanje naprednih uporab čistega vodika, ki so pripravljene za trg, za končno uporabo v energetiki, prometu, gradbeništvu in industriji. To bo mogoče le v povezavi s krepitvijo konkurenčnosti vrednostne verige čistega vodika v Uniji, zlasti MSP.

(56)

Za doseganje znanstvenih ciljev Skupnega podjetja za čisti vodik bi morali imeti vsi sektorji, na katere se nanaša ekonomija vodika, možnost sodelovanja pri pripravi in izvajanju strateškega načrta za raziskave in inovacije. Ukrepi, ki jih izvaja Skupno podjetje za čisti vodik, bi morali upoštevati prelomne tehnološke usmeritve, ki predstavljajo alternativo prevladujočim tehnologijam. Vključen bi moral biti javni sektor, zlasti regionalni in nacionalni organi, saj so zadnji odgovorni za vzpostavljanje podnebnih politik in ukrepov v zvezi s tržnimi mehanizmi, da bi se odpravile vrzeli med razvojem tehnologije, pripravljene za trg, in uvajanjem v uporabo v velikem obsegu.

(57)

Skupno podjetje za čisti vodik vključuje raziskovalno skupnost, ki je članica organizacije Hydrogen Europe Research, zato se ne bi smel ustanoviti organ za znanstveno svetovanje.

(58)

Ker se vodik lahko uporabi kot gorivo ali kot nosilec energije ter za shranjevanje energije, mora partnerstvo za čisti vodik nujno vzpostaviti strukturirano sodelovanje s številnimi drugimi evropskimi partnerstvi, zlasti za končno uporabo. Evropsko partnerstvo za čisti vodik bi moralo zlasti sodelovati z evropskimi partnerstvi za brezemisijski cestni promet in vodni promet, evropske železnice, čisto letalstvo, procese v korist planeta in čisto jeklo. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti strukturo za poročanje upravnemu odboru, da se zagotovijo sodelovanje in sinergije med temi partnerstvi na področju vodika. Skupno podjetje za čisti vodik bi bilo edino partnerstvo, osredotočeno na obravnavo tehnologij proizvodnje vodika. Sodelovanje s partnerstvi za končno uporabo bi moralo biti zlasti osredotočeno na predstavitev tehnologije in skupno opredelitev specifikacij.

(59)

Železnice prispevajo k enotnemu evropskemu prometnemu prostoru (SETA) in so temeljni element politike dolgoročne strategije Unije za trajnostni razvoj. Kar zadeva gospodarsko velikost, neposredna bruto dodana vrednost evropskega železniškega sektorja znaša 69 milijard EUR, posredna vrednost pa 80 milijard EUR. V železniškem sektorju je bilo neposredno zaposlenih 1,3 milijona oseb, posredno pa več kot en milijon.

(60)

Sporočilo Komisije z dne 10. marca 2020„Nova industrijska strategija za Evropo“ poudarja, da imajo industrijske panoge, ki se ukvarjajo s trajnostno in pametno mobilnostjo, kot je železniška industrija, tako odgovornost kot potencial, da spodbujajo digitalni in zeleni prehod, podpirajo industrijsko konkurenčnost Evrope ter izboljšujejo povezljivost. Zato bi morali cestni, železniški, letalski in vodni promet prispevati k 90-odstotnemu zmanjšanju emisij v prometu do leta 2050. Prednostna naloga je preusmeritev precejšnjega dela 75 % notranjega tovornega prometa, ki trenutno poteka po cestah, na železnice in celinske plovne poti.

(61)

Skupno podjetje Shift2Rail je bilo ustanovljeno leta 2014 za upravljanje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti ter dejavnosti potrjevanja v okviru predhodne pobude Shift2Rail z združevanjem sredstev iz javnega in zasebnega sektorja, ki jih zagotovijo njegovi člani, ter z uporabo notranjih in zunanjih tehničnih virov. Med deležniki iz celotne vrednostne verige železniškega sektorja in deležniki zunaj tradicionalnega železniškega sektorja je vzpostavilo nove oblike sodelovanja, ki so usklajene s pravili konkurence, ter uporabilo izkušnje in strokovno znanje Agencije Evropske unije za železnice glede vprašanj, povezanih z interoperabilnostjo in varnostjo.

(62)

Cilj Skupnega podjetja za evropske železnice bi moral biti, da se vzpostavi visokozmogljivo povezano evropsko železniško omrežje, in sicer z odpravo ovir za interoperabilnost in zagotovitvijo rešitev za popolno integracijo, ki vključuje upravljanje prometa, vozila, infrastrukturo in storitve, kar bi privedlo do hitrejše uvedbe in uporabe projektov in inovacij. To bi moralo izkoristiti velik potencial za digitalizacijo in avtomatizacijo, da se zmanjšajo stroški železnice ter poveča njena zmogljivost, prilagodljivost in zanesljivost, ter delovati na temelju zanesljive referenčne arhitekture funkcionalnih sistemov, ki je skupna sektorju, v sodelovanju z Agencijo Evropske unije za železnice.

(63)

Skupno podjetje za evropske železnice bi moralo v svojem osrednjem načrtu opredeliti prednostne raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter splošno arhitekturo sistemov in usklajen operativni pristop, vključno s predstavitvenimi dejavnostmi velikega obsega in vodilnimi področji, potrebnimi za pospeševanje prodora povezanih, interoperabilnih in standardiziranih tehnoloških inovacij, s katerimi je treba podpreti enotno evropsko železniško območje.

(64)

Železnice so zapleten sistem z zelo tesnim medsebojnim delovanjem med upravljavci infrastrukture, železniškimi podjetji (upravljavci vlakov) in njihovo opremo (infrastruktura in tirna vozila). Inovacij ni mogoče uvesti brez skupnih specifikacij in strategij v vsem železniškem sistemu. Zato bi moral sistemski steber Skupnega podjetja za evropske železnice, ki bo zbiral prispevke zadevnih deležnikov iz skupnega podjetja in zunaj njega, sektorju omogočati, da se zbliža z enotnim operativnim konceptom in arhitekturo sistemov, vključno z opredelitvijo storitev, funkcionalnih blokov in vmesnikov, ki so osnova za delovanje železniškega sistema. Zagotavljati bi moral splošni okvir za zagotavljanje, da so raziskave usmerjene v dogovorjene in skupne zahteve strank in operativne potrebe. Izid sistemskega stebra bi moral podpirati interoperabilnost celotnega železniškega omrežja, vključno z jedrnim in celovitim omrežjem TEN-T, ter glavnih in regionalnih železniških prog, ki niso vključene v TEN-T. Model upravljanja in proces odločanja Skupnega podjetja za evropske železnice bi morala odražati vodilno vlogo Komisije pri poenotenju in povezovanju evropskega železniškega sistema, zlasti pri hitrem in učinkovitem zagotavljanju enotnega operativnega sistema in arhitekture sistemov, ob vključevanju zasebnih partnerjev v vloge svetovanja in tehnične podpore.

(65)

Za zagotovitev, da se rezultati raziskav na nizkih ravneh tehnološke pripravljenosti učinkovito uporabijo na višjih ravneh tehnološke pripravljenosti, zlasti v Skupnem podjetju za evropske železnice, bi morala take dejavnosti izvajati programska pisarna Skupnega podjetja za evropske železnice.

(66)

Kadar je to potrebno za zagotovitev hitrega prehoda in razširitve članstva, bi moralo biti upravnemu odboru Skupnega podjetja za evropske železnice omogočeno, da izbere pridružene člane na podlagi rezultatov razpisa za prijavo interesa, ki ga objavi Komisija.

(67)

V okviru prednostnih nalog Komisije za doseganje ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov, zlasti cilja trajnostnega razvoja 3, in skupnega sporočila Komisije z dne 9. marca 2020 z naslovom „Za celovito strategijo z Afriko“ je Unija zavezana, da prispeva k zagotavljanju zdravega življenja in spodbuja blaginjo za vse, da vzpostavi še trdnejše partnerstvo med našima celinama ter da podpira razvoj raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti v Afriki. Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 bi moralo obravnavati pomanjkanje ustrezne diagnostike, zdravljenj in cepiv, med drugim tako imenovane zdravstvene tehnologije, da bi lahko obravnavalo nalezljive bolezni, kot so HIV, malarija in tuberkuloza ter tudi druge z revščino povezane in zapostavljene nalezljive bolezni, ki prevladujejo v Afriki, zlasti v podsaharski Afriki. Pandemija COVID-19 je razkrila, da se lahko nalezljive bolezni hitro razširijo po vsem svetu zaradi povečane povezljivosti različnih regij po svetu na podlagi svetovne trgovine in turizma. Razvoj zdravstvenih tehnologij je torej ključen za omejevanje širjenja nalezljivih bolezni in za boj proti njim, ko so že razširjene, da se zaščiti zdravje državljanov v zadevnih državah in Uniji. Da se doseže močnejša vodilna vloga v svetovnem zdravju kot pri predhodni pobudi EDCTP2, bi se moral obseg partnerstva razširiti, tako da bi zajemal odziv na grožnje zaradi novih nalezljivih bolezni, naraščajočih težav zaradi protimikrobne odpornosti in pridruženih motenj pri nenalezljivih boleznih.

(68)

Spopadanje z nalezljivimi boleznimi v podsaharski Afriki s sodobnimi tehnološkimi orodji zahteva sodelovanje velike skupine akterjev in dolgoročne zaveze. Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 bi moralo posredovati pri produktivnem in trajnostnem mreženju in sodelovanju na oseh sever–jug in jug–jug ter vzpostavljanju odnosov s številnimi organizacijami iz zasebnega in javnega sektorja za krepitev projektnega in institucionalnega sodelovanja. Program bi moral pripomoči tudi k vzpostavitvi novih sodelovanj na oseh sever–jug in jug–jug za izvajanje študij več držav na več lokacijah v podsaharski Afriki. Poleg tega bi morala redna mednarodna konferenca, forum partnerstvo evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnega preskušanja (EDCTP), zagotavljati platformo za znanstvenike in ustrezna omrežja iz Evrope, Afrike in od drugod za izmenjavo ugotovitev in zamisli ter za vzpostavitev sodelovalnih povezav.

(69)

Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 bi moralo temeljiti na izkušnjah, pridobljenih pri programih EDCTP in EDCTP2, da se dosežejo rezultati z izkoriščanjem naložb Unije, držav članic, pridruženih držav in afriških držav, ki jih ne bi bilo mogoče doseči samo v okviru posameznih držav ali okvirnega programa Unije za raziskave. Združenje EDCTP, ki zastopa države, udeležene v programu, bi moralo k programu EDCTP3 in njegovemu izvajanju prispevati z dodatnimi dejavnostmi, lahko pa tudi finančno. Zagotoviti bi moralo pomembno sodelovanje in udeležbo podsaharskih držav v postopku odločanja, kar je bistveno za spopadanje z bremenom bolezni v podsaharskih državah. Skupno podjetje bi moralo vključevati druge mednarodne financerje raziskav, kot so dobrodelne organizacije, farmacevtska industrija in druge tretje države, ki bi morale prispevati k partnerstvu kot ad hoc prispevajoči partnerji. Poleg tega bi moralo imeti Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 za povečanje vpliva programa pri posebnih razpisih možnost določiti pravne subjekte, ki bi lahko sodelovali pri posrednih ukrepih. V programu dela bi moralo biti mogoče določiti, da taki pravni subjekti niso upravičeni do financiranja iz skupnega podjetja.

(70)

Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 vključuje države članice in pridružene države kot članice združenja EDCTP, zato se ne bi smela ustanoviti skupina predstavnikov držav.

(71)

Poglavitno je, da se pri raziskovalnih dejavnostih, ki jih financira Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 ali ki so drugače zajete v njegovem programu dela, v celoti upoštevajo Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, Evropska konvencija o človekovih pravicah in njeni dodatni protokoli, etična načela, vključena v Helsinško deklaracijo Svetovnega zdravniškega združenja iz leta 2008, standardi dobre klinične prakse, ki jih je sprejela Mednarodna konferenca o usklajevanju tehničnih zahtev za registracijo zdravil za uporabo v humani medicini, zadevna zakonodaja Unije ter lokalne etične zahteve držav, v katerih se bodo izvajale raziskovalne dejavnosti. Poleg tega bi moralo Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 zahtevati, da so inovacije in ukrepanje, razviti na podlagi rezultatov posrednih ukrepov, podprtih v okviru programa, cenovno dosegljivi in dostopni za ranljive skupine prebivalstva.

(72)

Da bi bilo Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 uspešno in bi spodbudilo sodelovanje v partnerstvu, bi moralo biti financiranje skupnega podjetja omejeno na pravne subjekte s sedežem v eni od držav članic ali pridruženih državah ali eni od držav, ki so del združenja za EDCTP, v skladu z uredbo Obzorje Evropa. Subjekti s sedežem v državah podsaharske Afrike in drugih tretjih državah bi morali vseeno imeti možnost sodelovanja pri razpisih brez prejetja finančnih sredstev. Poleg tega bi morali imeti tudi subjekti s sedežem v drugih državah razen članov združenja EDCTP3 možnost, da so upravičeni do financiranja za specifične teme razpisa ali v primeru razpisa, ki obravnava izredne razmere v javnem zdravju, kadar je to določeno v programu dela. Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 bi moralo sprejeti vse ustrezne ukrepe, vključno s pogodbenimi, za zaščito finančnih interesov Unije. Treba bi si bilo prizadevati za sklenitev znanstvenih in tehnoloških sporazumov s tretjimi državami. Kadar subjekti, ki imajo sedeže v tretji državi brez takega sporazuma, s financiranjem sodelujejo pri posrednem ukrepu, bi moralo Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 pred sklenitvijo navedenih sporazumov uporabiti alternativne ukrepe za zaščito interesov Unije, in sicer v državi članici ali pridruženi državi bi moral biti ustanovljen finančni koordinator ukrepa, znesek predhodnega financiranja in določbe o odgovornosti iz sporazuma o nepovratnih sredstvih pa bi se morali prilagoditi, da bi se ustrezno upoštevala finančna tveganja.

(73)

V okviru prednostnih nalog Komisije „gospodarstvo za ljudi“ in „Evropa, pripravljena na digitalno dobo“ bi morala evropska industrija, vključno z MSP, postati okolju prijaznejša, bolj krožna in bolj digitalna, pri tem pa ostati konkurenčna na svetovni ravni. Komisija je poudarila vlogo medicinskih pripomočkov in digitalnih tehnologij, s katerimi se rešujejo nastajajoči izzivi, ter uporabo e-zdravstvenih storitev za zagotavljanje visokokakovostne zdravstvene oskrbe, skupaj s pozivom za zagotavljanje dobave cenovno dostopnih zdravil za zadovoljevanje potreb Unije, ob hkratnem podpiranju inovativne evropske farmacevtske industrije, ki je vodilna v svetovnem merilu. Namen Skupnega podjetja za pobudo za inovativno zdravje je prispevati h krepitvi konkurenčnosti zdravstvene industrije Unije, ki je temelj gospodarstva Unije, ki temelji na znanju, k povečani gospodarski dejavnosti pri razvoju zdravstvenih tehnologij, zlasti celostnih rešitev v zdravstvu, ter tako predstavljati orodje za povečanje vodilne vloge na tehnološkem področju in spodbujanje digitalne preobrazbe naših družb. Takšne prednostne naloge politike je mogoče uresničevati s povezovanjem ključnih akterjev, in sicer akademskih krogov, različno velikih podjetij in končnih uporabnikov zdravstvenih inovacij, pod okriljem javno-zasebnih partnerstev na področju raziskav in inovacij v zdravstvu. Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje bi moralo pripomoči k doseganju ciljev evropskega načrta za boj proti raku in evropskega akcijskega načrta „eno zdravje“ zoper protimikrobno odpornost. Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje bi moralo biti usklajeno s sporočili Komisije z dne 10. marca 2020„Nova industrijska strategija za Evropo“, z dne 10. marca 2020„Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo“ in z dne 25. novembra 2020„Evropska strategija za zdravila“.

(74)

Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje temelji na izkušnjah, pridobljenih s Skupnim podjetjem za pobudo za inovativna zdravila 2 (Skupno podjetje IMI 2), vključno z delom, opravljenim v okviru te predhodne pobude za spopadanje s pandemijo COVID-19. V skladu s priporočili iz vmesne ocene Skupnega podjetja IMI 2 bi morala pobuda, ki bo nasledila prejšnjo, „omogočiti aktivno sodelovanje drugih panog industrije s farmacevtsko industrijo, da se izkoristi njihovo strokovno znanje pri razvoju novih ukrepov na področju zdravstvenega varstva“ (neuradni prevod). Panoge industrije morajo zato zajemati področja biofarmacije, biotehnologije in medicinske tehnologije ter vključevati družbe z digitalnega področja. Področje uporabe skupnega podjetja bi moralo zajemati preventivo, diagnostiko, zdravljenje in obvladovanje bolezni ter ga je treba vzpostaviti ob upoštevanju velikega bremena za paciente ali družbo ali oboje zaradi resnosti bolezni ali števila prizadetih ljudi ter velikega gospodarskega vpliva bolezni za paciente in zdravstvene sisteme. Financirani ukrepi morajo ustrezati potrebam javnega zdravja v Uniji ter podpirati razvoj prihodnjih zdravstvenih inovacij, ki so varne, usmerjene v ljudi, učinkovite, stroškovno učinkovite in cenovno dostopne za paciente in zdravstvene sisteme.

(75)

Za zagotovitev najboljših možnosti za ustvarjanje novih znanstvenih zamisli ter uspešne raziskovalne in inovacijske dejavnosti bi morali biti ključni akterji v Skupnem podjetju za pobudo za inovativno zdravje raziskovalci iz različnih vrst subjektov, javnih in zasebnih. Hkrati bi morali končni uporabniki, kot so državljani Unije, zdravstveni delavci in izvajalci zdravstvene dejavnosti, prispevati k strateškemu oblikovanju in dejavnostim skupnega podjetja za zagotovitev, da se upoštevajo njihove potrebe. Poleg tega bi morali tudi vseevropski in nacionalni regulativni organi, organi za vrednotenje zdravstvene tehnologije in plačniki zdravstvenega varstva zgodaj prispevati k dejavnostim partnerstva, pri tem pa zagotavljati, da ni navzkrižij interesov, s čimer se poveča verjetnost, da se z rezultati financiranih ukrepov izpolnijo zahteve, potrebne za uvedbo, in se s tem dosežejo pričakovani učinki. Vsi taki prispevki bi morali pomagati pri tem, da se raziskovalna prizadevanja bolje usmerijo na področja, na katerih potrebe niso izpolnjene.

(76)

Trenutni zdravstveni izzivi in grožnje so globalni. Zato bi moralo biti Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje odprto za sodelovanje mednarodnih akademskih, industrijskih in regulativnih akterjev, da se izkoristi širši dostop do podatkov in strokovnega znanja, odzove na nastajajoče zdravstvene grožnje in doseže potrebni družbeni učinek, zlasti izboljšani zdravstveni izidi za državljane Unije. Hkrati bi se morala večina dejavnosti partnerstva izvajati v državah članicah in pridruženih državah Obzorja Evropa.

(77)

Cilji partnerstva bi morali biti osredotočeni na predkonkurenčno področje in s tem ustvariti varno okolje za učinkovito sodelovanje med podjetji, dejavnimi na različnih področjih zdravstvenih tehnologij. Da se izrazi povezovalna narava Skupnega podjetja za pobudo za inovativno zdravje, pripomore k odpravi ovir med sektorji zdravstvene industrije in okrepi sodelovanje med industrijo in akademskimi krogi, bi morala biti večina projektov, financiranih v okviru skupnega podjetja, medsektorskih.

(78)

Izraz ključne digitalne tehnologije se nanaša na elektronske komponente in sisteme, ki podpirajo vse pomembne gospodarske sektorje. Komisija je poudarila potrebo o obvladovanju takih tehnologij v Evropi, zlasti v okviru uresničevanja prednostnih nalog evropske politike, kot je vodilna vloga na digitalnem področju. Zaradi pomembnosti področja in izzivov, s katerimi se srečujejo deležniki v Uniji, je treba nujno ukrepati, da v evropski inovacijski in vrednostni verigi ne bi bilo šibkega člena. Treba bi bilo torej ustanoviti mehanizem na ravni Unije, ki bi združeval in usmerjal zagotavljanje podpore, ki jo za raziskave in inovacije na področju elektronskih komponent in sistemov namenjajo države članice, Unija in zasebni sektor.

(79)

Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije bi moralo obravnavati jasno opredeljene teme, ki bi evropskim industrijam v širšem smislu omogočile, da snujejo, izdelujejo in uporabljajo najbolj inovativne tehnologije za elektronske komponente in sisteme. Potrebna je strukturirana in usklajena finančna podpora na evropski ravni, da se raziskovalnim skupinam in evropskim industrijam pomaga ohranjati trenutne prednosti vodilnega položaja v zelo konkurenčnem mednarodnem prostoru ter se odpravi vrzel v tehnologijah, ki so kritične za digitalno preobrazbo Evrope, ki upošteva osrednje vrednote Unije, vključno z zasebnostjo in zaupanjem ter zanesljivostjo in varnostjo. Za razvoj novih tehnologij in hitro uvajanje inovacij na trg je poglavitno sodelovanje med deležniki ekosistema, ki zastopajo vse segmente vrednostnih verig. Za povezovanje ustreznih deležnikov, zlasti MSP, na nastajajočih ali sorodnih področjih tehnologije ali na obeh, sta ključni tudi odprtost in prilagodljivost.

(80)

Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije bi moralo združevati finančna in tehnična sredstva, ki so bistvena za obvladovanje vse hitrejšega razvoja inovacij na tem področju, ustvarjanje pomembnih učinkov prelivanja za družbo ter delitev tveganj z uskladitvijo strategij in naložb s skupnim evropskim interesom. Zato bi morali biti člani Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije Unija, države članice in države, prostovoljno pridružene Obzorju Evropa, ter združenja kot zasebni člani, ki zastopajo svoje subjekte v sestavi. Sodelovanje držav članic bo dodatno omogočilo dosledno uskladitev z nacionalnimi programi in strategijami, s čimer se bosta zmanjšala prekrivanje in razdrobljenost prizadevanj, ob zagotavljanju sinergij med deležniki in dejavnostmi.

(81)

Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije bi moralo pri izvajanju prispevkov sodelujočih držav njihovim nacionalnim udeležencem v posrednih ukrepih upoštevati, da morajo sodelujoče države upoštevati stroga nacionalna proračunska pravila. Sodelujoče države bi zato morale pred sprejetjem vsakega letnega programa dela dati okvirne finančne zaveze in s skupnim podjetjem skleniti pravno zavezujoče sporazume, s katerimi bi se sodelujoče države zavezale načinu plačila svojega prispevka za posredne ukrepe v celotni življenjski dobi skupnega podjetja. Take sporazume bi bilo treba skleniti v okviru letnega proračunskega postopka in načrtovanja programov skupnega podjetja. Upravni odbor bi moral sprejeti letni program dela ob upoštevanju teh okvirnih zavez. Odbor javnih organov bi moral izbrati predloge. Šele za temi koraki in v skladu s finančnimi pravili skupnega podjetja bi moral odredbodajalec sprejeti proračunske in pravne obveznosti za te posredne ukrepe.

(82)

Kot nadaljevanje prakse, vzpostavljene v Skupnem podjetju ECSEL, je nujno odstopanje od člena 34 uredbe Obzorje Evropa, da se omogočijo različne stopnje financiranja glede na vrsto udeleženca, zlasti za MSP in neprofitne pravne subjekte, in vrsto ukrepa, ki se enako uporabljajo za vse upravičence iz vseh sodelujočih držav. S tem bi bilo treba zagotoviti ustrezno ravnovesje sodelovanja deležnikov pri ukrepih, ki jih financira Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije, in spodbuditi višjo raven vključenosti MSP, kot je priporočeno v vmesni oceni Skupnega podjetja ECSEL.

(83)

Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije vključuje države članice in pridružene države kot članice odbora javnih organov, zato se ne bi smela ustanoviti skupina predstavnikov držav.

(84)

Namen pravnega okvira Unije za enotno evropsko nebo, določenega z Uredbo (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (18), je prenoviti sistem upravljanja zračnega prometa v Evropi z institucionalnimi, operativnimi, tehnološkimi in regulativnimi ukrepi za izboljšanje njegovega delovanja, kar zadeva zmogljivost, varnost, učinkovitost in vpliv na okolje.

(85)

Namen projekta raziskav in razvoja upravljanja zračnega prometa enotnega evropskega neba (v nadaljnjem besedilu: projekt SESAR), ustanovljenega z Uredbo Sveta (ES) št. 219/2007 (19), je posodobiti upravljanje zračnega prometa ter združiti tehnološke in operativne inovacije v podporo enotnega evropskega neba. Njegov namen je zagotoviti tehnološke rešitve za zelo učinkovito upravljanje zračnega prometa do leta 2035, da se omogoči delovanje sektorja zračnega prevoza, pri katerem ni prezasedenosti ter ki je še varnejše ter okolju in podnebju prijaznejše, v skladu z evropskim zelenim dogovorom in evropskimi podnebnimi pravili. Projekt SESAR zajema tri medsebojno povezane, neprekinjene in razvijajoče se sodelovalne procese, v katerih se opredeljujejo, razvijajo in uporabljajo inovativni tehnološki sistemi in operativni postopki, na katerih temelji digitalno evropsko nebo, opredeljeno v osrednjem načrtu za upravljanje zračnega prometa v Evropi iz Sklepa Sveta 2009/320/ES (20).

(86)

Osrednji načrt za upravljanje zračnega prometa v Evropi je orodje za načrtovanje za posodobitev upravljanja zračnega prometa po vsej Evropi, ki povezuje raziskovalne in inovacijske dejavnosti v zvezi z upravljanjem zračnega prometa s scenariji uvajanja v uporabo v smeri doseganja ciljev uspešnosti enotnega evropskega neba.

(87)

Skupno podjetje SESAR je bilo ustanovljeno z namenom upravljanja faz opredelitve in razvoja projekta SESAR z združevanjem financiranja iz javnega in zasebnega sektorja, ki so ga zagotovili njegovi člani, ter z uporabo notranjih in zunanjih tehničnih virov ter za izvajanje in, po potrebi, posodobitev osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa v Evropi. Vzpostavilo je novo in učinkovito obliko sodelovanja med deležniki v sektorju, v katerem je napredek mogoč le, če vsi deležniki sinhronizirano uresničujejo nove rešitve. Glede na dobro uveljavljenost blagovne znamke SESAR bi jo moralo novo Skupno podjetje za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba 3 uporabljati še naprej.

(88)

Skupno podjetje za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba 3 bi moralo temeljiti na izkušnjah Skupnega podjetja SESAR in nadaljevati svojo usklajevalno vlogo pri raziskavah o upravljanju zračnega prometa v Uniji. Glavni cilji Skupnega podjetja za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba 3 bi morali biti krepitev in nadaljnje povezovanje raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti v Evropi, pomoč pri pospeševanju digitalizacije sektorja ter povečevanje njegove odpornosti in prilagodljivosti nihanjem v prometu. Z inovacijami bi moralo okrepiti konkurenčnost zračnega prevoza s posadko in brez nje ter storitve upravljanja zračnega prometa, da se spodbudita gospodarsko okrevanje in rast. Razviti in pospešiti bi moralo uvajanje inovativnih rešitev na trg za vzpostavitev zračnega prostora enotnega evropskega neba kot najučinkovitejšega in okolju prijaznega letalskega neba na svetu.

(89)

Novo Skupno podjetje za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba 3 bi moralo imeti možnost razviti in potrditi tehnične podatke za pomoč Komisiji pri regulativnih dejavnostih na področju upravljanja zračnega prometa, na primer priprava vse tehnične dokumentacije za skupne projekte, vzpostavljene na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju enotnega evropskega neba, izvajanje tehničnih študij ali podpiranje dejavnosti standardizacije. Zagotoviti bi moralo tudi skrbništvo nad osrednjim načrtom za upravljanje zračnega prometa v Evropi, ki je bil potrjen s Sklepom 2009/320/ES, vključno z njegovim spremljanjem, poročanjem o njem in njegovim posodabljanjem. Poleg tega bi morala Komisija imeti glasove sorazmerno s prispevkom Unije k proračunu in vsaj 25 % glasov. Ta ureditev Komisiji zagotavlja, da ohrani zelo dobro sposobnost, da z vidika politike usmerja delo, ki ga skupno podjetje opravlja v zvezi s temi nalogami prek mehanizmov okrepljenega nadzora, vzpostavljenih za take organe.

(90)

Sodelovanje v Skupnem podjetju za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba 3 bi moralo biti odprto za najširši možni razpon in zastopanost deležnikov iz vseh držav članic in držav, pridruženih Obzorju Evropa, vključno z MSP, na podlagi raznih oblik sodelovanja. Sodelovanje bi moralo zlasti zagotavljati ustrezno ravnotežje med proizvajalci opreme za letalstvo s posadko ali brez posadke, uporabniki zračnega prostora, izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, letališči, vojsko in profesionalnimi združenji uslužbencev ter omogočati priložnosti malim in srednjim podjetjem, akademskim krogom in raziskovalnim organizacijam. Komisija je za določitev najobetavnejših pristopov in subjektov, ki so jih sposobni uporabljati, objavila razpis za prijavo interesa za potencialne člane. Upravnemu odboru bi moralo biti omogočeno, da na podlagi rezultatov tega razpisa izbere pridružene člane za zagotovitev hitre razširitve skupine članov.

(91)

Pristojbine na zračnih poteh v celoti krijejo uporabniki zračnega prostora, ki posredno prispevajo k prizadevanjem na področju raziskav in razvoja, financiranim s strani pomembnejših deležnikov na področju upravljanja zračnega prometa, kot so izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa ali predelovalna industrija, ki gradi in opremlja zrakoplove v uporabi uporabnikov zračnega prostora. Zato bi morali biti uporabniki zračnega prostora ustrezno zastopani v upravnem odboru Skupnega podjetja za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba 3.

(92)

Za zagotovitev, da se rezultati predhodnih (nizka raven tehnološke pripravljenosti) raziskav o upravljanju zračnega prometa učinkovito uporabijo na višjih ravneh tehnološke pripravljenosti, zlasti v Skupnem podjetju za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba 3, bi morala take dejavnosti upravljati programska pisarna Skupnega podjetja.

(93)

Agencija EUROCONTROLA ima ustrezno infrastrukturo ter potrebne upravne, IT, komunikacijske in logistične podporne storitve. Skupno podjetje za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba 3 bi moralo izkoristiti tako infrastrukturo in službe EUROCONTROLA. V tem okviru bi bilo mogoče z združevanjem upravnih sredstev z drugimi skupnimi podjetji prek skupne zaledne službe pridobiti le malo potencialnih sinergij. Zato bi se moralo Skupno podjetje za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba 3 odločiti za izvzetje iz ureditve zaledne službe, vzpostavljene s to uredbo.

(94)

Za oblikovanje široke baze deležnikov za izpolnjevanje ciljev partnerstva za pametna omrežja in storitve je bilo na temeljih predhodnega združenja ustanovljeno Združenje industrije za pametna omrežja in storitve 6G (6G-IA). To novo industrijsko združenje naj bi imelo v prvih letih po ustanovitvi le malo subjektov v sestavi in povezanih subjektov, njegov cilj pa je vključiti nove člane iz skupin deležnikov, ki so dejavne v vrednostni verigi na področju pametnih omrežij in storitev. Glede na njegovo pričakovano skromno velikost ter vpliv na njegove subjekte v sestavi, ki so MSP, za združenje ni vzdržno, da bi prispevalo k 50 % upravnih stroškov Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve v njegovi celotni življenjski dobi, zlasti v prvih letih po ustanovitvi. Poleg tega je kriza zaradi pandemije COVID-19 in njenih vplivov na gospodarstvo ustvarila izzive za evropske gospodarske akterje, tudi na področju informacijske in komunikacijske tehnologije. Zato bi bilo treba zagotoviti, da so zasebni partnerji skupnega podjetja sposobni izpolnjevati svoje zaveze, pri čemer pogoji ostanejo privlačni in spodbujajo nove partnerje, da se pridružijo združenju. Najmanjši delež letnega finančnega prispevka za upravne stroške bi moral torej za člane razen Unije znašati 20 % skupnih letnih upravnih stroškov. Zlasti bi moralo biti mogoče, da subjekti v sestavi, ki so MSP, prispevajo manj kot večja podjetja. Člani skupnega podjetja razen Unije bi si morali prizadevati za povečanje števila subjektov v sestavi ali povezanih subjektov, da bi se njihov prispevek povečal na 50 % upravnih stroškov skupnega podjetja v njegovi življenjski dobi.

(95)

Glede na prednostne naloge Komisije za obdobje 2019–2024 „Evropa, pripravljena na digitalno dobo“ in „gospodarstvo za ljudi“ ter cilje politike, zastavljene v okviru njenih sporočil „Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope“, mora Evropa razviti kritične digitalne infrastrukture na podlagi omrežij 5G in zgraditi svoje tehnološke zmogljivosti v smeri tehnologije 6G, kar naj bi bilo izvedeno do leta 2030. Komisija je v tem okviru poudarila strateški pomen evropskega partnerstva za pametna omrežja in storitve za zagotovitev varnih storitev, ki temeljijo na povezljivosti, za potrošnike in podjetja. Te prednostne naloge je mogoče opraviti s povezovanjem ključnih akterjev, in sicer industrije, akademskih krogov in javnih organov, v okviru evropskega partnerstva, ki temelji na dosežkih predhodne pobude javno-zasebnega partnerstva na področju tehnologije 5G, v okviru katere so bili uspešno razviti tehnologija in standardi 5G.

(96)

Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve je oblikovano za obravnavo vprašanj politike na področju digitalne infrastrukture, v podporo uvajanju infrastrukture 5G v okviru programa Instrument za povezovanje Evrope 2 (IPE 2) Digitalno, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1153 Evropskega parlamenta in Sveta (21), ter za razširitev tehnološkega obsega raziskav in inovacij za omrežja 6G. Ob tesnem sodelovanju držav članic bi moralo okrepiti odziv na politiko Unije in družbene potrebe v zvezi z energijsko učinkovitostjo omrežja, kibernetsko varnostjo, vodilno vlogo na tehnološkem področju, zasebnostjo in etičnimi vprašanji ter bi moralo obseg raziskav in inovacij razširiti z omrežij na zagotavljanje storitev v oblaku ter komponente in naprave, ki omogočajo storitve za državljane in širok razpon gospodarskih sektorjev, kot so zdravstvo, prevoz, predelovalne dejavnosti in mediji.

(97)

Ciljev javne politike v zvezi s pametnimi omrežji in storitvami ne moreta obravnavati izključno industrija in Komisija. Za njihovo celostno in usklajeno obravnavo je potrebna zlasti strateška udeležba držav članic kot dela strukture upravljanja. Zato bi moral upravni odbor kar najbolj upoštevati mnenja skupine predstavnikov držav, zlasti glede strateške usmeritve v zvezi s programi dela in odločitvami glede financiranja.

(98)

Napredne infrastrukture 5G bodo podlaga za razvoj ekosistemov za digitalni in zeleni prehod ter v naslednjem koraku za pripravljenost Evrope, da uvede tehnologijo 6G. Digitalni program IPE 2 ter program Digitalna Evropa, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta (22), in program InvestEU, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (23), omogočajo priložnosti za razvoj digitalnih ekosistemov na podlagi tehnologije 5G in pozneje 6G. Ob upoštevanju širokega nabora javnih in zasebnih deležnikov, ki so udeleženi pri takih projektih uvajanja, je bistveno usklajevati vzpostavitev strateškega načrta, prispevanje k programskemu načrtovanju ter obveščanje in sodelovanje deležnikov v zvezi s takimi programi. Kot strateško podlago za te naloge bi moralo Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve usklajevati razvoj strateških načrtov uvajanja v uporabo za zadevna področja uporabe, kot so sistemi 5G vzdolž cest in železnic. Ti načrti bi morali med drugim podpirati določanje časovnih načrtov uvajanja v uporabo, glavnih možnosti za modele sodelovanja in drugih strateških zadev.

(99)

Člen 20(3) uredbe Obzorje Evropa določa, da Komisija ali organ financiranja, kadar je to ustrezno, opravi varnostni pregled za predloge, ob katerih se zastavljajo vprašanja glede varnosti.

(100)

V skladu s Sklepi Sveta z dne 3. decembra 2019 in Priporočilom z dne 26. marca 2019 o kibernetski varnosti omrežij 5G za usklajeno ukrepanje na ravni Unije je skupina za sodelovanje držav članic na področju varnosti omrežij in informacij januarja 2020 objavila nabor orodij EU za zmanjševanje tveganja v zvezi s kibernetsko varnostjo omrežij 5G (v nadaljnjem besedilu: nabor orodij). Ta nabor orodij vključuje sklop strateških in tehničnih ukrepov ter podporne dejavnosti za zmanjševanje glavnih tveganj za kibernetsko varnost omrežij 5G, ki so bila opredeljena v poročilu o usklajeni oceni tveganja v Uniji, in zagotovitev smernic za izbiro ukrepov, ki bi morali imeti prednost v načrtih za zmanjšanje tveganja na nacionalni ravni in ravni Unije. Sporočilo Komisije z dne 29. januarja 2020 o izvajanju nabora orodij EU potrjuje vse ukrepe in smernice iz nabora orodij ter poudarja potrebo po omejitvah, vključno s potrebnimi izključitvami, v zvezi z dobavitelji, ki se štejejo za visoko tvegane na podlagi dejavnikov, opredeljenih v usklajeni oceni tveganja v Uniji, ter ukrepe za preprečevanje odvisnosti od teh dobaviteljev. Določa tudi sklop posebnih ukrepov Komisije, zlasti za zagotovitev, da bo sodelovanje v programih financiranja Unije na ustreznih tehnoloških področjih pogojeno z izpolnjevanjem varnostnih zahtev, in sicer tako, da se bodo v celoti uporabljali in še naprej razvijali pogoji glede varnosti. Zato bi morale biti z izvajanjem te uredbe uvedene ustrezne določbe, da se izrazijo varnostni ukrepi prek ukrepov, ki jih financirajo Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve ter – na podlagi njegovih priporočil – drugi organi za financiranje, ki izvajajo druge programe Unije na področju pametnih omrežij in storitev.

(101)

Skupna podjetja v okviru Obzorja 2020 so bila ustanovljena za obdobje do 31. decembra 2024. Skupna podjetja bi morala zagotavljati neprekinjeno podporo zadevnim raziskovalnim programom z izvajanjem preostalih ukrepov, začetih ali nadaljevanih na podlagi uredb Sveta (ES) št. 219/2007, (EU) št. 557/2014 (24), (EU) št. 558/2014 (25), (EU) št. 559/2014 (26), (EU) št. 560/2014 (27), (EU) št. 561/2014 (28) in (EU) št. 642/2014 (29) ter v skladu z navedenimi uredbami do prenehanja delovanja. Zaradi pravne varnosti in jasnosti bi bilo zato treba navedene uredbe razveljaviti.

(102)

Unija bi morala ukrepati le, če obstaja dokazljiva prednost tega, da je ukrepanje na ravni Unije učinkovitejše od ukrepanja na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Skupna podjetja so osredotočena na področja, na katerih obstaja dokazljiva dodana vrednost pri delovanju na ravni Unije zaradi obsega, hitrosti in razpona prizadevanj, ki so potrebni, da Unija doseže dolgoročne cilje PDEU ter izpolni prednostne naloge in zaveze strateške politike. Poleg tega bi morala predlagana skupna podjetja dopolnjevati in krepiti nacionalne in podnacionalne dejavnosti na istem področju.

(103)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi preprečevanja nepotrebnega podvajanja, ohranjanja kritične mase in zagotavljanja optimalne porabe javnih sredstev lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(104)

Da bi se zagotovila kontinuiteta pri nudenju podpore na zadevnih področjih politike, bi morala ta uredba nujno začeti veljati na dan objave –