(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 (2) določa mejne vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih, vključno s sklerociji rožička in alkaloidi rožička.

(2)

Izraz rožiček ali sklerociji rožička se nanaša na glivno strukturo vrste Claviceps, ki se razvije namesto zrn na žitnem klasu ali semen na vršičkih trave in je videti kot veliki razbarvani sklerociji. Ti sklerociji vsebujejo različne razrede alkaloidov.

(3)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je 28. junija 2012 sprejela mnenje o alkaloidih rožička v hrani in krmi (3). Svojo oceno tveganja je utemeljila na glavnih alkaloidih rožička vrste Claviceps purpurea, in sicer ergometrinu, ergotaminu, ergozinu, ergokristinu, ergokriptinu in ergokorninu, ter ustreznih -ininskih epimerih. Določila je skupinski akutni referenčni odmerek v višini 1 μg/kg telesne teže in skupinski dopustni dnevni vnos v višini 0,6 μg/kg telesne teže. Ugotovila je, da iz razpoložljivih podatkov sicer ni bilo razvidno, da obstaja razlog za zaskrbljenost za katero koli podskupino prebivalstva, vendar ni bilo mogoče zanemariti ocen prehranske izpostavljenosti, povezanih z omejenim številom skupin živil, in morebitnega neznanega prispevka iz drugih živil.

(4)

Agencija je 6. julija 2017 objavila znanstveno poročilo o prehranski izpostavljenosti ljudi in živali alkaloidom rožička (4). Ocene izpostavljenosti alkaloidom rožička za nekatere skupine prebivalstva kažejo na izpostavljenost, ki je blizu dopustnega dnevnega vnosa. Pri najvišjih ocenah izpostavljenosti so h kronični prehranski izpostavljenosti največ prispevale različne vrste kruha in štručk, zlasti tiste, ki vsebujejo rž ali so pripravljene izključno iz rži. Najvišje ocene akutne izpostavljenosti kažejo na akutno izpostavljenost, ki je blizu akutnega referenčnega odmerka.

(5)

Agencija je preučila tudi razmerje med prisotnostjo sklerocijev rožička in alkaloidov rožička. Pri višjih vrednostih je bilo mogoče opaziti statistično bistveno linearno razmerje med vsebnostjo sklerocijev in vrednostmi alkaloidov rožička. Vendar tega razmerja ni bilo mogoče vedno dokazati pri nižjih vrednostih, kar kaže, da odsotnost sklerocijev ne izključuje prisotnosti alkaloidov rožička. Razlog za to je, da pri ravnanju z žiti sklerociji razpadejo, pri čemer nastane rožičkov prah, ki se nato adsorbira na žitna zrna.

(6)

Zato je ustrezno znižati mejno vrednost za sklerocije rožička in določiti mejne vrednosti za alkaloide rožička v živilih z znatnimi vrednostmi takih alkaloidov, ki bistveno prispevajo k izpostavljenosti ljudi, in v živilih, ki so relevantna za izpostavljenost ranljivih skupin prebivalstva.

(7)

Nižje vrednosti sklerocijev rožička je že mogoče doseči pri večini žit z uporabo dobrih kmetijskih praks ter tehnik sortiranja in čiščenja. Zato bi bilo treba znižati obstoječe mejne vrednosti za žita. V zvezi s tem je primerno tudi pojasniti stopnjo, na kateri se uporabljajo mejne vrednosti za sklerocije rožička v nepredelanih žitih, da se odpravijo težave pri njihovi uporabi.

(8)

Primerno je določiti različne mejne vrednosti za alkaloide rožička v mlevskih proizvodih glede na vrsto žita. Rž je vrsta žita z večjim tveganjem kontaminacije s sklerociji rožička, zato je težje doseči nižje vrednosti alkaloidov rožička in zato bi bilo treba določiti posebno mejno vrednost za ržene mlevske proizvode, medtem ko bi bilo treba določiti nižjo vrednost za mlevske proizvode drugih žit. Vendar bi bilo treba za mlevske proizvode drugih žit določiti različne mejne vrednosti glede na vsebnost pepela v proizvodih, da se upošteva dejstvo, da imajo proizvodi, ki vsebujejo več otrobov (višja vsebnost pepela), naravno višje vrednosti alkaloidov rožička, saj se prah sklerocijev rožička adsorbira na otrobe.

(9)

Pričakuje se, da se bodo dosegljive vrednosti kontaminacije za nekatere mlevske proizvode še naprej zniževale, zato je poleg tega ustrezno določiti, da bi bilo treba za navedene proizvode srednjeročno uporabiti strožje mejne vrednosti. Da se Komisiji omogočita spremljanje prehoda na navedene strožje mejne vrednosti in ocena morebitnih sprememb vrednosti zaradi sprememb kmetijskih praks ter podnebnih in okoljskih dejavnikov, bi bilo treba od držav članic in zainteresiranih strani zahtevati, da predložijo potrebne podatke in informacije.

(10)

Za pšenični gluten kot stranski proizvod postopka mokrega mletja se je izkazalo, da vsebuje višje vrednosti alkaloidov rožička kljub uporabi dobrih praks, saj je posledica njegovega proizvodnega postopka koncentrat alkaloidov rožička. Zato bi bilo treba določiti višjo mejno vrednost za alkaloide rožička v pšeničnem glutenu.

(11)

Zaradi sprememb Priloge I k Uredbi (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (5) bi bilo treba spremeniti ustrezno opombo v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1881/2006.

(12)

Da se gospodarski subjekti lahko pripravijo na uporabo novih pravil, ki jih uvaja ta uredba, je ustrezno določiti razumno obdobje, v katerem se uporabljajo mejne vrednosti, in določiti prehodno obdobje za živila, zakonito dana na trg pred datumom začetka uporabe te uredbe. Vendar v primeru rži morda še ni mogoče razumno doseči nižjih vrednosti kontaminacije s sklerociji rožička, zato je primerno dovoliti daljše obdobje, da se omogoči strožje izvajanje dobrih kmetijskih praks in uporaba izboljšanih tehnik sortiranja in čiščenja.

(13)

Uredbo (ES) št. 1881/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –