UREDBA (EU) 2021/1148 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 7. julija 2021

o vzpostavitvi Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 77(2) in točke (d) člena 79(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Cilj Unije, ki je zagotoviti visoko raven varnosti v območju svobode, varnosti in pravice na podlagi člena 67(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), bi bilo treba med drugim doseči s skupnimi ukrepi glede prehajanja notranjih meja s strani oseb in mejnega nadzora na zunanjih mejah ter skupno vizumsko politiko, ob ohranjanju pravega ravnovesja med prostim gibanjem oseb na eni strani ter varnostjo na drugi.

(2)	V skladu s členom 80 PDEU za politike Unije o mejni kontroli, azilu in priseljevanju ter njihovo izvajanje velja načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, tudi na finančnem področju.

(3)

V Rimski izjavi, podpisani 25. marca 2017, so voditelji 27 držav članic potrdili zavezanost trudu za varno Evropo in za Unijo, v kateri se bodo vsi državljani počutili varne in se bodo lahko prosto gibali, z varnimi zunanjimi mejami, z učinkovito, odgovorno in trajnostno migracijsko politiko, ki bo spoštovala mednarodne standarde, ter Evropo, ki se bo odločno borila proti terorizmu in organiziranemu kriminalu.

(4)

Vse ukrepe, financirane v okviru Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (v nadaljnjem besedilu: Instrument), vzpostavljenega s to uredbo, tudi tiste, ki se izvajajo v tretjih državah, bi bilo treba izvajati dosledno v skladu s pravicami in načeli iz pravnega reda Unije ter Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina); vsi ti ukrepi bi morali biti v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije in držav članic, ki izhajajo iz mednarodnih instrumentov, katerih pogodbenice so, zlasti z zagotavljanjem skladnosti z načeloma nediskriminacije in nevračanja.

(5)

Cilj politike Instrumenta je razvijati in izvajati trdno in učinkovito evropsko integrirano upravljanje meja na zunanjih mejah, s tem prispevati k zagotavljanju visoke ravni notranje varnosti v Uniji, ob hkratnem ohranjanju prostega gibanja oseb v Uniji in ob doslednem spoštovanju ustreznega pravnega reda Unije in mednarodnih obveznosti Unije in držav članic, ki izhajajo iz mednarodnih instrumentov, katerih pogodbenice so.

(6)

Evropsko integrirano upravljanje meja, kakor ga izvaja evropska mejna in obalna straža, vzpostavljena z Uredbo (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta (3), je v deljeni pristojnosti Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter nacionalnih organov, odgovornih za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami, kolikor izvajajo naloge nadzora meja. Prispevati bi moralo k olajšanju zakonitih prehajanj meje, preprečevanju in odkrivanju nezakonitega priseljevanja in čezmejnega kriminala ter učinkovitemu upravljanju migracijskih tokov.

(7)	Olajšanje zakonitega potovanja ob hkratnem preprečevanju nedovoljenih migracij ter varnostnih tveganj je bilo opredeljeno kot eden od glavnih ciljev pristopa Unije, predstavljenega v Sporočilu Komisije z dne 23. septembra 2020 o novem paktu o migracijah in azilu.

(8)

Za izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja je finančna podpora iz proračuna Unije nepogrešljiva, da bi države članice od doslednem spoštovanju temeljnih pravic lahko učinkovito upravljale prehajanje zunanjih meja in se spoprijemale s prihodnjimi izzivi na teh mejah, kar bi prispevalo k obravnavanju hudih kaznivih dejanj s čezmejno razsežnostjo.

(9)

Državam članicam bi bilo treba zagotoviti ustrezno finančno pomoč Unije, da bi se spodbudilo izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja in zagotovilo, da se evropsko integrirano upravljanje meja uresniči v praksi. Evropsko integrirano upravljanje meja je med drugim sestavljeno iz naslednjih elementov, določenih v Uredbi (EU) 2019/1896: nadzor meje; operacije iskanja in reševanja med varovanjem meja; analiza tveganj; sodelovanje med državami članicami, vključno s podporo, ki jo usklajuje Evropska agencija za mejno in obalno stražo; medagencijsko sodelovanje, vključno z redno izmenjavo informacij; sodelovanje s tretjimi državami; tehnični in operativni ukrepi na schengenskem območju, ki so povezani z nadzorom meja ter namenjeni boljšemu ukrepanju proti nezakonitemu priseljevanju in čezmejnemu kriminalu; uporaba najsodobnejše tehnologije; mehanizem za nadzor kakovosti in mehanizmi solidarnosti.

(10)	Z Instrumentom bi moralo biti mogoče zagotavljati podporo državam članicam, potrebno za izvajanje skupnih minimalnih standardov varovanja zunanje meje, v skladu s pristojnostmi držav članic, Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter Komisije.

(11)

Carinski organi držav članic prevzemajo vse več nalog, ki pogosto segajo tudi na področje varnosti in se izvajajo na zunanjih mejah, zato je pomembno spodbujati medagencijsko sodelovanje kot element evropskega integriranega upravljanja meja v skladu z Uredbo (EU) 2019/1896. Z ustrezno finančno podporo Unije državam članicam je treba zagotoviti dopolnjevanje pri izvajanju nadzora meja in carinske kontrole na zunanjih mejah. Medagencijsko sodelovanje ne bo le okrepilo carinske kontrole za boj proti vsem oblikam tihotapljenja, temveč bo tudi olajšalo zakonito trgovino in potovanje ter prispevalo k varni in učinkoviti carinski uniji.

(12)	Zato bi bilo treba Skladu za notranjo varnost za obdobje 2014–2020, vzpostavljenemu z uredbama (EU) št. 513/2014 (4) in (EU) št. 515/2014 (5) Evropskega parlamenta in Sveta, zagotoviti naslednika z vzpostavitvijo, med drugim, Sklada za integrirano upravljanje meja (v nadaljnjem besedilu: Sklad).

(13)	Zaradi pravnih posebnosti naslova V PDEU in različnih pravnih podlag, ki se uporabljajo za politike na področju zunanjih meja in carinske kontrole, Sklada pravno ni mogoče vzpostaviti v obliki enega samega instrumenta.

(14)

Sklad bi bilo zato treba vzpostaviti v obliki celovitega okvira za finančno podporo Unije na področju upravljanja meja in vizumske politike, ki bi zajemal Instrument in Instrument za finančno podporo za opremo za carinsko kontrolo, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/1077 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Ta okvir bi morala dopolnjevati Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (7), na katero bi se morala ta uredba sklicevati, kar zadeva pravila o deljenem upravljanju.

(15)

Instrument bi moral nadgrajevati rezultate in naložbe svojih predhodnikov, in sicer Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013, vzpostavljenega z Odločbo št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8), in instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 515/2014, ter bi se moral razširiti, da bi se upošteval nov razvoj dogodkov.

(16)

Za zagotovitev enotnega in visokokakovostnega nadzora zunanjih meja ter olajšanje zakonitega potovanja prek zunanjih meja bi moral Instrument prispevati k razvoju evropskega integriranega upravljanja meja, ki vključuje ukrepe, ki jih lahko na različnih ravneh ter v zvezi s politiko, pravom, sistematičnim sodelovanjem, delitvijo bremena, oceno razmer in spreminjajočih se okoliščin glede točk prehoda za migrante brez urejenega statusa, osebjem, opremo in tehnologijo sprejmejo pristojni organi držav članic in Evropska agencija za mejno in obalno stražo v sodelovanju z drugimi akterji, kot so drugi organi, uradi in agencije Unije, zlasti Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), ustanovljena z Uredbo (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta (9), Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), ustanovljena z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (10), ter, kadar je primerno, tretje države in mednarodne organizacije.

(17)

Instrument bi moral prispevati k bolj učinkovitemu obravnavanju vlog za izdajo vizuma v smislu olajšanja vizumskih postopkov za dobroverne potnike ter v smislu odkrivanja in ocenjevanja varnostnih tveganj in tveganj nedovoljenih migracij. Zlasti bi moral nuditi finančno pomoč v podporo digitalizaciji obravnave vlog za izdajo vizuma, da bi se zagotovili hitri, varni in strankam prijazni vizumski postopki, ki bi koristili tako prosilcem za vizum kot tudi konzulatom. Instrument bi moral prav tako prispevati k zagotavljanju širokega pokritja konzularnih storitev po vsem svetu. Zajemati bi moral tudi enotno izvajanje in posodobitev skupne vizumske politike ter ukrepe, ki izhajajo iz Uredbe (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (11), prav tako pa tudi podporo državam članicam pri izdajanju vizumov, vključno z vizumi z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, ki so izdani zaradi humanitarnih razlogov, nacionalnega interesa ali spoštovanja mednarodnih obveznosti v skladu s pravnim redom Unije glede vizumov.

(18)	Instrument bi moral podpirati ukrepe, povezane z nadzorom zunanjih meja na ozemlju držav, ki uporabljajo schengenski pravni red, kot del izvajanja evropskega integriranega upravljanja meja, s katerimi bi se okrepilo splošno delovanje schengenskega območja.

(19)

Za izboljšanje upravljanja zunanjih meja, za olajšanje zakonitega potovanja, za prispevek k preprečevanju in zatiranju nedovoljenega prehajanja meje, za izvajanje skupne vizumske politike ter za prispevek k visoki ravni varnosti v območju svobode, varnosti in pravice Unije bi moral Instrument podpirati razvoj obsežnih informacijskih sistemov v skladu s pravom Unije na področju upravljanja meja. Prav tako bi moral podpirati vzpostavitev interoperabilnosti, kot je določeno v uredbah (EU) 2019/817 (12) in (EU) 2019/818 (13) Evropskega parlamenta in Sveta, v državah članicah med informacijskimi sistemi Unije, in sicer med sistemom vstopa/izstopa (SVI), vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta (14), Vizumskim informacijskim sistemom (VIS), vzpostavljenim z Uredbo (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, Evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta (15), sistemom Eurodac, vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16), Schengenskim informacijskim sistemom (SIS), vzpostavljenim z uredbami (EU) 2018/1860 (17), (EU) 2018/1861 (18) in (EU) 2018/1862 (19) Evropskega parlamenta in Sveta in centraliziranim sistemom za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva (sistem ECRIS-TCN), vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta (20), da bi se ti informacijski sistemi Unije in njihovi podatki medsebojno dopolnjevali. Instrument bi moral prispevati tudi k potrebnemu razvoju na nacionalni ravni po izvedbi sestavnih delov interoperabilnosti na osrednji ravni, in sicer evropskega iskalnega portala (ESP), skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov (skupni BMS), skupnega odložišča podatkov o identiteti (CIR) in detektorja več identitet (MID).

(20)

Da bi izkoristila znanje in strokovne izkušnje organov, uradov in decentraliziranih agencij s pristojnostmi na področju upravljanja meja, vizumske politike in obsežnih informacijskih sistemov, bi morala Komisija v delo odbora za sklade za notranje zadeve, ustanovljenega s to uredbo, pravočasno vključiti ustrezne agencije, zlasti v začetku in na sredini programskega obdobja. Komisija bi morala imeti možnost, da ustrezne organe, urade in agencije Unije, kadar je to ustrezno, vključi tudi v spremljanje in ocenjevanje, zlasti za zagotovitev, da so ukrepi, ki se podpirajo v okviru Instrumenta, skladni z ustreznim pravnim redom Unije in dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije. Instrument bi moral dopolnjevati in krepiti dejavnosti, s katerimi se izvaja evropsko integrirano upravljanje meja v skladu z načelom deljene odgovornosti in solidarnosti med državami članicami in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, ki sta stebra evropske mejne in obalne straže. To zlasti pomeni, da bi morale države članice pri pripravi svojih programov, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja, upoštevati analitična orodja ter operativne in tehnične smernice, ki jih je oblikovala Evropska agencija za mejno in obalno stražo, pa tudi učne načrte za usposabljanje, ki jih je razvila ta agencija, kot je skupni učni načrt za usposabljanje mejnih policistov, vključno z elementi teh načrtov, ki se nanašajo na temeljne pravice in dostop do mednarodne zaščite. Da bi se omogočilo dopolnjevanje med nalogami Evropske agencije za mejno in obalno stražo in odgovornostmi držav članic za nadzor zunanjih meja ter zagotovila doslednost in preprečila stroškovna neučinkovitost, bi se morala Komisija s to agencijo pravočasno posvetovati o osnutkih programov, ki jih predložijo države članice, kolikor ti spadajo med pristojnosti te agencije, zlasti v zvezi z dejavnostmi, ki se financirajo v okviru operativne podpore.

(21)

Instrument bi moral – kolikor bi za to zaprosile prizadete države članice – podpirati izvajanje pristopa po načelu žariščnih točk, kot je bil opredeljen v sporočilu Komisije z dne 13. maja 2015 z naslovom „Evropska agenda o migracijah“, in kot ga je potrdil Evropski svet 25. in 26. junija 2015 ter kot je bil podrobneje opredeljen v Uredbi (EU) 2019/1896. S pristopom po načelu žariščnih točk se zagotavlja operativna podpora državam članicam, ki se soočajo z nesorazmernimi migracijskimi izzivi na zunanjih mejah. V okviru pristopa se nudi celostna, celovita in ciljno usmerjena pomoč v duhu solidarnosti in delitve odgovornosti.

(22)

Kadar se ugotovijo ranljivosti ali tveganja, zlasti po schengenskem ocenjevanju v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1053/2013 (21), bi morala zadevna država članica v duhu solidarnosti in deljene odgovornosti za varovanje zunanjih meja zadevo ustrezno obravnavati tako, da sredstva v okviru svojega programa uporabi za izvajanje priporočil, sprejetih na podlagi navedene uredbe, v skladu z ocenami ranljivosti, ki jih Evropska agencija za mejno in obalno stražo izvede v skladu z Uredbo (EU) 2019/1896.

(23)

Instrument bi moral nuditi finančno pomoč tistim državam članicam, ki v celoti uporabljajo določbe schengenskega pravnega reda o zunanjih mejah in vizumih, kot tudi tistim državam članicam, ki se pripravljajo na polnopravno sodelovanje v schengnu, države članice pa bi ga morale uporabljati v interesu skupne politike Unije za upravljanje zunanjih meja.

(24)

Čeprav Instrument zagotavlja podporo za naložbe držav članic v upravljanje meja, ne bi smel zagotavljati financiranja za novo, stalno infrastrukturo in stavbe na notranjih mejah, na katerih kontrole še niso bile odpravljene. Vseeno pa bi Instrument na teh mejah moral podpirati naložbe v premično infrastrukturo za nadzor meje in vzdrževanje, omejeno nadgradnjo ali zamenjavo obstoječe infrastrukture, za katero se še naprej zahteva spoštovanje Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta (22).

(25)

V skladu s Protokolom št. 5 k Aktu o pristopu iz leta 2003 o tranzitu oseb po kopnem med območjem Kaliningrada in drugimi deli Ruske federacije bi moral Instrument prevzeti vse dodatne stroške, ki nastanejo pri izvajanju posebnih določb pravnega reda Unije v zvezi s takim tranzitom, in sicer uredb Sveta (ES) št. 693/2003 (23) in (ES) št. 694/2003 (24). Potreba po nadaljnji finančni podpori zaradi izpada plačil pa bi morala biti odvisna od vizumskega režima Unije, ki velja za Rusko federacijo.

(26)	Da bi države članice prispevale k doseganju cilja politike Instrumenta, bi morale poskrbeti, da bi njihovi programi vključevali ukrepe, usmerjene v vse specifične cilje Instrumenta, in da bi bila sredstva med cilje razporejena tako, da bo te cilje zagotovo mogoče doseči.

(27)	V skladu z načelom učinkovitosti bi si bilo treba prizadevati za sinergije in skladnost z drugimi skladi Unije ter se izogibati prekrivanju med ukrepi.

(28)

Vračanje državljanov tretjih držav, za katere je država članica izdala odločbo o vrnitvi, je element evropskega integriranega upravljanja meja iz Uredbe (EU) 2019/1896. Vendar zaradi narave in cilja instrumenta ukrepi, povezani z vračanjem, ne spadajo na področje uporabe podpore v okviru Instrumenta in so zajeti z Uredbo (EU) 2021/1147 Evropskega parlamenta in Sveta (25).

(29)

Da bi se priznala pomembna vloga carinskih organov držav članic na zunanjih mejah in zagotovilo, da imajo na voljo zadostna sredstva za izvajanje širokega nabora nalog na teh mejah, bi moral Instrument za finančno podporo za opreme za carinske kontrole, tem nacionalnim organom zagotoviti potrebna finančna sredstva za naložbe v opremo za izvajanje carinskih kontrol ter opremo, ki lahko poleg carinskih kontrol služi tudi drugim namenom, kot je nadzor meja.

(30)

Večina opreme za carinske kontrole in sistemov informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) je lahko popolnoma ali delno primerna za kontrolo skladnosti z drugimi pravnimi akti Unije, kot so določbe o upravljanju meja, vizumih ali policijskem sodelovanju. Sklad za integrirano upravljanje meja je bil zato zasnovan v obliki dveh dopolnjujočih se instrumentov z ločenima, vendar dopolnjujočima se področjema uporabe za nakup opreme. Po eni strani se bo v okviru Instrumenta za upravljanje meja in vizume, vzpostavljenega s to uredbo, zagotavljala finančna podpora za opremo in sisteme IKT, v glavnem namenjene za integrirano upravljanje meja, ki jih bo mogoče uporabljati tudi na dopolnilnem področju carinske kontrole. Po drugi strani pa se bo v okviru Instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole, zagotavljala finančna podpora za opremo, v glavnem namenjeno za carinske kontrole, ki jo bo mogoče uporabljati tudi za dodatne namene, kot sta nadzor meja in varnost. Taka razdelitev vlog bo spodbujala medagencijsko sodelovanje kot element evropskega integriranega upravljanja meja iz Uredbe (EU) 2019/1896, s čimer bo omogočeno sodelovanje med carinskimi in mejnimi organi ter dosežen največji možen učinek proračuna Unije z souporabo in interoperabilnostjo opreme za kontrole.

(31)

Varovanje meja na morju je ena od funkcij, ki jo opravlja obalna straža na pomorskem področju Unije. Nacionalni organi, ki opravljajo funkcije obalne straže, so odgovorni za širok razpon nalog, ki bi lahko med drugim vključeval pomorsko varnost, zaščito, operacije iskanja in reševanja, nadzor meja, nadzor ribištva, carinsko kontrolo, splošni kazenski pregon in varstvo okolja. Zaradi širokega obseg funkcij obalne straže te spadajo v pristojnosti različnih politik Unije, v okviru katerih bi si bilo treba prizadevati za oblikovanje sinergij, da bi bili rezultati učinkovitejši in uspešnejši.

(32)

Države članice bi morale pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo v okviru Instrumenta in so povezani z varovanjem meja na morju, posebno pozornost nameniti mednarodnim obveznostim, ki jih imajo v zvezi z operacijami iskanja in reševanja na morju. V tej zvezi bi moralo biti možno opremo in sisteme, ki so podprti v okviru Instrumenta, uporabljati za operacije iskanja in reševanja v situacijah, ki lahko nastanejo med operacijo varovanja meja na morju.

(33)

Poleg sodelovanja pri funkcijah obalne straže na ravni Unije med Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, Evropsko agencijo za pomorsko varnost, ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (26), in Evropsko agencijo za nadzor ribištva, ustanovljeno z Uredbo (EU) 2019/473 Evropskega parlamenta in Sveta (27), bi bilo treba skladnost med dejavnostmi na področju pomorstva izboljšati tudi na nacionalni ravni. Sinergije med različnimi akterji v pomorskem okolju bi morale biti skladne z evropskim integriranim upravljanjem meja in strategijami za pomorsko varnost.

(34)

Da bi se okrepila medsebojno dopolnjevanje pomorskih dejavnosti in skladnost med njimi, preprečilo podvajanje prizadevanj in ublažile proračunske omejitve pri dragih dejavnostih, kot so dejavnosti na področju pomorstva, bi moralo biti mogoče Instrument uporabljati tudi za podporo pomorskim operacijam večnamenskega značaja.

(35)

Opremo in sisteme IKT, ki se financirajo v okviru Instrumenta, bi moralo biti mogoče uporabljati tudi za doseganje ciljev Sklada za notranjo varnost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1149 Evropskega parlamenta in Sveta (28), ter Sklada za azil, migracije in vključevanje, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1147. Taka oprema in sistemi IKT bi morali ostati na voljo in bi jih moralo biti mogoče dalje uporabljati za učinkovite in varne dejavnosti nadzora meja, njihova uporaba za cilje Sklada za notranjo varnost ter Sklada za azil, migracije in vključevanje pa bi morala biti časovno omejena.

(36)

Instrument bi moral v skladu s svojima specifičnima ciljema prvenstveno služiti notranji politiki Unije. Obenem bi moral Instrument, kadar je to primerno, dopuščati podporo za ukrepe v skladu s prednostnimi nalogami Unije v tretjih državah in v zvezi z njimi. Te ukrepe bi bilo treba izvajati ob popolni sinergiji in skladnosti z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki se podpirajo z instrumenti Unije za zunanje financiranje in ki bi jih ti ukrepi morali dopolnjevati. Zlasti bi bilo treba te ukrepe izvajati na način, ki zagotavlja dosledno koherentnost z zunanjo politiko Unije, spoštuje načelo koherentnosti politik za razvoju in je skladen z dokumenti za strateško načrtovanje za zadevno državo ali regijo. Taki ukrepi bi morali biti osredotočeni tudi na ukrepe, ki niso usmerjeni v razvoj, služiti interesom notranje politike Unije in biti skladni z dejavnostmi, ki se izvajajo v Uniji. Komisija bi moral pri vmesnem in retrospektivnem ocenjevanju posebno pozornost nameniti izvajanju ukrepov v tretjih državah ali v zvezi z njimi.

(37)

S sredstvi iz proračuna Unije bi bilo treba financirati predvsem ukrepe, pri katerih je mogoče s posredovanjem Unije zagotoviti dodano vrednost v primerjavi s samostojnim ukrepanjem držav članic. Ker je Unija v boljšem položaju kot države članice, da zagotovi okvir za izražanje solidarnosti Unije na področjih nadzora meja, skupne vizumske politike in upravljanja migracijskih tokov ter da vzpostavi platformo za oblikovanje skupnih obsežnih informacijskih sistemov za podporo tem politikam, bi morala finančna podpora na podlagi te uredbe prispevati zlasti k okrepitvi nacionalnih zmogljivosti in zmogljivosti Unije na teh področjih.

(38)

Prejemniki sredstev Unije bi morali pri spodbujanju ukrepov, ki se podpirajo v okviru Instrumenta, zagotavljati informacije v jeziku ali jezikih ciljnega občinstva. Za zagotavljanje prepoznavnosti financiranja Unije bi morali prejemniki sredstev Unije pri komuniciranju o ukrepu navesti izvor teh sredstev. Zato bi morali prejemniki zagotoviti, da je na vsem komunikacijskem gradivu, namenjenem medijem in javnosti, prikazan emblem Unije in izrecno navedena finančna podpora Unije.

(39)	Komisiji bi moralo biti omogočeno, da finančna sredstva v okviru Instrumenta uporablja za spodbujanje najboljših praks in izmenjavo informacij glede izvajanja Instrumenta.

(40)

Komisija bi morala pravočasno objavljati informacije o podpori, zagotovljeni iz tematskega instrumenta v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, in bi morala take informacije po potrebi posodabljati. Podatke bi moralo biti mogoče razvrščati po specifičnem cilju, imenu upravičenca, znesku prevzetih pravnih obveznosti ter naravi in namenu ukrepa.

(41)

Za državo članico se lahko šteje, da ne spoštuje ustreznega pravnega reda Unije, tudi kar zadeva uporabo operativne podpore v okviru Instrumenta, če ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi Pogodb na področju upravljanja meja in vizumske politike, tudi kar zadeva obveznosti na področju temeljnih pravic, če obstaja očitno tveganje, da bi ta država članica pri izvajanju pravnega reda na področju upravljanja meja in vizumske politike lahko huje kršila vrednote Unije, ali če so bile v ocenjevalnem poročilu v okviru schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma, določenega v Uredbi (EU) št. 1053/2013, na zadevnem področju ugotovljene pomanjkljivosti.

(42)

Instrument bi moral zagotoviti, da je razdelitev virov za doseganje ciljev iz te uredbe pravična in transparentna. Za zagotovitev izpolnitve zahtev glede preglednosti bi morala Komisija objaviti informacije o letnih in večletnih programih dela tematskega instrumenta. V skladu z Uredbo (EU) 2021/1060 bi morala vsaka država članica zagotoviti, da je v šestih mesecih od odobritve njenega programa vzpostavljeno spletno mesto, na katerem so na voljo informacije o njenem programu, ki zajemajo cilje, dejavnosti, razpoložljive možnosti financiranja in dosežke programa.

(43)

V tej uredbi bi bilo treba določiti začetne zneske za programe držav članic, ki zajemajo fiksne zneske, kot je določeno v Prilogi I, in znesek, izračunan na podlagi meril, določenih v navedeni prilogi, ter odražajo dolžino odsekov kopenske in morske meje ter stopnje vpliva nanje, delovno obremenitev na letališčih in konzulatih ter število konzulatov. Glede na posebne potrebe tistih držav članic, ki so imele v letih 2018 in 2019 največje število prošenj za azil na prebivalca, je primerno, da se povečajo fiksni zneski za Ciper, Malto in Grčijo.

(44)

Začetni zneski za programe držav članic bi morali biti podlaga za dolgoročne naložbe držav članic. Da bi se upoštevale spremembe izhodiščnega stanja, kot sta pritisk na zunanje meje in delovna obremenitev na zunanjih mejah in konzulatih, bi bilo treba državam članicam na sredini programskega obdobja dodeliti dodaten znesek, ki bi moral temeljiti na statističnih podatkih, v skladu s Prilogo I, ob upoštevanju stanja izvajanja njihovih programov.

(45)	Komisija bi morala opraviti vmesno ocenjevanje te uredbe. S tem vmesnim ocenjevanjem bi bilo treba oceniti učinkovitost in dodano vrednost Unije pri Instrumentu ter zagotoviti transparenten pregled nad izvajanjem Instrumenta.

(46)

Ker se izzivi na področju upravljanja meja in vizumske politike nenehno spreminjajo, je treba dodeljevanje financiranja prilagajati spremembam pri prednostnih nalogah na področju vizumske politike in upravljanja meja, vključno s spremembami, ki so posledica povečanega pritiska na meji, ter financiranje usmeriti v prednostne naloge z največjo dodano vrednostjo Unije. Za odzivanje na nujne potrebe ter spremembe politike in prednostnih nalog Unije in za usmerjanje financiranja v ukrepe z visoko dodano vrednostjo Unije bi se moral del financiranja prek tematskega instrumenta redno dodeljevati posebnim ukrepom, ukrepom Unije in nujni pomoči. Tematski instrument ponuja prožnost pri upravljanju Instrumenta in bi ga bilo lahko izvajati tudi prek programov držav članic.

(47)	Države članice bi bilo treba spodbujati, da del dodelitev njihovim programom uporabijo za financiranje ukrepov iz Priloge IV in tako pridobijo večji prispevek Unije.

(48)

Instrument bi moral prispevati h kritju operativnih stroškov, povezanih z upravljanjem meja, skupno vizumsko politiko in obsežnimi informacijskimi sistemi, da se državam članicam omogoči ohranjanje zmogljivosti, ki so ključne za Unijo kot celoto. Taka podpora bi morala biti v obliki celotnega kritja posebnih stroškov, povezanih s cilji Instrumenta, in bi morala tvoriti sestavni del programov držav članic.

(49)

Poleg začetne dodelitve bi se lahko del razpoložljivih sredstev v okviru Instrumenta programom držav članic dodelil za izvajanje posebnih ukrepov. Ti posebni ukrepi bi morali biti opredeljeni na ravni Unije in bi se morali nanašati na ukrepe z dodano vrednostjo Unije, ki zahtevajo sodelovanje med državami članicami, ali za ukrepe, potrebne za odziv na razvoj dogodkov v Uniji, zaradi katerih je treba eni ali več državam članicam nameniti dodatno financiranje za eno ali več držav članic, na primer nakup tehnične opreme, ki jo potrebuje Evropska agencija za mejno in obalno stražo za izvajanje svojih operativnih dejavnosti, prek programov držav članic, posodobitev obravnave vlog za izdajo vizuma, razvoj obsežnih informacijskih sistemov in vzpostavitev interoperabilnosti med temi sistemi. Te posebne ukrepe bi morala določiti Komisija v svojih programih dela.

(50)

Za dopolnjevanje izvajanja cilja politike Instrumenta na nacionalni ravni prek programov držav članic bi moral Instrument zagotavljati tudi podporo za ukrepe na ravni Unije. Taki ukrepi bi morali služiti splošnim strateškim namenom v okviru področja ukrepanja Instrumenta v zvezi z analizo politik in inovacijami v politikah, transnacionalnim vzajemnim učenjem in partnerstvi ter preskušanjem novih pobud in ukrepov po vsej Uniji.

(51)

Za okrepitev sposobnosti Unije, da se nemudoma odzove na nujne in posebne potrebe v primeru izrednih razmer, na primer velikega ali nesorazmernega prihoda državljanov tretjih držav, zlasti na tistih odsekih meje, za katere je bila v skladu z Uredbo (EU) 2019/1896 določena visoka ali kritična stopnja vpliva, ali v drugih primerih, za katere je ustrezno utemeljeno, da je potrebno takojšnje ukrepanje na zunanjih mejah, bi moralo biti mogoče zagotoviti nujno pomoč v skladu z okvirom iz te uredbe.

(52)

Ta uredba za celotno trajanje Instrumenta določa finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (29). Prednostni referenčni znesek, dodeljen Instrumentu, je povečan za dodatni znesek 1 milijarde EUR v cenah iz leta 2018, kot je določeno v Prilogi II k Uredbi Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (30).

(53)

Za Instrument se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (31) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(54)	Za izvajanje ukrepov v okviru deljenega upravljanja bi moral biti Instrument del skladnega okvira, ki ga sestavljajo ta uredba, finančna uredba in Uredba (EU) 2021/1060.

(55)

Uredba (EU) 2021/1060. določa okvir za ukrepe Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada plus, Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, Sklada za pravični prehod, Sklada za azil, migracije in vključevanje, Sklada za notranjo varnost ter Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ter določa zlasti pravila o načrtovanju, spremljanju in ocenjevanju, upravljanju in nadzoru skladov Unije, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Poleg tega je treba v tej uredbi določiti cilje Instrumenta glede upravljanja meja in vizumske politike ter posebne določbe glede ukrepov, ki se lahko financirajo v okviru Instrumenta.

(56)

Shema predhodnega financiranja za Instrument je določena v Uredbi (EU) 2021/1060, posebna stopnja predhodnega financiranja pa je določena v tej uredbi. Poleg tega je za zagotovitev hitrega odziva na izredne razmere primerno, da se določi posebna stopnja predhodnega financiranja za nujno pomoč. Shema predhodnega financiranja bi morala zagotoviti, da imajo države članice dovolj sredstev, s katerimi lahko upravičence podpirajo od začetka izvajanja njihovih programov.

(57)

Vrste financiranja in metode izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati glede na njihovo zmožnost uresničevanja specifičnih ciljev ukrepov in doseganja rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in tveganje neskladnosti. Pri tej izbiri bi bilo treba upoštevati uporabo pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(58)

V skladu s členom 193(2) finančne uredbe se nepovratna sredstva lahko dodelijo za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da prosilec lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Vendar pa stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni do financiranja Unije, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Da pri zagotavljanju podpore Unije ne bi prihajalo do motenj, ki bi lahko škodovale interesom Unije, bi moralo biti za omejeno obdobje na začetku večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 mogoče stroške, nastale v zvezi z ukrepi, ki se podpirajo na podlagi te uredbe v okviru neposrednega upravljanja in so se že začeli izvajati, šteti za upravičene do financiranja Unije od 1. januarja 2021, tudi če so ti stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva ali prošnje za pomoč.

(59)

Da bi se kar najbolje izkoristilo načelo enotne revizije, je ustrezno določiti posebna pravila za kontrolo in revizijo projektov, pri katerih so upravičenci mednarodne organizacije, katerih sisteme notranje kontrole je Komisija pozitivno ocenila. Pri takih projektih bi morali imeti organi upravljanja možnost omejiti svoja upravljalna preverjanja, če upravičenec pravočasno predloži vse potrebne podatke in informacije o napredku projekta in upravičenosti povezanih izdatkov. Poleg tega, kadar je projekt, ki ga izvaja taka mednarodna organizacija, del revizijskega vzorca, bi moralo biti revizijskemu organu omogočeno, da svoje delo opravlja v skladu z načeli Mednarodnega standarda sorodnih storitev (ISRS) 4400, „Obveznosti izvajanja dogovorjenih postopkov v zvezi s finančnimi informacijami“.

(60)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (32) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (33), (Euratom, ES) št. 2185/96 (34) in (EU) 2017/1939 (35) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (36). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice bi morale v celoti sodelovati in zagotavljati vso potrebno pomoč institucijam, organom, uradom in agencijam Unije v zvezi z zaščito finančnih interesov Unije.

(61)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so navedena v finančni uredbi in določajo zlasti postopek za pripravo proračuna in njegovo izvrševanje prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(62)	V skladu s Sklepom Sveta 2013/755/EU (37) so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah ali ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Instrumenta ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero sta zadevna čezmorska država ali ozemlje povezana.

(63)

V skladu s členom 349 PDEU in sporočilom Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“, ki ga je Svet potrdil v sklepih z dne 12. aprila 2018, bi morale zadevne države članice zagotoviti, da njihovi programi obravnavajo na novo ponavljajoče se grožnje, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije. Instrument bi moral te države članice podpirati z ustreznimi viri za primerno pomoč najbolj oddaljenim regijam.

(64)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (38) bi bilo treba Instrument oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Instrumenta. Za merjenje uspešnosti Instrumenta bi bilo treba za vsak specifični cilj Instrumenta določiti kazalnike in povezane cilje. Ti kazalniki bi morali vključevati kvalitativne in kvantitativne kazalnike.

(65)

Glede na pomen obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami, ki jih je Unija prevzela v zvezi z izvajanjem Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (39), in zavezanostjo ciljem Združenih narodov glede trajnostnega razvoja bi morali ukrepi na podlagi te uredbe prispevati k doseganju skupnega cilja, da se 30 % vseh odhodkov iz večletnega finančnega okvira porabi za širše upoštevanje podnebnih ciljev, ter, ob upoštevanju obstoječih prekrivanj med podnebnimi cilji in cilji na področju biotske raznovrstnosti, k prizadevanjem za izpolnitev ambicije, da se v letu 2024 za odhodke na področju biotske raznovrstnosti nameni 7,5 % proračuna, v letih 2026 in 2027 pa po 10 %. V okviru Instrumenta bi bilo treba podpirati dejavnosti, ki spoštujejo podnebne in okoljske standarde ter prednostne naloge Unije in ki ne bi bistveno škodovale okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (40).

(66)

Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (41) in kateri koli akt, ki se uporablja za programsko obdobje 2014–2020, bi se moral še naprej uporabljati za programe in projekte, ki so v programskem obdobju 2014–2020 podprti v okviru Instrumenta. Ker obdobje izvajanja Uredbe (EU) št. 514/2014 delno sovpada s programskim obdobjem, ki ga zajema ta uredba, in da se pri izvajanju nekaterih projektov, odobrenih z navedeno uredbo, zagotovi kontinuiteta, bi bilo treba sprejeti določbe o fazah projektov. Vsaka posamezna faza projekta bi se morala izvajati v skladu s pravili programskega obdobja, v katerem projekt prejema finančna sredstva.

(67)

Komisija in države članice bi morale s pomočjo kazalnikov in finančnega poročanja spremljati izvajanje Instrumenta v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) 2021/1060 in te uredbe. Države članice bi morale od leta 2023 Komisiji predložiti letna poročila o smotrnosti, ki zajemajo zadnje obračunsko leto. Ta poročila bi morala vsebovati informacije o napredku pri izvajanju programov držav članic. Države članice bi morale povzetke teh poročil predložiti Komisiji. Komisija bi morala te povzetke prevesti v vse uradne jezike Unije in jih objaviti na svojem spletnem mestu skupaj s povezavami do spletnih mest držav članic iz Uredbe (EU) 2021/1060.

(68)

Za dopolnitev in spremembo nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s seznamom ukrepov iz Priloge III, seznamom ukrepov, upravičenih do višjih stopenj sofinanciranja, iz Priloge IV, operativno podporo na podlagi Priloge VII ter nadaljnjim razvojem okvira za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(69)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (42). Za sprejetje izvedbenih aktov, ki določajo skupne obveznosti držav članic, zlasti obveznosti v zvezi z zagotavljanjem informacij Komisiji, bi se moral uporabiti postopek pregleda, za sprejetje izvedbenih aktov, povezanih s podrobno ureditvijo zagotavljanja informacij Komisiji v okviru načrtovanja in poročanja, pa bi se moral zaradi njihove popolnoma tehnične narave uporabiti svetovalni postopek. Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, v zvezi s sprejetjem sklepov za dodelitev nujne pomoči iz te uredbe, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih glede na naravo in namen take pomoči.

(70)

Udeležba države članice pri Instrumentu ne bi smela sovpadati z njeno udeležbo pri začasnem finančnem instrumentu Unije, ki upravičene države članice med drugim podpira pri financiranju ukrepov na novih zunanjih mejah Unije za izvajanje schengenskega pravnega reda v zvezi z mejami in vizumi ter nadzorom zunanjih meja.

(71)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(72)

Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (43), ki spadajo na področji iz točk A in B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (44).

(73)

Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (45), ki spadajo na področji iz točk A in B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (46).

(74)

Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (47), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (48).

(75)

Za podrobnejšo določitev narave in načinov udeležbe držav, ki se pridružijo izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v Instrumentu, bi bilo treba med Unijo in temi državami vzpostaviti dodatne ureditve na podlagi ustreznih določb iz zadevnih pridružitvenih sporazumov. Takšne ureditve bi morale biti mednarodni sporazumi v smislu člena 218 PDEU. Da bi se čim bolj zmanjšala morebitna vrzel med trenutkom, ko Instrument postane zavezujoč za zadevno državo, in začetkom veljavnosti ureditev, je primerno pogajanja o teh ureditvah začeti čim prej po tem, ko zadevna država Svetu in Komisiji uradno sporoči svojo odločitev, da sprejema vsebino Instrumenta in da ga bo prenesla v svoj notranji pravni red. Takšne ureditve bi bilo treba vzpostaviti po tem, ko je zadevna država pisno potrdila, da je izpolnila vse svoje notranje zahteve.

(76)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(77)	Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (49) ne sodeluje. Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(78)	Obdobje uporabe te uredbe je primerno uskladiti z obdobjem uporabe Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093.

(79)

Da bi se zagotovila kontinuiteta pri zagotavljanju podpore na zadevnem področju politike in omogočilo, da se izvajanje začne z začetkom večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in se uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (v nadaljnjem besedilu: Instrument) v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

Ta uredba skupaj z Uredbo (EU) 2021/1077 vzpostavlja Sklad za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

Ta uredba določa cilj politike Instrumenta, specifična cilja Instrumenta in ukrepe za doseganje teh specifičnih ciljev, proračun za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„mejni prehod“ pomeni mejni prehod, kakor je opredeljen v točki 8 člena 2 Uredbe (EU) 2016/399;

(2)	„evropsko integrirano upravljanje meja“ pomeni evropsko integrirano upravljanje meja, kakor je opredeljeno v členu 3 Uredbe (EU) 2019/1896;

(3)	„zunanje meje“ pomeni zunanje meje, kakor so opredeljene v točki 2 člena 2 Uredbe (EU) 2016/399 in notranje meje, na katerih nadzor še ni bil odpravljen;

(4)	„odsek zunanje meje“ pomeni odsek zunanje meje, kakor je opredeljen v točki 11 člena 2 Uredbe (EU) 2019/1896;

(5)	„žariščno območje“ pomeni žariščno območje, kakor je opredeljeno v točki 23 člena 2 Uredbe (EU) 2019/1896;

(6)

„notranje meje, na katerih nadzor še ni bil odpravljen“ pomeni:

(a)	skupno mejo med državo članico, ki v celoti izvaja schengenski pravni red, in državo članico, ki je dolžna v celoti izvajati schengenski pravni red skladno z aktom o pristopu te države članice, za katero pa zadevni sklep Sveta o dovoljenju za polno izvajanje tega pravnega reda še ni začel veljati;

(b)	skupno mejo med dvema državama članicama, ki sta dolžni v celoti izvajati schengenski pravni red skladno z ustreznima aktoma o pristopu teh dveh držav članic, za kateri pa zadevni sklep Sveta o dovoljenju za polno izvajanje tega pravnega reda še ni začel veljati;

(7)

„izredne razmere“ pomeni razmere, ki so nastale zaradi resnega in izjemnega pritiska, ko veliko ali nesorazmerno število državljanov tretjih držav prehaja ali je prešlo zunanje meje ene ali več držav članic ali pa se pričakuje, da jih bodo prešli, ali ko pride do incidentov v zvezi z nezakonitim priseljevanjem ali čezmejnim kriminalom na zunanjih mejah ene ali več držav članic, in imajo ti incidenti odločilen vpliv na varnost meje, in sicer v takšni meri, da ogrožajo delovanje schengenskega območja, oziroma katere koli druge razmere, za katere je ustrezno utemeljeno, da zahtevajo takojšnje ukrepanje na zunanjih mejah, v okviru ciljev Instrumenta;

(8)	„posebni ukrepi“ pomeni transnacionalne ali nacionalne projekte, ki v skladu s cilji Instrumenta ustvarjajo dodano vrednost Unije in v zvezi s katerimi lahko ena, več ali vse države članice prejmejo dodatno dodelitev za svoje programe;

(9)	„operativna podpora“ pomeni del dodelitve državi članici, ki se lahko uporabi za podporo javnim organom, odgovornim za izvajanje nalog in zagotavljanje storitev, ki predstavljajo javno storitev za Unijo;

(10)	„ukrepi Unije“ pomeni transnacionalne projekte ali projekte v posebnem interesu Unije, ki se izvajajo v skladu s cilji Instrumenta.

Člen 3

Cilji Instrumenta

1. Cilj politike Instrumenta v okviru Sklada je zagotavljati trdno in učinkovito evropsko integrirano upravljanje meja na zunanjih mejah, s tem prispevati k zagotavljanju visoke ravni notranje varnosti v Uniji, ob hkratnem ohranjanju prostega gibanja oseb v Uniji ter ob doslednem spoštovanju ustreznega pravnega reda Unije in mednarodnih obveznosti Unije in držav članic, ki izhajajo iz mednarodnih instrumentov, katerih pogodbenice so.

2. V okviru cilja politike iz odstavka 1 Instrument prispeva k naslednjima specifičnima ciljema:

(a)

podpirati učinkovito evropsko integrirano upravljanje meja na zunanjih mejah, ki ga izvaja evropska mejna in obalna straža, kot skupno odgovornost Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter nacionalnih organov, odgovornih za upravljanje meja, da bi se olajšala zakonita prehajanja meje, preprečevala in odkrivala nezakonito priseljevanje in čezmejni kriminal ter učinkovito upravljali migracijski tokovi;

(b)	podpirati skupno vizumsko politiko za zagotovitev harmoniziranega pristopa zvezi z izdajanjem vizumov in za olajšanje zakonitega potovanja, hkrati pa pomagati preprečevati migracijska in varnostna tveganja.

3. V okviru specifičnih ciljev iz odstavka 2 se Instrument izvaja z izvedbenimi ukrepi iz Priloge II.

Člen 4

Nediskriminacija in spoštovanje temeljnih pravic

Ukrepi, financirani v okviru Instrumenta, se morajo izvajati ob doslednem spoštovanju pravic in načel iz pravnega reda Unije in Listine ter ob doslednem spoštovanju mednarodnih obveznosti Unije v zvezi s temeljnimi pravicami, zlasti z zagotavljanjem skladnosti z načeloma nediskriminacije in nevračanja.

Člen 5

Področje uporabe podpore

1. V okviru svojih ciljev in v skladu z izvedbenimi ukrepi iz Priloge II Instrument podpira zlasti ukrepe iz Priloge III.

Za obravnavanje nepredvidenih ali novih razmer se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31, s katerimi spremeni seznam ukrepov iz Priloge III, da se dodajo novi ukrepi.

2. Za doseganje svojih ciljev lahko Instrument v skladu s prednostnimi nalogami Unije podpira ukrepe iz Priloge III v tretjih državah in v zvezi z njimi, kadar je ustrezno, v skladu s členom 20.

3. Kar zadeva ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, Komisija in države članice skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovijo usklajevanje z relevantnimi politikami, strategijami in instrumenti Unije. Kar zadeva ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, še zlasti zagotovijo, da:

(a)	se izvajajo v sinergiji in skladno z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki se podpirajo v okviru drugih instrumentov Unije;

(b)	so skladni z zunanjo politiko Unije, upoštevajo načelo skladnosti politike za razvoj in so skladni s strateškimi programskimi dokumenti za zadevno regijo ali državo;

(c)	so osredotočeni na ukrepe, ki niso usmerjeni v razvoj, in

(d)	služijo interesom notranjih politik Unije in so skladni z dejavnostmi, ki se izvajajo znotraj Unije.

4. Naslednji ukrepi niso upravičeni:

(a)	ukrepi iz točke (a) odstavka 1 Priloge III na tistih notranjih mejah, na katerih nadzor še ni bil odpravljen;

(b)	ukrepi v zvezi z začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah v smislu točke 1 člena 2 Uredbe (EU) 2016/399;

(c)	ukrepi, katerih glavni namen je carinska kontrola.

Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se lahko v izrednih razmerah ukrepi iz prvega pododstavka štejejo za upravičene.

POGLAVJE II

FINANČNI IN IZVEDBENI OKVIR

ODDELEK 1

Skupne določbe

Člen 6

Splošna načela

1. Podpora, zagotovljena v okviru Instrumenta, dopolnjuje nacionalno, regionalno in lokalno ukrepanje ter je osredotočena na to, da doseganje ciljev Instrumenta ustvarja dodano vrednost Unije.

2. Komisija in države članice zagotovijo, da je podpora, zagotovljena v okviru Instrumenta in s strani držav članic, skladna z ustreznimi ukrepi, politikami in prednostnimi nalogami Unije ter da dopolnjuje podporo, zagotovljeno v okviru drugih instrumentov Unije.

3. Instrument se izvaja v okviru neposrednega, deljenega ali posrednega upravljanja v skladu s točkami (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe.

Člen 7

Proračun

1. Finančna sredstva za izvajanje Instrumenta za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znašajo 5 241 000 000 EUR v tekočih cenah.

2. Na podlagi prilagoditve za posamezne programe iz člena 5 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 se znesek iz odstavka 1 tega člena poviša z dodatno dodelitvijo v višini 1 000 000 000 EUR v stalnih cenah iz leta 2018, kot je določeno v Prilogi II k navedeni uredbi.

3. Finančna sredstva se uporabijo na naslednji način:

(a)	3 668 000 000 EUR se dodeli za programe držav članic, od česar se 200 568 000 EUR dodeli za posebno tranzitno shemo iz člena 17;

(b)	1 573 000 000 EUR se dodeli za tematski instrument iz člena 8.

4. Dodatna dodelitev iz odstavka 2 se dodeli za tematski instrument iz člena 8.

5. Na pobudo Komisije se do 0,52 % finančnih sredstev dodeli za tehnično pomoč iz člena 35 Uredbe (EU) 2021/1060 za izvajanje Instrumenta.

6. V skladu z relevantnimi določbami iz zadevnih pridružitvenih sporazumov držav, ki se pridružijo izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, se vzpostavijo ureditve za podrobnejšo določitev narave in načina udeležbe teh držav pri Instrumentu. Čim prej po tem, ko zadevna država uradno sporoči svojo odločitev, da sprejema vsebino Instrumenta in da ga bo prenesla v svoj notranji pravni red v skladu z ustreznim pridružitvenim sporazumom, Komisija na podlagi člena 218(3) PDEU Svetu predloži priporočilo za začetek pogajanj o teh ureditvah. Svet brez odlašanja odloča o odobritvi začetka teh pogajanj. Finančni prispevki iz teh držav se dodajo skupnim sredstvom, ki so na voljo iz finančnih sredstev iz odstavka 1.

7. V skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2021/1060 se lahko na zahtevo države članice do 5 % začetnih dodelitev tej državi članici iz katerega koli sklada iz navedene uredbe v okviru deljenega upravljanja prerazporedi na Instrument v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja. Komisija ta sredstva izvršuje neposredno v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega pododstavka. Ta sredstva se uporabijo v korist zadevne države članice.

Člen 8

Splošne določbe o izvajanju tematskega instrumenta

1. Znesek iz točke (b) člena 7(3) se dodeljuje prožno prek tematskega instrumenta v okviru deljenega, neposrednega ali posrednega upravljanja, kot je določeno v programih dela. Glede na interno naravo Instrumenta je tematski instrument prvenstveno namenjen notranji politiki Unije v skladu s specifičnima ciljema iz člena 3(2).

Finančna sredstva iz tematskega instrumenta se uporabijo za njegove elemente, ki so naslednji:

(a)	posebni ukrepi;

(b)	ukrepi Unije in

(c)	nujna pomoč.

Iz zneska iz točke (b) člena 7(3) te uredbe se podpira tudi tehnična pomoč na pobudo Komisije iz člena 35 Uredbe (EU) 2021/1060.

2. Finančna sredstva iz tematskega instrumenta se uporabijo za obravnavanje prednostnih nalog z visoko dodano vrednostjo Unije ali za odzivanje na nujne potrebe v skladu z dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije, kot so odražene v Prilogi II, vključno s potrebo po zaščiti zunanjih meja ter za preprečevanje in odkrivanje čezmejnega kriminala na zunanjih mejah, zlasti tihotapljenja migrantov, trgovine z ljudmi in nedovoljenega priseljevanja, ter za učinkovito upravljanje migracijskih tokov in podpiranje skupne vizumske politike.

S finančnimi sredstvi iz prvega pododstavka tega odstavka, z izjemo finančnih sredstev, uporabljenih za nujno pomoč v skladu s členom 25, se podprejo le ukrepi iz Priloge III.

3. Komisija sodeluje z organizacijami civilne družbe in relevantnimi mrežami, zlasti za pripravo in ocenjevanje programov dela za ukrepe Unije, ki se financirajo v okviru Instrumenta.

4. Kadar se finančna sredstva iz tematskega instrumenta zagotovijo državam članicam v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, Komisija zagotovi, da projekti, ki so predmet obrazloženega mnenja Komisije v okviru postopka ugotavljanja kršitev na podlagi člena 258 PDEU, ki povzroči dvom o zakonitosti in pravilnosti odhodkov ali smotrnosti projektov, niso izbrani.

5. Kadar se finančna sredstva iz tematskega instrumenta izvršujejo v okviru deljenega upravljanja, zadevne države članice za namene člena 23 in člena 24(2) Uredbe (EU) 2021/1060 zagotovijo, da – Komisija pa oceni če – na predvidene ukrepe ne vpliva obrazloženo mnenje Komisije v okviru postopka ugotavljanja kršitev na podlagi člena 258 PDEU, ki povzroči dvom o zakonitosti in pravilnosti odhodkov ali smotrnosti ukrepov.

6. Komisija določi skupni znesek, ki se da na voljo za tematski instrument v okviru letnih dodeljenih sredstev iz proračuna Unije.

7. Komisija za tematski instrument z izvedbenimi akti sprejme sklepe o financiranju iz člena 110 finančne uredbe, v katerih določi cilje in ukrepe, ki se podprejo, ter zneske za vsakega od elementov iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena. Sklepi o financiranju so lahko letni ali večletni in lahko zajemajo enega ali več elementov tematskega instrumenta iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akt se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 32(3) te uredbe.

8. Komisija zagotovi, da je porazdelitev sredstev med specifičnima ciljema iz člena 3(2) pravična in pregledna. Komisija poroča o uporabi in porazdelitvi tematskega instrumenta med elemente iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena, vključno s podporo za ukrepe v tretjih državah ali v zvezi z njimi v okviru ukrepov Unije iz člena 21.

9. Komisija lahko po sprejetju sklepa o financiranju iz odstavka 7 ustrezno spremeni programe držav članic.

ODDELEK 2

Podpora in izvajanje v okviru deljenega upravljanja

Člen 9

Področje uporabe

1. Ta oddelek se uporablja za znesek iz točke (a) člena 7(3) in dodatna sredstva, ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja v skladu s sklepom o financiranju za tematski instrument iz člena 8.

2. Podpora na podlagi tega oddelka se izvaja v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom 63 finančne uredbe in Uredbo (EU) 2021/1060.

Člen 10

Proračunska sredstva

1. Znesek iz točke (a) člena 7(3) se programom držav članic dodeli okvirno na naslednji način:

(a)	3 057 000 000 EUR v skladu s Prilogo I;

(b)	611 000 000 EUR za prilagoditev dodelitev programom držav članic iz člena 14(1).

2. Kadar se znesek iz točke (b) odstavka 1 tega člena ne dodeli v celoti, se preostali znesek lahko doda znesku iz točke (b) člena 7(3).

Člen 11

Predhodno financiranje

1. Plačilo predhodnega financiranja za Instrument se v skladu s členom 90(4) Uredbe (EU) 2021/1060 izvrši v letnih obrokih pred 1. julijem vsako leto, odvisno od razpoložljivosti sredstev, na naslednji način:

(a)	2021: 4 %;

(b)	2022: 3 %;

(c)	2023: 5 %;

(d)	2024: 5 %;

(e)	2025: 5 %;

(f)	2026: 5 %.

2. Kadar je program države članice sprejet po 1. juliju 2021, se obroki, ki bi morali biti izplačani pred tem, izplačajo v letu njegovega sprejetja.

Člen 12

Stopnje sofinanciranja

1. Prispevek iz proračuna Unije ne presega 75 % skupnih upravičenih izdatkov za projekt.

2. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 90 % skupnih upravičenih izdatkov za projekte, ki se izvajajo v okviru posebnih ukrepov.

3. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 90 % skupnih upravičenih izdatkov za ukrepe iz Priloge IV.

4. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 100 % skupnih upravičenih izdatkov za operativno podporo, vključno s posebno tranzitno shemo iz člena 17.

5. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 100 % skupnih upravičenih izdatkov v skladu s členom 85(2) ali (3) Uredbe (EU) 2018/1240.

6. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 100 % skupnih upravičenih izdatkov za nujno pomoč iz člena 25.

7. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 100 % skupnih upravičenih izdatkov za tehnično pomoč na pobudo držav članic v okviru omejitev iz točke (b)(vi) člena 36(5) Uredbe (EU) 2021/1060.

8. V sklepu Komisije o odobritvi programa države članice se določita stopnja sofinanciranja in največji znesek podpore iz Instrumenta za vrste ukrepov, ki jih krije prispevek iz odstavkov 1 do 7.

9. V sklepu Komisije o odobritvi programa države članice se za vsako vrsto prispevka določi, ali se stopnja sofinanciranja za vrsto prispevka uporabi v zvezi s:

(a)	skupnim prispevkom, vključno z javnim in zasebnim prispevkom, ali

(b)	samo javnim prispevkom.

Člen 13

Programi držav članic

1. Vsaka država članica zagotovi, da so prednostne naloge, obravnavane v njenem programu, skladne s prednostnimi nalogami in izzivi Unije na področju upravljanja meja in vizumske politike in ustrezajo tem nalogam in izzivom ter da so v celoti v skladu z ustreznim pravnim redom Unije ter mednarodnimi obveznostmi Unije in držav članic, ki izhajajo iz mednarodnih instrumentov, katerih pogodbenice so. Države članice pri opredeljevanju prednostnih nalog svojih programov zagotovijo, da so izvedbeni ukrepi iz Priloge II ustrezno upoštevani v njihovih programih.

Glede na interno naravo Instrumenta programi držav članic prvenstveno služijo notranji politiki Unije v skladu s specifičnima ciljema iz člena 3(2) te uredbe.

Komisija programe držav članic oceni v skladu s členom 23 Uredbe (EU) 2021/1060.

2. Brez poseganja v odstavek 3 tega člena vsaka država članica znotraj svojega programa najmanj 10 % dodeljenih sredstev iz člena 10(1) dodeli za specifični cilj iz točke (b) člena 3(2).

3. Država članica lahko dodeli manj kot minimalni odstotek iz odstavka 2 le, če v svojem programu podrobno pojasni, zakaj dodelitev sredstev pod to ravnjo ne bi ogrozila uresničitve zadevnega cilja.

4. Komisija zagotovi, da se znanje in strokovne izkušnje ustreznih decentraliziranih agencij, zlasti Evropske agencije za mejno in obalno stražo, eu-LISA in Agencije Evropske unije za temeljne pravice, ustanovljene z Uredbo Sveta (ES) št. 168/2007 (50), v zvezi s področji v njihovi pristojnosti v zgodnji fazi in pravočasno upoštevajo pri oblikovanju programov držav članic.

5. Komisija se posvetuje z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo o ukrepih v okviru operativne podpore, da bi zagotovila doslednost in medsebojno dopolnjevanje ukrepov, ki jih v zvezi z upravljanjem meja sprejme Evropska agencija za mejno in obalno stražo, in ukrepov, ki jih tozadevno sprejmejo države članice, da bi preprečila dvojno financiranje in dosegla stroškovno učinkovitost. Komisija se po potrebi posvetuje z eu-LISA o ukrepih v okviru operativne podpore, o katerih ima eu-LISA v skladu s svojim mandatom specifično strokovno znanje.

6. Komisija lahko decentralizirane agencije, tudi tiste iz odstavka 4, po potrebi vključi v naloge spremljanja in ocenjevanja, določene v oddelku 5, zlasti da bi zagotovila, da so ukrepi, izvedeni s podporo Instrumenta, skladni z ustreznim pravnim redom Unije in dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije.

7. Po sprejetju priporočil v okviru področja uporabe te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1053/2013 in izdaji priporočil v okviru izvedbe ocen ranljivosti v skladu z Uredbo (EU) 2019/1896 zadevna država članica skupaj s Komisijo prouči najprimernejši način za obravnavanje teh priporočil s podporo Instrumenta.

8. Kadar je ustrezno, Komisija v proučitev najprimernejšega načina za obravnavanje priporočil iz odstavka 7 s podporo Instrumenta vključi Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo. V tem okviru lahko Komisija, kadar je ustrezno, črpa iz strokovnih izkušenj, ki jih imajo v zvezi s specifičnimi vprašanji iz njihove pristojnosti drugi organi, uradi in agencije Unije.

9. Zadevna država članica pri izvajanju odstavka 7 zagotovi, da je ena od prednostnih nalog njenega programa izvajanje ukrepov za obravnavanje morebitnih ugotovljenih pomanjkljivosti, zlasti ukrepov za obravnavanje resnih pomanjkljivosti in ocen o neskladnosti.

10. Zadevni program države članice se po potrebi spremeni v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/1060, da se upoštevajo priporočila iz odstavka 7 tega člena.

11. Zadevna država članica lahko v sodelovanju in posvetovanju s Komisijo in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo v skladu s pristojnostmi te agencije sredstva znotraj svojega programa, vključno s sredstvi, načrtovanimi za operativno podporo, prerazporedi, da se upoštevajo priporočila iz odstavka 7, kadar imajo ta priporočila finančne posledice.

12. Kadar koli se država članica odloči, da bo s podporo Instrumenta izvedla projekt s tretjo državo ali v njej, se pred odobritvijo zadevnega projekta posvetuje s Komisijo.

13. Kadar koli se država članica odloči, da bo s tretjo državo, v njej ali v zvezi z njo s podporo Instrumenta izvedla ukrep v zvezi s spremljanjem, odkrivanjem, prepoznavanjem, sledenjem, preprečevanjem in prestrezanjem nedovoljenih prehajanj meje za namene odkrivanja, preprečevanja in zatiranja nedovoljenega priseljevanja in čezmejnega kriminala ali za namene prispevanja k varovanju migrantov in prispevanja k reševanju življenj migrantov, ta država članica zagotovi, da je Komisijo uradno obvestila o vseh dvostranskih ali večstranskih sporazumih o sodelovanju s to tretjo državo v skladu s členom 76(3) Uredbe (EU) 2019/1896.

14. Za opremo, vključno s prevoznimi sredstvi, in sisteme IKT, ki so potrebni za učinkovit in varen nadzor meja, tudi za operacije iskanja in reševanja, in so bili kupljeni s podporo Instrumenta:

(a)	države članice zagotovijo, da so ob začetku postopkov za nakup opreme in sistemov IKT, ki se bodo razvijali s podporo Instrumenta, izpolnjeni standardi, določeni v skladu s členoma 16 in 64 Uredbe (EU) 2019/1896;

(b)

vsa obsežna delovna oprema za upravljanje meja, kot so zračna in pomorska prevozna sredstva in sredstva za varovanje meja, ki jo kupijo države članice, se registrira v nabor tehnične opreme Evropske agencije za mejno in obalno stražo, da se lahko ta oprema da na voljo v skladu s členom 64(9) Uredbe (EU) 2019/1896;

(c)	se lahko uporabljajo tudi na naslednjih dopolnilnih področjih: carinska kontrola, pomorske operacije večnamenskega značaja in doseganje ciljev Sklada za notranjo varnost ter Sklada za azil, migracije in vključevanje;

(d)

da bi podprle skladno načrtovanje razvoja zmogljivosti evropske mejne in obalne straže ter morebitno uporabo skupnih javnih naročil, države članice v okviru zahteve glede poročanja na podlagi člena 29 Komisiji sporočijo razpoložljive večletne načrte za opremo, ki bo predvidoma kupljena v okviru Instrumenta, Komisija pa te informacije posreduje Evropski agenciji za mejno in obalno stražo.

Oprema in sistemi IKT iz prvega pododstavka so do finančne podpore Instrumenta upravičeni le, kadar je izpolnjena zahteva iz točke (a) prvega pododstavka.

Za namene točke (c) prvega pododstavka so oprema in sistemi IKT še naprej na voljo in jih je še naprej mogoče uporabljati za učinkovite in varne dejavnosti nadzora meja. Oprema se na dopolnilnih področjih iz točke (c) prvega pododstavka uporablja največ 30 % skupnega časa njene uporabe. Sistemi IKT, razviti za namene točke (c) prvega pododstavka, zagotavljajo podatke in storitve sistemom upravljanja meja na nacionalni ravni ali na ravni Unije. Države članice v letnem poročilu o smotrnosti Komisijo obvestijo o večkratni uporabi iz točke (c) prvega pododstavka in kraju uporabe večnamenske opreme in sistemov IKT.

15. Kadar države članice izvajajo ukrepe v okviru Instrumenta, posebno pozornost namenijo njihovim mednarodnim obveznostim v zvezi z operacijami iskanja in reševanja na morju. Oprema in sistemi IKT iz točk (a) do (d) prvega pododstavka odstavka 14 se lahko uporabijo za operacije iskanja in reševanja v situacijah, ki lahko nastanejo med operacijami varovanja meja na morju.

16. Usposabljanje na področju upravljanja meja, ki se izvaja s podporo Instrumenta, temelji na ustreznih harmoniziranih evropskih standardih izobraževanja in skupnega usposabljanja za mejne in obalne straže z zagotovljeno kakovostjo, zlasti na skupnih osnovnih učnih načrtih iz člena 62(6) Uredbe (EU) 2019/1896.

17. Države članice v svojih programih dajejo prednost zlasti ukrepom iz Priloge IV. Za obravnavo nepredvidenih ali novih okoliščin in za zagotovitev učinkovitega izvrševanja financiranja se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31 za spremembo seznama ukrepov, upravičenih do višjih stopenj sofinanciranja iz Priloge IV.

18. Načrtovanje programov iz člena 22(5) Uredbe (EU) 2021/1060 temelji na vrstah ukrepanja iz razpredelnice 1 v Prilogi VI k tej uredbi in vključuje okvirno razčlenitev načrtovanih sredstev glede na vrsto ukrepanja v okviru posameznega specifičnega cilja iz člena 3(2) te uredbe.

Člen 14

Vmesni pregled

1. Komisija leta 2024 dodeli programom zadevnih držav članic dodatni znesek iz točke (b) člena 10(1) v skladu z merili iz točke (c) odstavka 1 in odstavkov 2 do 10 Priloge I. Dodelitev temelji na najnovejših razpoložljivih statističnih podatkih za merila iz točke (c) odstavka 1 in odstavkov 2 do 10 Priloge I. Finančna sredstva veljajo od 1. januarja 2025 dalje.

2. Kadar zahtevki za plačila, predloženi v skladu s členom 91 Uredbe (EU) 2021/1060, ne zajemajo vsaj 10 % začetne dodelitve programu iz točke (a) člena 10(1) te uredbe, zadevna država članica ni upravičena do dodatne dodelitve za svoj program iz točke (b) člena 10(1) te uredbe.

3. Komisija pri dodeljevanju sredstev iz tematskega instrumenta iz člena 8 te uredbe od 1. januarja 2025 dalje upošteva napredek, ki so ga države članice naredile pri doseganju mejnikov okvira smotrnosti iz člena 16 Uredbe (EU) 2021/1060 in ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju.

Člen 15

Posebni ukrepi

1. Država članica lahko prejme sredstva za posebne ukrepe poleg svoje dodelitve na podlagi člena 10(1), če so nato ta sredstva v njenem programu označena za ta namen in se uporabijo za uresničevanje ciljev Instrumenta.

2. Sredstva za posebne ukrepe se ne uporabijo za druge ukrepe iz programa države članice, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah in kot jih odobri Komisija s spremembo programa države članice.

Člen 16

Operativna podpora

1. Država članica lahko do 33 % zneska, ki ga v okviru Instrumenta prejme za svoj program, uporabi za financiranje operativne podpore javnim organom, odgovornim za izvajanje nalog in zagotavljanje storitev, ki predstavljajo javno storitev za Unijo.

2. Država članica pri uporabi operativne podpore ravna skladno z ustreznim pravnim redom Unije.

3. Država članica v svojem programu in letnih poročilih o smotrnosti iz člena 29 pojasnijo, kako bo uporaba operativne podpore prispevala k doseganju ciljev Instrumenta. Komisija pred odobritvijo programa države članice oceni izhodiščno stanje v državah članicah, ki so izrazile namero za uporabo operativne podpore, in sicer po posvetovanju z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo ter po potrebi eu-LISA, v okviru področij v pristojnosti teh agencij v skladu s členom 13(3), ter ob upoštevanju informacij, ki so jih predložile navedene države članice, in, kadar je ustrezno, razpoložljivih informacij na podlagi schengenskih ocenjevanj in ocen ranljivosti, vključno s priporočili na podlagi schengenskih ocenjevanj in ocen ranljivosti.

4. Brez poseganja v točko (c) člena 5(4) je operativna podpora osredotočena na ukrepe, ki jih krijejo izdatki, kot je določeno v Prilogi VII.

5. Za obravnavo nepredvidenih ali novih okoliščin ali za zagotovitev učinkovitega izvrševanja financiranja je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31 za spremembo Priloge VII v zvezi upravičenimi izdatki za operativno podporo.

Člen 17

Operativna podpora za posebno tranzitno shemo

1. Instrument zagotavlja podporo za kritje izpada plačil za tranzitne vizume ter dodatnih stroškov zaradi izvajanja sistema olajšanega tranzita v skladu z uredbama (ES) št. 693/2003 in (ES) št. 694/2003.

2. Sredstva, dodeljena Litvi za posebno tranzitno shemo v skladu s točko (a) člena 7(3), so tej državi na voljo kot dodatna operativna podpora, tudi za naložbe v infrastrukturo, v skladu z izdatki, upravičenimi do operativne podpore v okviru njenega programa iz Priloge VII.

3. Z odstopanjem od člena 16(1) lahko Litva za financiranje operativne podpore poleg zneska iz člena 16(1) uporabi znesek, ki ji je bil dodeljen v skladu s točko (a) člena 7(3).

4. Komisija in Litva pregledata uporabo tega člena, če pride do sprememb, ki vplivajo na obstoj ali delovanje posebne tranzitne sheme.

5. Na podlagi obrazložene zahteve Litve bi bilo treba pred sprejetjem zadnjega programa dela za tematski instrument iz člena 8 sredstva, dodeljena za posebno tranzitno shemo v skladu s točko (a) člena 7(3), pregledati in po potrebi prilagoditi prek tematskega instrumenta iz člena 8 v okviru omejitev proračunskih sredstev iz točke (b) člena 7(3).

Člen 18

Upravljalna preverjanja in revizije projektov, ki jih izvajajo mednarodne organizacije

1. Ta člen se uporablja za mednarodne organizacije ali njihove agencije iz točke (c)(ii) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe, katerih sisteme, pravila in postopke Komisija v skladu s členom 154(4) in (7) navedene uredbe pozitivno oceni kot ustrezne za namen posrednega izvrševanja nepovratnih sredstev, ki se financirajo iz proračuna Unije (v nadaljnjem besedilu: mednarodne organizacije).

2. Brez poseganja v točko (a) prvega odstavka člena 83 Uredbe (EU) 2021/1060 in člen 129 finančne uredbe organu upravljanja v primeru, da je mednarodna organizacija upravičenec, kakor je opredeljen v točki 9 člena 2 Uredbe (EU) 2021/1060, ni treba izvajati upravljalnih preverjanj iz točke (a) prvega pododstavka člena 74(1) Uredbe (EU) 2021/1060, če mu mednarodna organizacija predloži dokumente iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 155(1) finančne uredbe.

3. Brez poseganja v točko (c) prvega pododstavka člena 155(1) finančne uredbe se z izjavo o upravljanju, ki jo predloži mednarodna organizacija, potrdi, da je projekt skladen z veljavnim pravom in pogoji za podporo projekta.

4. Kadar je treba stroške povrniti v skladu s točko (a) člena 53(1) Uredbe (EU) 2021/1060, se z izjavo o upravljanju, ki jo predloži mednarodna organizacija, potrdi, da:

(a)	so bili računi in dokazila, da jih je upravičenec plačal, preverjeni;

(b)	so bile računovodske evidence, ki jih upravičenec vodi za transakcije, povezane z izdatki, prijavljenimi organu upravljanja, ali računovodske kode, ki jih uporablja za te transakcije, preverjene.

5. Kadar je treba stroške povrniti na podlagi točke (b), (c) ali (d) člena 53(1) Uredbe (EU) 2021/1060, se z izjavo o upravljanju potrdi, da so pogoji za povračilo izdatkov izpolnjeni.

6. Dokumenti iz točk (a) in (c) prvega pododstavka člena 155(1) finančne uredbe se organu upravljanja predložijo skupaj s posameznim zahtevkom za plačilo, ki ga predloži upravičenec.

7. Upravičenec organu upravljanja vsako leto do 15. oktobra predloži obračun. Obračunu priloži mnenje neodvisnega revizijskega telesa, ki je bilo pripravljeno v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi. V tem mnenju se navede, ali obstoječi kontrolni sistemi delujejo pravilno in so stroškovno učinkoviti ter ali so osnovne transakcije zakonite in pravilne. V tem mnenju se tudi navede, ali se je pri revizijskem delu pojavil dvom glede trditev v izjavah o upravljanju, ki jih predloži mednarodna organizacija, vključno z informacijami o sumu goljufije. To mnenje pomeni zagotovilo, da so izdatki, vključeni v zahtevke za plačilo, ki jih mednarodna organizacija predloži organu upravljanja, zakoniti in pravilni.

8. Brez poseganja v obstoječe možnosti za opravljanje nadaljnjih revizij iz člena 127 finančne uredbe organ upravljanja pripravi izjavo o upravljanju iz točke (f) prvega pododstavka člena 74(1) Uredbe (EU) 2021/1060. Organ upravljanja se pri tem zanaša na dokumente, ki mu jih je predložila mednarodna organizacija v skladu z odstavki 2 do 5 in 7 tega člena, namesto da bi se zanašal na upravljalna preverjanja iz člena 74(1) navedene uredbe.

9. Dokument, v katerem so navedeni pogoji za podporo iz člena 73(3) Uredbe (EU) 2021/1060, vključuje zahteve iz tega člena.

10. Odstavek 2 se ne uporablja in organ upravljanja mora nato opraviti upravljalna preverjanja, kadar:

(a)	ta organ upravljanja v zvezi s projektom, ki ga začne ali izvaja mednarodna organizacija, ugotovi, da obstaja posebno tveganje za nepravilnost ali da so podani znaki goljufije;

(b)	mednarodna organizacija organu upravljanja ne predloži dokumentov iz odstavkov 2 do 5 in 7 ali

(c)	so dokumenti iz odstavkov 2 do 5 in 7, ki jih je predložila mednarodna organizacija, nepopolni.

11. Kadar je projekt, v katerem je mednarodna organizacija upravičenec, kakor je opredeljen v točki 9 člena 2 Uredbe (EU) 2021/1060, vključen v vzorec iz člena 79 navedene uredbe, lahko revizijski organ svoje delo opravi na podlagi podvzorca transakcij, ki se nanašajo na ta projekt. Kadar se v podvzorcu odkrijejo napake, lahko revizijski organ, če je ustrezno, zahteva, da revizor mednarodne organizacije oceni celotni obseg in skupni znesek napak v tem projektu.

ODDELEK 3

Podpora in izvajanje v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja

Člen19

Področje uporabe

Komisija podporo na podlagi tega oddelka izvaja bodisi neposredno v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe bodisi posredno v skladu s točko (c) navedenega pododstavka.

Člen 20

Upravičeni subjekti

1. Do financiranja Unije so upravičeni naslednji subjekti:

(a)

pravni subjekti s sedežem v:

(i)	državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(ii)	tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz odstavka 3;

(b)	pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, ali vse mednarodne organizacije, pomembne za namene Instrumenta.

2. Fizične osebe niso upravičene do financiranja Unije.

3. Subjekti iz točke (a)(ii) odstavka 1 sodelujejo v sklopu konzorcija, ki ga sestavljata vsaj dva neodvisna subjekta, od katerih ima vsaj eden sedež v državi članici.

Subjekti, ki sodelujejo v sklopu konzorcija iz prvega pododstavka tega odstavka, zagotovijo, da so ukrepi, pri katerih sodelujejo, skladni z načeli iz Listine in prispevajo k doseganju ciljev Instrumenta.

Člen 21

Ukrepi Unije

1. Na pobudo Komisije se lahko Instrument uporabi za financiranje ukrepov Unije, ki se nanašajo na cilje Instrumenta, in sicer v skladu s Prilogo III.

2. Z ukrepi Unije se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil.

3. Nepovratna sredstva, ki se izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja, se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

4. Člani komisije za ocenjevanje predlogov iz člena 150 finančne uredbe so lahko zunanji strokovnjaki.

5. S prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja se lahko krije tveganje v zvezi s povračilom sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in ti prispevki se štejejo za zadostno jamstvo na podlagi finančne uredbe. Uporablja se člen 37(7) Uredbe (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (51).

Člen 22

Tehnična pomoč na pobudo Komisije

V skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2021/1060 lahko Instrument tehnično pomoč, ki se izvaja na pobudo Komisije ali v njenem imenu, podpira s 100-odstotno stopnjo financiranja.

Člen 23

Revizije

Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno z osebami ali subjekti, ki jih niso pooblastile institucije, organi, uradi ali agencije Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom 127 finančne uredbe.

Člen 24

Informiranje, komuniciranje in obveščanje javnosti

1. Prejemniki sredstev Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih, smiselnih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, navedejo izvor teh sredstev in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov. Prepoznavnost financiranja Unije in take informacije se zagotovijo, razen v ustrezno utemeljenih primerih, kadar takih informacij ni mogoče ali ustrezno javno prikazati ali kadar je razkritje takih informacij zakonsko omejeno, zlasti zaradi varnosti, javnega reda, kazenskih preiskav ali varstva osebnih podatkov. Za zagotavljanje prepoznavnosti financiranja Unije prejemniki sredstev Unije pri javnem komuniciranju o zadevnem ukrepu navedejo izvor teh sredstev in prikažejo emblem Unije.

2. Da bi Komisija dosegla čim širše občinstvo, izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi z Instrumentom, ukrepi na podlagi Instrumenta in doseženimi rezultati.

Finančna sredstva, dodeljena Instrumentu, prispevajo tudi h korporativnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge povezane s cilji iz Instrumenta.

3. Komisija objavi programe dela za tematski instrument iz člena 8. Komisija informacije iz člena 38(2) finančne uredbe v zvezi s podporo, zagotovljeno v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, objavi na javno dostopnem spletnem mestu in jih redno posodablja. Te informacije se objavijo v odprtem, strojno berljivem formatu, ki omogoča, da se podatki razvrščajo, iščejo, izpišejo in primerjajo.

ODDELEK 4

Podpora in izvajanje v okviru deljenega, neposrednega ali posrednega upravljanja

Člen 25

Nujna pomoč

1. Instrument zagotavlja finančno pomoč za nujne in posebne potrebe v ustrezno utemeljenih izrednih razmerah.

Komisija lahko v odziv na takšne ustrezno utemeljene izredne razmere zagotovi nujno pomoč v okviru razpoložljivih sredstev.

2. Nujna pomoč je lahko v obliki nepovratnih sredstev, ki se dodelijo neposredno decentraliziranim agencijam.

3. Programom držav članic se poleg dodelitve iz člena 10(1) lahko dodeli nujna pomoč, če je nato v programih držav članic označena za ta namen. Ta sredstva se ne uporabijo za druge ukrepe iz programa države članice, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah in kot jih odobri Komisija s spremembo programa države članice. Predhodno financiranje za nujno pomoč lahko znaša 95 % prispevkov Unije, odvisno od razpoložljivosti sredstev.

4. Nepovratna sredstva, ki se izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja, se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

5. Kadar je to potrebno za izvajanje ukrepa, se lahko z nujno pomočjo krijejo izdatki, ki so nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva ali prošnje za pomoč za ta ukrep, pod pogojem, da izdatek ni nastal pred 1. januarjem 2021.

6. Nujna pomoč se zagotovi na način, ki je v celoti skladen tako z ustreznim pravnim redom Unije kot z mednarodnimi obveznostmi, ki jih imajo Unija in države članice na podlagi mednarodnih instrumentov, katerih podpisnice so.

7. Da bi Komisija zagotovila pravočasno razpoložljivost sredstev za nujno pomoč, lahko v ustrezno utemeljenih nujnih primerih z izvedbenim aktom, ki se začne uporabljati takoj, v skladu s postopkom iz člena 32(4) ločeno sprejme sklep o financiranju za nujno pomoč iz člena 110 finančne direktive za nujno pomoč. Tak akt ostane veljaven za obdobje, ki ni daljše od 18 mesecev.

Člen 26

Kumulativno in alternativno financiranje

1. Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru Instrumenta, lahko prejme prispevek tudi iz drugega programa Unije, vključno iz skladov v okviru deljenega upravljanja, pod pogojem, da ti prispevki ne krijejo istih stroškov. Za zadevni prispevek k ukrepu se uporabljajo pravila ustreznega programa Unije. Kumulativno financiranje ne sme presegati skupnih upravičenih stroškov ukrepa. Podpora iz različnih programov Unije se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.

2. V skladu s členom 73(4) Uredbe (EU) 2021/1060 lahko Evropski sklad za regionalni razvoj ali Evropski socialni sklad plus podpirata ukrepe, ki jim je bil dodeljen pečat odličnosti, kakor je opredeljen v točki 45 člena 2 navedene uredbe. Za dodelitev pečata odličnosti morajo ukrepi izpolnjevati naslednje kumulativne pogoje:

(a)	ocenjeni so bili v sklopu razpisa za zbiranje predlogov v okviru Instrumenta;

(b)	izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti iz navedenega razpisa za zbiranje predlogov in

(c)	ne morejo biti financirani v okviru navedenega razpisa za zbiranje predlogov zaradi proračunskih omejitev.

ODDELEK 5

Spremljanje, poročanje in ocenjevanje

Pododdelek 1

Skupne določbe

Člen 27

Spremljanje in poročanje

1. Komisija skladno z zahtevami glede poročanja iz točke (h)(iii) prvega pododstavka člena 41(3) finančne uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o glavnih kazalnikih smotrnosti iz Priloge V k tej uredbi.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31 za spremembo Priloge V, da po potrebi prilagodi glavne kazalnike smotrnosti iz navedene priloge.

3. Kazalniki za poročanje o napredku Instrumenta pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3(2) so določeni v Prilogi VIII. Za kazalnike izložkov so izhodiščne vrednosti določene na nič. Mejniki za leto 2024 in cilji za leto 2029 so kumulativni.

4. Komisija poroča tudi o uporabi tematskega instrumenta iz člena 8 v podporo ukrepom v tretjih državah ali v zvezi z njimi in o tem, v kolikšni meri se tematski instrument uporablja v podporo takim ukrepom.

5. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja programa in njegovih rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom sredstev Unije in po potrebi državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

6. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka Instrumenta pri doseganju njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31 za spremembo Priloge VIII, da se pregledajo ali dopolnijo kazalniki, kadar je to potrebno, in da se ta uredba dopolni z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje, vključno o informacijah, ki jih predložijo države članice. Vsakršna sprememba Priloge VIII se uporablja samo za projekte, izbrane po začetku veljavnosti navedene spremembe.

Člen 28

Ocenjevanje

1. Komisija do 31. decembra 2024 opravi vmesno oceno te uredbe. V vmesni oceni poleg tega, kar je določeno v členu 45(1) Uredbe (EU) 2021/1060, oceni naslednje:

(a)	uspešnost Instrumenta, vključno z napredkom pri doseganju njegovih ciljev, pri čemer se upoštevajo vse ustrezne že razpoložljive informacije, zlasti letna poročila o smotrnosti iz člena 29 ter kazalniki izložkov in rezultatov iz Priloge VIII;

(b)	učinkovitost uporabe sredstev, dodeljenih Instrumentu, ter učinkovitost upravljalnih in kontrolnih ukrepov, uvedenih za njegovo izvajanje;

(c)	nadaljnjo ustreznost in primernost izvedbenih ukrepov iz Priloge II;

(d)	usklajevanje, skladnost in medsebojno dopolnjevanje ukrepov, ki so podprti v okviru Instrumenta, in podpora z drugimi sredstvi Unije;

(e)	dodano vrednost Unije pri ukrepih, ki se izvajajo v okviru Instrumenta.

Pri tej vmesni oceni se upoštevajo rezultati retrospektivne ocene učinkov instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020.

2. Retrospektivna ocena poleg tega, kar je določeno v členu 45(2) Uredbe (EU) 2021/1060, vsebuje elemente iz odstavka 1 tega člena. Oceni se tudi učinek Instrumenta.

3. Vmesna ocena in retrospektivna ocena se opravita pravočasno, da bi prispevali k postopku odločanja, po potrebi tudi pri reviziji te uredbe.

4. Komisija zagotovi, da so informacije iz vmesne in retrospektivne ocene javno dostopne, razen v ustrezno utemeljenih primerih, kadar je razkritje teh informacij zakonsko omejeno, zlasti zaradi delovanja ali varnosti zunanjih meja v okviru evropskega integriranega upravljanja meja, varnosti, javnega reda, kazenskih preiskav ali varstva osebnih podatkov.

5. Komisija v vmesni oceni in retrospektivni oceni v skladu s členom 5 ter členom 13(12) in (13) posebno pozornost nameni oceni ukrepov, ki se izvajajo s tretjimi državami, v njih ali v zvezi z njimi.

Pododdelek 2

Pravila za deljeno upravljanje

Člen 29

Letna poročila o smotrnosti

1. Države članice do 15. februarja 2023 in do 15. februarja vsakega naslednjega leta do vključno leta 2031 Komisiji predložijo letno poročilo o smotrnosti iz člena 41(7) Uredbe (EU) 2021/1060.

Obdobje poročanja zajema zadnje obračunsko leto, kot je opredeljeno v točki 29 člena 2 Uredbe (EU) 2021/1060, ki je predhodno letu predložitve poročila. Poročilo, predloženo do 15. februarja 2023, zajema obdobje od 1. januarja 2021.

2. Letna poročila o smotrnosti vsebujejo zlasti informacije o:

(a)	napredku pri izvajanju programa države članice ter pri doseganju mejnikov in ciljev iz njenega programa ob upoštevanju najnovejših podatkov, kot zahteva člen 42 Uredbe (EU) 2021/1060;

(b)

morebitnih vprašanjih, ki vplivajo na smotrnost programa države članice, in ukrepih, sprejetih za njihovo obravnavo, vključno z informacijami o morebitnih obrazloženih mnenjih, ki jih Komisija izda v zvezi s postopkom ugotavljanja kršitev na podlagi člena 258 PDEU, povezanih z izvajanjem Instrumenta;

(c)	medsebojnem dopolnjevanju ukrepov, ki so podprti v okviru Instrumenta, in podpore z drugimi sredstvi Unije, zlasti tistih ukrepov, ki se izvajajo v tretjih državah ali v zvezi z njimi;

(d)	prispevku programa države članice k izvajanju ustreznega pravnega reda Unije in njenih akcijskih načrtov;

(e)	izvajanju ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo;

(f)	izpolnjevanju veljavnih omogočitvenih pogojev in njihovi uporabi v celotnem programskem obdobju, zlasti spoštovanju temeljnih pravic;

(g)	ravni izdatkov v skladu s členom 85(2) in (3) Uredbe (EU) 2018/1240, vključenih v obračune na podlagi člena 98 Uredbe (EU) 2021/1060;

(h)	izvajanju projektov v tretji državi ali v zvezi z njo.

Letna poročila o smotrnosti vsebujejo tudi povzetek, ki zajema vse točke iz prvega pododstavka tega odstavka. Komisija zagotovi, da so povzetki, ki jih predložijo države članice, prevedeni v vse uradne jezike Unije in javno dostopni.

3. Komisija lahko poda pripombe na letna poročila o smotrnosti v dveh mesecih od datuma njihovega prejema. Kadar Komisija v navedenem roku ne poda pripomb, se poročilo šteje za sprejeto.

4. Komisija na svojem spletnem mestu navede povezave do spletnih mest iz člena 49(1) Uredbe (EU) 2021/1060.

5. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena Komisija sprejme izvedbeni akt, v katerem določi predlogo za letno poročilo o smotrnosti. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 32(2).

Člen 30

Spremljanje in poročanje v okviru deljenega upravljanja

1. Pri spremljanju in poročanju v skladu z naslovom IV Uredbe (EU) 2021/1060 se uporabijo kode za vrste ukrepanja iz Priloge VI k tej uredbi, kot je ustrezno. Za obravnavo nepredvidenih ali novih okoliščin in za zagotovitev učinkovitega izvrševanja financiranja se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31 za spremembo Priloge VI.

2. Kazalniki, določeni v Prilogi VIII k tej uredbi, se uporabljajo v skladu s členom 16(1) ter členoma 22 in 42 Uredbe (EU) 2021/1060.

POGLAVJE III

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 31

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz drugega pododstavka člena 5(1), člena 13(17), člena 16(5), člena 27(2) in (6) ter člena 30(1) se prenese na Komisijo do 31. decembra 2027.

3. Prenos pooblastila iz drugega pododstavka člena 5(1), člena 13(17), člena 16(5), člena 27(2) in (6) ter člena 30(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi drugega pododstavka člena 5(1), člena 13(17), člena 16(5), člena 27(2) in (6) ali člena 30(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 32

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor (odbor za sklade za notranje zadeve). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

Člen 33

Prehodne določbe

1. Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo ukrepov, začetih na podlagi Uredbe (EU) št. 515/2014, ki se še naprej uporablja za te ukrepe do njihovega zaključka.

2. Finančna sredstva za Instrument lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med Instrumentom in ukrepi, sprejetimi na podlagi Uredbe (EU) št. 515/2014.

3. V skladu s točko (a) drugega pododstavka člena 193(2) finančne uredbe se lahko ob upoštevanju zapoznelega začetka veljavnosti te uredbe in za zagotovitev kontinuitete stroški, nastali v zvezi z ukrepi, podprtimi na podlagi te uredbe v okviru neposrednega upravljanja, ki so se že začeli izvajati, za omejeno obdobje štejejo za upravičene do financiranja od 1. januarja 2021, tudi če so ti stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva ali zahtevka za pomoč.

4. V skladu z Uredbo (EU) št. 514/2014 lahko države članice po 1. januarju 2021 še naprej podpirajo projekt, ki je bil izbran in začet na podlagi Uredbe (EU) št. 515/2014, če zagotovijo, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	projekt ima dve, s finančnega vidika določljivi fazi z ločenimi revizijskimi sledmi;

(b)	skupni stroški projekta presegajo 2 500 000 EUR;

(c)	izplačila upravičencem, ki jih odgovorni organ izvede za prvo fazo projekta, se vključijo v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji na podlagi Uredbe (EU) št. 514/2014, izdatki za drugo fazo projekta pa se vključijo v zahtevke za plačilo na podlagi Uredbe (EU) 2021/1060;

(d)	druga faza projekta je v skladu z veljavnim pravom in upravičena do podpore iz Instrumenta na podlagi te uredbe in Uredbe (EU) 2021/1060;

(e)	država članica se zaveže, da bo projekt dokončala, poskrbela, da bo operativen, in o njem poročala v letnem poročilu o smotrnosti, ki ga bo predložila do 15. februarja 2024.

Določbe te uredbe in Uredbe (EU) 2021/1060 se uporabljajo za drugo fazo projekta, kot je določeno v prvem pododstavku tega odstavka.

Ta odstavek se uporablja samo za projekte, ki so bili izbrani v okviru deljenega upravljanja na podlagi Uredbe (EU) št. 514/2014.

Člen 34

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, 7. julija 2021

Za Evropski parliament

predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

predsednik

A. LOGAR

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 184.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 14. junija 2021 (UL C 265, 5.7.2021, str. 1). Stališče Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295/1, 14.11.2019, str. 1).

(4) Uredba (EU) št. 513/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/125/PNZ (UL L 150, 20.5.2014, str. 93).

(5) Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 143).

(6) Uredba (EU) 2021/1077 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja (UL L 234, 2.7.2021, str. 1).

(7) Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter o finančnih pravilih zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(8) Odločba št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov (UL L 144, 6.6.2007, str. 22).

(9) Uredba (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 295, 21.11.2018, str. 99).

(10) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(11) Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).

(12) Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019, str. 27).

(13) Uredba (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816 (UL L 135, 22.5.2019, str. 85).

(14) Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20).

(15) Uredba (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 (UL L 236, 19.9.2018, str. 1).

(16) Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 180, 29.6.2013, str. 1).

(17) Uredba (EU) 2018/1860 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o uporabi schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 312, 7.12.2018, str. 1).

(18) Uredba (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma ter o spremembi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 (UL L 312, 7.12.2018, str. 14).

(19) Uredba (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU (UL L 312, 7.12.2018, str. 56).

(20) Uredba (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o vzpostavitvi centraliziranega sistema za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva (sistem ECRIS-TCN) z namenom dopolnitve evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc ter o spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 (UL L 135, 22.5.2019, str. 1).

(21) Uredba Sveta (EU) št. 1053/2013 z dne 7. oktobra 2013 o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Sklepa Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora o ocenjevanju in izvajanju Schengenskega sporazuma (UL L 295, 6.11.2013, str. 27).

(22) Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).

(23) Uredba Sveta (ES) št. 693/2003 z dne 14. aprila 2003 o ustanovitvi posebnega Poenostavljenega tranzitnega dokumenta (FTD), Poenostavljenega železniškega tranzitnega dokumenta (FRTD) in o spremembah Skupnih konzularnih navodil in Skupnega priročnika (UL L 99, 17.4.2003, str. 8).

(24) Uredba Sveta (ES) št. 694/2003 z dne 14. aprila 2003 o enotnih formatih za Poenostavljeni tranzitni dokument (FTD) in Poenostavljen železniški tranzitni dokument (FRTD), predvidena v Uredbi (ES) št. 693/2003 (UL L 99, 17.4.2003, str. 15).

(25) Uredba (EU) 2021/1147 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje (glej stran 1 tega Uradnega lista).

(26) Uredba (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (UL L 208, 5.8.2002, str. 1).

(27) Uredba (EU) 2019/473 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o Evropski agenciji za nadzor ribištva (UL L 83, 25.3.2019, str. 18).

(28) Uredba (EU) 2021/1149 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Sklada za notranjo varnost (glej stran 94 tega Uradnega lista).

(29) UL L 433I, 22.12.2020, str. 28.

(30) Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 11).

(31) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(32) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(33) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(34) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(35) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(36) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(37) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

(38) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(39) UL L 282, 19.10.2016, str. 4.

(40) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(41) Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz (UL L 150, 20.5.2014, str. 112).

(42) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(43) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(44) Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(45) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(46) Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(47) UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(48) Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).

(49) Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(50) Uredba Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (UL L 53, 22.2.2007, str. 1).

(51) Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).