1.   ESRR v okviru čezmejnega sodelovanja podpira regije Unije na ravni NUTS 3 na vseh notranjih in zunanjih kopenskih mejah s tretjimi državami ali partnerskimi državami ter vse regije Unije na ravni NUTS 3 na morskih mejah, ki so med seboj oddaljene največ 150 km morja, in sicer brez poseganja v morebitne potrebne prilagoditve za zagotovitev skladnosti in neprekinjenosti območij, ki jih zajema program sodelovanja, in tam, kjer čezmejni odnosi lahko učinkovito potekajo.

2.   Programi Interreg za notranje čezmejno sodelovanje lahko zajemajo regije na Norveškem, v Švici in v Združenem kraljestvu, ki so enakovredne regijam na ravni NUTS 3, kakor tudi Andoro, Lihtenštajn, Monako in San Marino.

3.   V okviru zunanjega čezmejnega sodelovanja regije na ravni NUTS 3 zadevne partnerske države ali, če klasifikacija NUTS ni na voljo, enakovredna območja vzdolž vseh kopenskih in morskih meja med državami članicami in partnerskimi državami, ki izpolnjujejo pogoje v okviru IPA III ali NDICI, podpira IPA III ali NDICI, brez poseganja v morebitne prilagoditve, potrebne za zagotovitev skladnosti in neprekinjenosti območij, ki jih zajema program sodelovanja.

1.   ESRR v okviru transnacionalnega sodelovanja podpira regije Unije na ravni NUTS 2, vključno z najbolj oddaljenimi regijami, ki zajemajo večja transnacionalna ozemlja, pri čemer se po potrebi upoštevajo makroregionalne strategije ali strategije za morske bazene.

2.   Na zahtevo zadevne države članice oz. zadevnih držav članic, ki predložijo program za transnacionalno sodelovanje, lahko navedeni program vključuje tudi eno ali več najbolj oddaljenih regij iz zadevne države članice oz. zadevnih držav članic.

3.   Programi za transnacionalno sodelovanje lahko zajemajo naslednja ozemlja, ne glede na to, ali so podprta iz proračuna Unije:

4.   Regije, tretje države, partnerske države ali ČDO iz odstavka 3 so regije na ravni NUTS 2 ali, če klasifikacija NUTS ni na voljo, enakovredna območja.

1.   Kar zadeva medregionalno sodelovanje, ESRR podpira celotno ozemlje Unije, vključno z najbolj oddaljenimi regijami.

2.   Programi medregionalnega sodelovanja lahko zajemajo celotno ozemlje tretjih držav, partnerskih držav in drugih ozemelj ali njegov del ali ČDO iz členov 4, 5 in 7, ne glede na to, ali so podprta iz instrumentov Unije za zunanje financiranje.

1.   V okviru sodelovanja najbolj oddaljenih regij se iz ESRR podpirajo vse regije iz prvega odstavka člena 349 PDEU.

2.   Programi Interreg za najbolj oddaljene regije lahko zajemajo partnerske države ali njihove dele, ki jih podpira NDICI, ali ČDO, ki jih podpira program čezmorskih držav in ozemelj (OCTP), ali oboje.

1.   Komisija za namene členov 4 do 7 sprejme izvedbene akte, ki določajo seznam programskih območij Interreg, ki prejmejo podporo, razčlenjen na posamezne sklope in posamezne programe Interreg. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 63(2).

Zunanji čezmejni programi se navedejo kot „programi Interreg A IPA III-CBC“ (IPA III-CBC) ali „ programi Interreg NEXT CBC“ (NDICI-CBC).

2.   Izvedbeni akt iz prvega pododstavka odstavka 1 vsebuje tudi seznam tistih regij na ravni NUTS 3 v Uniji, ki se upoštevajo za dodelitev sredstev ESRR za čezmejno sodelovanje na vseh notranjih mejah in na tistih zunanjih mejah, ki jih zajemajo instrumenti Unije za zunanje financiranje.

3.   Regije tretjih ali partnerskih držav ali ozemlja zunaj Unije, ki ne prejemajo podpore iz ESRR ali iz instrumenta Unije za zunanje financiranje ali ki prispevajo k proračunu Unije v obliki zunanjih namenskih prejemkov, so prav tako navedeni v seznamu iz drugega pododstavka odstavka 1.

1.   Sredstva ESRR za programe Interreg znašajo8 050 000 000 EUR v cenah za leto 2018 iz skupnih sredstev, ki so na voljo za prevzem proračunskih obveznosti iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada za programsko obdobje 2021–2027 in so določena v členu 109(1) Uredbe (EU) 2021/1060.

2.   Sredstva iz odstavka 1 se dodelijo na naslednji način:

3.   Komisija vsaki posamezni državi članici sporoči njen delež skupnih zneskov za sklope A, B in D, izračunan na podlagi metodologije iz točke 8 Priloge XXVI Uredbe (EU) 2021/1060, in sicer za vsako leto posebej.

4.   Vsaka država članica lahko prerazporedi največ 15 % svojih dodeljenih finančnih sredstev za vsakega od sklopov A, B in D, in sicer iz enega od navedenih sklopov v enega ali več drugih sklopov.

5.   Na podlagi zneskov, sporočenih na podlagi odstavka 3, vsaka država članica Komisijo obvesti o tem, ali in kako je uporabila možnost prerazporeditve iz odstavka 4 ter kako je svoj delež razporedila med programe Interreg, v katerih sodeluje.

1.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih so določeni večletni strateški dokumenti v zvezi z zunanjimi čezmejnimi in transnacionalnimi programi sodelovanja, ki jih podpirata ESRR in NDICI ali ESSR in IPA III. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 63(2) te uredbe in, kadar je primerno, ob ustreznem upoštevanju postopka, določenega v uredbi IPA III.

V zvezi s programi Interreg, ki jih podpirata ESRR in NDICI, izvedbeni akt določi elemente iz člena 14(2) Uredbe (EU) 2021/947.

V zvezi s programi Interreg, ki jih podpirata ESRR in IPA III, izvedbeni akt zajema po potrebi tudi udeležbo upravičencev do IPA III ali partnerskih držav v programih Interreg C in D.

2.   Prispevek iz ESRR za zunanje čezmejne programe Interreg, ki prejemajo tudi finančna sredstva v okviru IPA III-CBC ali finančna sredstva v okviru NDICI-CBC, določijo Komisija in zadevne države članice. Prispevek iz ESRR, določen za vsako državo članico, se naknadno ne prerazporeja med zadevnimi državami članicami.

Ustrezni prispevki iz IPA III in NDICI za programe Interreg B, C in D upoštevajo sestavo partnerstva programa s strani držav članic, upravičencev do IPA in partnerskih držav. Navedeni prispevki se določijo v večletnih strateških dokumentih iz prvega pododstavka odstavka 1.

3.   Podpora iz ESRR se dodeli posameznim zunanjim čezmejnim programom, pod pogojem, da v okviru zadevnega dokumenta strateškega načrtovanja najmanj enakovredne zneske zagotovita IPA III-CBC in NDICI-CBC iz ustreznega večletnega strateškega dokumenta. Navedeni prispevek je omejen z največjim zneskom iz uredbe IPA III ali Uredbe (EU) 2021/947.

Vendar, če revizija zadevnih dokumentov strateškega načrtovanja v okviru IPA III ali NDICI povzroči zmanjšanje enakovrednega zneska za preostala leta, ima vsaka zadevna država članica naslednje možnosti:

4.   Letna odobrena proračunska sredstva za podporo zunanjim čezmejnim programom Interreg iz ESRR, IPA III-CBC ali NDICI-CBC se vnesejo v ustrezne proračunske vrstice za proračunsko leto 2021.

5.   Kadar je Komisija vključila posebna dodeljena finančna sredstva za pomoč partnerskim državam ali regijam v skladu z Uredbo (EU) 2021/947 in ČDO v skladu s Sklepom 2013/755/EU ali obema pri krepitvi njihovega sodelovanja s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami Unije v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) 2021/947 ali členom 87 Sklepa 2013/755/EU ali v skladu z obema aktoma, lahko ESRR po potrebi prav tako prispeva v skladu s to uredbo in na podlagi vzajemnosti in sorazmernosti glede ravni financiranja iz NDICI ali OCTP ali obeh, za ukrepe, ki jih izvaja partnerska država ali regija ali kateri koli drug subjekt v skladu z Uredbo (EU) 2021/947, država, ozemlje ali kateri koli drug subjekt v skladu s Sklepom 2013/755/EU ali najbolj oddaljena regija Unije v okviru predvsem enega ali več skupnih programov Interreg B, C ali D ali v okviru ukrepov sodelovanja iz člena 59 te uredbe, ki so vzpostavljeni in se izvajajo v skladu s to uredbo.

1.   Komisija na podlagi informacij, ki jih države članice zagotovijo na podlagi člena 9(5), sprejme izvedbene akte, v katerih so navedeni vsi programi Interreg, za vsak program pa je naveden tudi skupni znesek celotne podpore iz ESRR ter, kadar je primerno, celotna podpora iz vsakega instrumenta Unije za zunanje financiranje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 63(2).

2.   V navedenih izvedbenih aktih so navedeni tudi zneski, prerazporejeni na podlagi člena 9(4) in razčlenjeni po državah članicah.

1.   Če za leto 2022 ali 2023 ni bil Komisiji do 31. marca zadevnega leta predložen zunanji čezmejni program, se letni prispevek iz ESRR za ta program, ki ni bil prerazporejen v drug program, predložen v isti kategoriji zunanjih čezmejnih programov Interreg, dodeli notranjim čezmejnim programom Interreg, v katerih sodeluje zadevna država članica.

2.   Če do 31. marca 2024 še vedno obstajajo zunanji čezmejni programi Interreg, ki niso bili predloženi Komisiji, se prispevek iz ESRR iz člena 9(5) za te programe za preostala leta do leta 2027, ki ni bil prerazporejen v drug program Interreg, ki ga prav tako podpira IPA III-CBC oziroma NDICI-CBC, dodeli notranjim čezmejnim programom Interreg, v katerih sodeluje zadevna država članica.

3.   Kateri koli zunanji čezmejni program Interreg, ki ga je Komisija že odobrila, se v skladu z veljavnimi pravili in postopki opusti ali se mu dodelijo nižja sredstva, zlasti če:

V takem primeru se prispevek iz ESRR iz odstavka 1, ki ustreza višini letnih obrokov, za katere še niso bile prevzete obveznosti, ali višini letnih obrokov, za katere so bile pravice prevzete ali v istem proračunskem letu v celoti ali deloma odvzete, in ki ni bil prerazporejen v drug program Interreg, ki ga prav tako podpira IPA III-CBC oziroma NDICI-CBC, dodeli notranjim čezmejnim programom Interreg, v katerih sodeluje zadevna država članica.

4.   V zvezi s programom Interreg B, ki ga je Komisija že odobrila, se sodelovanje partnerske države ali ČDO opusti, če je izpolnjen eden od pogojev iz točke (a) ali (b) prvega pododstavka odstavka 3.

Sodelujoče države članice in, kadar je primerno, preostale sodelujoče partnerske države zahtevajo:

Kadar se dodelitev sredstev za program Interreg zmanjša na podlagi točke (b), se prispevek iz ESRR, ki ustreza višini letnih obrokov, za katere še niso bile prevzete obveznosti, dodeli drugemu programu Interreg B, pri katerem sodeluje ena ali več zadevnih držav članic, ali, če država članica sodeluje samo pri enem programu Interreg B, enemu ali več notranjim čezmejnim programom Interreg, pri katerih sodeluje zadevna država članica.

5.   Prispevek iz IPA III, NDICI ali OCTP, znižan na podlagi tega člena, se uporablja v skladu z uredbo IPA III, Uredbo (EU) 2021/947 oziroma Sklepom 2013/755/EU.

6.   Kadar tretja država, partnerska država ali ČDO, ki prispeva k programu Interreg z nacionalnimi sredstvi, ki ne predstavljajo nacionalnega sofinanciranja podpore iz ESRR ali iz instrumenta Unije za zunanje financiranje, zmanjša prispevek med izvajanjem programa Interreg, bodisi v celoti ali v zvezi s skupnimi operacijami, ki so bile že izbrane in so prejele dokument iz člena 22(6), sodelujoča država članica ali sodelujoče države članice zahtevajo eno od možnosti iz drugega pododstavka odstavka 4 tega člena.

1.   Stopnja sofinanciranja na ravni posameznega programa Interreg ne sme presegati 80 %.

2.   Ne glede na odstavek 1 tega člena navedena stopnja sofinanciranja za programe Interreg D ne sme presegati 85 %, razen če je višji odstotek določen v Sklepu 2013/755/EU ali katerem koli aktu, sprejetem na podlagi navedenega sklepa ali, kadar je primerno, na podlagi Uredbe (EU) 2021/947 ali drugega akta, sprejetega na podlagi navedene uredbe.

3.   Kadar so programi Interreg podprti z ESRR in IPA III-CBC ter kadar sredstva iz ESRR znašajo 50 % ali manj skupnih dodeljenih sredstev Unije, se lahko v uredbi IPA III ali katerem koli aktu, sprejetem na podlagi navedene uredbe, določi višji odstotek.

4.   Kadar so programi Interreg podprti z ESRR in bodisi samo z NDICI bodisi z NDICI in IPA III ter kadar sredstva iz ESRR znašajo 50 % ali manj skupnih dodeljenih sredstev Unije, se lahko v Uredbi (EU) 2021/947 ali katerem koli aktu, sprejetem na podlagi navedene uredbe, določi višji odstotek.

1.   ESRR v okviru svojega obsega delovanja, kot je določeno v členu 5 Uredbe (EU) 2021/1058, in, kadar je primerno, instrumenti Unije za zunanje financiranje prispevajo k uresničevanju ciljev politike, kot je določeno v členu 5(1) Uredbe (EU) 2021/1060, prek skupnih ukrepov v okviru programov Interreg.

2.   ESRR v primeru čezmejnega programa PEACE PLUS, v okviru katerega podpira mir in spravo, kot specifični cilj v okviru cilja politike 4 prispeva tudi k spodbujanju socialne, ekonomske in regionalne stabilnosti v zadevnih regijah, zlasti z ukrepi za spodbujanje kohezije med skupnostmi. Navedeni specifični cilj podpira ločena prednostna naloga.

3.   ESRR in, kadar je primerno, instrumenti Unije za zunanje financiranje poleg k specifičnim ciljem za ESRR, kot je določeno v členu 3 Uredbe (EU) 2021/1058, s skupnimi ukrepi v okviru programov Interreg prispevajo tudi k specifičnim ciljem iz točk (a) do (l) člena 4(1) Uredbe (EU) 2021/1057.

4.   ESRR in, kadar je primerno, instrumenti Unije za zunanje financiranje lahko v okviru programov Interreg podpirajo tudi specifični cilj Interreg „boljše upravljanje sodelovanja“, z enim ali več od naslednjih ukrepov:

5.   ESRR in, kadar je primerno, instrumenti Unije za zunanje financiranje lahko v okviru programov Interreg prispevajo tudi k specifičnemu cilju Interreg „varnejša in bolj varovana Evropa“, zlasti z ukrepi na področju upravljanja mejnih prehodov, mobilnosti in upravljanja migracij, vključno z zaščito ter ekonomskim in socialnim vključevanjem državljanov tretjih držav, na primer migrantov in upravičencev do mednarodne zaščite.

1.   Vsaj 60 % prispevka iz ESRR in, kadar je primerno, instrumentov Unije za zunanje financiranje, dodeljenih za vsak program Interreg A, B in D, se nameni cilju politike 2 in največ dvema drugima ciljema politike iz člena 5(1) Uredbe (EU) 2021/1060.

V okviru programov Interreg A vzdolž notranjih kopenskih meja se najmanj 60 % dodeljenega prispevka iz ESRR nameni ciljema politike 2 in 4 ter največ dvema drugima ciljema politike iz člena 5(1) Uredbe (EU) 2021/1060.

2.   Do 20 % prispevka iz ESRR in, kadar je primerno, instrumentov Unije za zunanje financiranje, dodeljenih za vsak program Interreg A, B in D, se lahko dodeli specifičnemu cilju Interreg „boljše upravljanje sodelovanja“, specifičnemu cilju Interreg „varnejša in bolj varovana Evropa“ pa se lahko dodeli do 5 %.

3.   Kadar program Interreg B podpira makroregionalno strategijo ali strategijo za morske bazene, najmanj 80 % prispevka iz ESRR in, kadar je primerno, del sredstev iz instrumentov Unije za zunanje financiranje v okviru prednostnih nalog, ki niso povezane s tehnično pomočjo, prispeva k ciljem navedene strategije.

4.   Vsi cilji politike iz člena 5(1) Uredbe (EU) 2021/1060 in specifičnega cilja Interreg „boljše upravljanje sodelovanja“ se lahko izberejo za programa Interreg Europe in URBACT. V okviru programov INTERACT in ESPON se skupni prispevki iz ESRR in, kadar je primerno, instrumentov Unije za zunanje financiranje dodelijo za specifični cilj Interreg „boljše upravljanje sodelovanja“.

1.   Cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) se izvaja s programi Interreg v okviru deljenega upravljanja, razen s programi Interreg D, ki se lahko kot celota ali delno izvajajo v okviru posrednega upravljanja v soglasju z zadevno državo članico oziroma zadevnimi državami članicami, po posvetovanju z deležniki.

2.   Sodelujoče države članice in, kadar je primerno, tretje države, partnerske države, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje pripravijo program Interreg v skladu s predlogo iz Priloge za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

3.   Sodelujoče države članice pripravijo program Interreg v sodelovanju s partnerji v programu iz člena 8 Uredbe (EU) 2021/1060. Države članice in partnerji v programu pri pripravi programov Interreg B, ki zajemajo makroregionalne strategije ali strategije za morske bazene, upoštevajo tematske prednostne naloge ustreznih makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene ter se posvetujejo z ustreznimi akterji, pa tudi zagotovijo, da se ti akterji na ravni makroregije in morskih bazenov sestanejo na začetku programskega obdobja v skladu z navedenim členom.

Sodelujoče tretje države, partnerske države ali ČDO bi morali, kadar je primerno, vključiti tudi partnerje v programu, vključno z organizacijami za regionalno povezovanje in sodelovanje, ki so enakovredni tistim iz navedenega člena.

4.   Država članica, ki gosti prihodnji organ upravljanja, program Interreg predloži Komisiji do 2. aprila 2022 v imenu vseh sodelujočih držav članic in, kadar je primerno, tretjih držav, partnerskih držav, ČDO ali organizacij za regionalno povezovanje in sodelovanje.

Kadar pa program Interreg zajema podporo iz instrumenta Unije za zunanje financiranje, država članica, ki gosti prihodnji organ upravljanja, Komisiji predloži Interreg program sicer najpozneje devet mesecev po datumu, ko je Komisija sprejela zadevni večletni strateški dokument iz člena 10(1) ali v skladu z ustreznim temeljnim zakonodajnim aktom tega instrumenta Unije za zunanje financiranje.

5.   Sodelujoče države članice in, kadar je primerno, tretje države, partnerske države ali ČDO pisno potrdijo, da se strinjajo z vsebino programa Interreg, preden se ta predloži Komisiji. S tem se vse sodelujoče države članice in, kadar je primerno, tretje države, partnerske države ali ČDO tudi zavežejo, da bodo zagotovile potrebno sofinanciranje za izvajanje programa Interreg, tretje države, partnerske države ali ČDO pa se, kadar je primerno, zavežejo, da bodo zagotovile finančni prispevek.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se zadevne države članice v primeru programov Interreg, ki se nanašajo na najbolj oddaljene regije, tretje države, partnerske države ali ČDO, posvetujejo z zadevnimi tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO, preden programe Interreg predložijo Komisiji. V tem primeru se lahko sporazumi v zvezi z vsebino programov Interreg in morebitnim finančnim prispevkom tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO navedejo v uradno potrjenem zapisniku posvetovalnih sestankov z zadevnimi tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO ali posvetovanj v okviru organizacij za regionalno povezovanje in sodelovanje.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 62, s katerimi posodobi Prilogo zaradi upoštevanja sprememb nebistvenih elementov Priloge, do katerih pride v programskem obdobju.

1.   V vsakem programu Interreg se določi skupna strategija za prispevek programa k uresničevanju ciljev politik iz člena 5(1) Uredbe (EU) 2021/1060 in, kadar je ustrezno, specifičnih ciljev Interreg iz člena 14(4) in (5) te uredbe ter način sporočanja njegovih rezultatov.

2.   Vsak program Interreg je sestavljen iz prednostnih nalog.

Vsaka prednostna naloga ustreza enemu cilju politike ali, kadar je primerno, enemu oziroma obema specifičnima ciljema Interreg in je sestavljena iz enega ali več specifičnih ciljev. Več kot ena prednostna naloga lahko ustreza istemu cilju politike ali specifičnemu cilju Interreg.

3.   V vsakem programu Interreg je navedeno naslednje:

Ko država članica predloži program, zagotovi, da mu je v informativne namene priložen seznam načrtovanih operacij strateškega pomena in časovni razpored.

4.   Glede informacij iz odstavka 3 za tabele iz točke (f) navedenega odstavka in kar zadeva podporo iz instrumentov Unije za zunanje financiranje, so te finančne dodelitve določene, kot sledi:

5.   V zvezi s točko (e)(vi) prvega pododstavka odstavka 3 tega člena vrste ukrepa temeljijo na nomenklaturi iz Priloge I k Uredbi (EU) 2021/1060.

6.   Program Interreg:

7.   Organ upravljanja Komisiji pošlje vse spremembe informacij iz točke (a) ali (b) odstavka 6, ne da bi bila potrebna sprememba programa.

8.   V zvezi s sprejetjem programa Interreg A, B ali D, kadar program A zajema dolge meje z raznovrstnimi razvojnimi izzivi in potrebami, lahko države članice in, kadar je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, opredelijo podprogramska območja.

9.   Z odstopanjem od odstavka 3 se vsebina programov Interreg C prilagodi specifični naravi teh programov Interreg, zlasti naslednje:

1.   Komisija oceni vsak program Interreg in njegovo skladnost z uredbama (EU) 2021/1060 in (EU) 2021/1058 ter to uredbo in, če gre za podporo v okviru instrumenta Unije za zunanje financiranje in kadar je primerno, njegovo skladnost z večletnimi strateškimi dokumenti iz člena 10(1) te uredbe ali zadevnim strateškim okvirom načrtovanja na podlagi ustreznega temeljnega zakonodajnega akta enega ali več navedenih instrumentov.

2.   Komisija lahko da pripombe v treh mesecih po tem, ko država članica, ki gosti prihodnji organ upravljanja, predloži program Interreg.

3.   Sodelujoče države članice in, kadar je primerno, tretje države, partnerske države ali ČDO pregledajo programe Interreg in upoštevajo pripombe, ki jih je predložila Komisija.

4.   Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se vsak program Interreg sprejme najpozneje v petih mesecih od datuma prve predložitve navedenega programa s strani države članice, ki gosti prihodnji organ upravljanja.

5.   Kar zadeva zunanje čezmejne programe Interreg, Komisija sprejme svoje odločitve v skladu z odstavkom 4 tega člena po posvetovanju z „Odborom IPA III“ v skladu z uredbo IPA III in „Odborom za sosedstvo, razvoj in instrument mednarodnega sodelovanja“ v skladu s členom 45 Uredbe (EU) 2021/947.

1.   Organ upravljanja lahko po posvetovanju z odborom za spremljanje in po odobritvi s strani tega odbora ter v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2021/1060 predloži utemeljeno zahtevo za spremembo programa Interreg, skupaj s spremenjenim programom, v kateri se določi pričakovani vpliv te spremembe na izpolnjevanje ciljev.

2.   Komisija oceni skladnost zahtevane spremembe z uredbama (EU) 2021/1060 in (EU) 2021/1058 ter to uredbo in lahko da pripombe v dveh mesecih po predložitvi spremenjenega programa.

3.   Sodelujoče države članice in, kadar je primerno, tretje države, partnerske države ali ČDO pregledajo spremenjeni program in upoštevajo pripombe, ki jih je predložila Komisija.

4.   Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim odobri spremembo programa Interreg najpozneje štiri mesece po predložitvi spremembe s strani organa upravljanja.

5.   Organ upravljanja lahko po posvetovanju z odborom za spremljanje in po odobritvi s strani tega odbora ter v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2021/1060 v programskem obdobju prerazporedi do 10 % prvotne dodelitve za prednostno nalogo in največ 5 % proračuna programa na drugo prednostno nalogo istega programa Interreg.

Take prerazporeditve ne smejo vplivati na prejšnja leta.

Prerazporeditve in povezane spremembe se ne štejejo za bistvene in ne zahtevajo odločitve Komisije o spremembi programa Interreg. Vendar morajo izpolnjevati vse predpisane zahteve. Organ upravljanja Komisiji predloži spremenjeno tabelo iz točke (f)(ii) člena 17(3), skupaj z vsemi povezanimi spremembami v programu.

6.   Odobritev Komisije ni potrebna za redakcijsko-tehnične popravke, ki ne vplivajo na izvajanje programa Interreg. Organ upravljanja o teh popravkih obvesti Komisijo.

1.   Odbor za spremljanje, ustanovljen v skladu s členom 28, izbere operacije Interreg v skladu s strategijo in cilji programa.

Ta odbor za spremljanje lahko ustanovi enega ali, zlasti v primeru podprogramov, več usmerjevalnih odborov, ki pod njegovo odgovornostjo opravijo izbiro operacij. Usmerjevalni odbori uporabijo načelo partnerstva iz člena 8 Uredbe (EU) 2021/1060.

Kadar se operacija v celoti ali delno izvaja zunaj dela programskega območja v Uniji ali zunaj nje, se za izbor te operacije zahteva izrecna odobritev s strani organa upravljanja v odboru za spremljanje, ali, kadar je primerno, usmerjevalnem odboru.

Kadar operacija vključuje enega ali več partnerjev s sedežem na ozemlju države članice, tretje države, partnerske države ali ČDO, ki ni zastopan v odboru za spremljanje, organ upravljanja izda izrecno odobritev pod pogojem, da zadevna država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO predloži pisno privolitev, da bo v skladu s členom 52(2) tem partnerjem povrnila vse neupravičeno izplačane zneske.

Kadar pisne privolitve iz četrtega pododstavka tega odstavka ni mogoče pridobiti, organ, ki izvaja celotno operacijo ali del operacije zunaj programskega območja, od banke ali druge finančne institucije pridobi jamstvo za ustrezen znesek dodeljenih sredstev Interreg. Tako zagotovilo se vključi v dokument iz odstavka 6.

2.   Odbor za spremljanje ali, kadar je primerno, usmerjevalni odbor za izbiro operacij določi in uporabi merila in postopke, ki so nediskriminatorni in pregledni, zagotavljajo dostopnost za invalide in enakost spolov ter upoštevajo Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter načelo trajnostnega razvoja in okoljsko politiko Unije v skladu s členom 11 oziroma členom 191(1) PDEU.

Merila in postopki zagotovijo prednostno obravnavo operacij, ki jih je treba izbrati tako, da je prispevek finančnih sredstev Unije k doseganju ciljev programa Interreg kar največji in da se izvaja razsežnost sodelovanja operacij v okviru programov Interreg, kot je določena v členu 23(1) in (4) te uredbe.

3.   Organ upravljanja posreduje Komisiji na njeno zahtevo merila za izbor, preden jih prvič predloži odboru za spremljanje ali, kadar je primerno, usmerjevalnemu odboru. Isto velja za vse nadaljnje spremembe teh meril.

4.   Pri izbiri operacij odbor za spremljanje ali, kadar je primerno, usmerjevalni odbor:

5.   Odbor za spremljanje ali, kadar je primerno, usmerjevalni odbor odobri metodologijo in merila, uporabljena za izbor operacij Interreg, vključno s kakršnimi koli spremembami, brez poseganja v točko (b) člena 33(3) Uredbe (EU) 2021/1060 glede lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in v člen 24 te uredbe.

6.   Za vsako operacijo Interreg organ upravljanja predloži vodilnemu ali edinemu partnerju dokument, v katerem so določeni pogoji za podporo operaciji Interreg, vključno s specifičnimi zahtevami za izdelke ali storitve, ki bodo zagotovljeni, načrtom financiranja operacije, rokom za njeno izvedbo ter, kadar je primerno, metodo, ki se uporablja za določanje stroškov operacije, in pogoji za plačilo podpore.

Ta dokument vključuje tudi obveznosti vodilnega partnerja glede izterjav v skladu s členom 52. Navedene obveznosti določi odbor za spremljanje.

1.   Operacije, izbrane v okviru programov Interreg A, B in D, vključujejo partnerje iz najmanj dveh sodelujočih držav ali ČDO, od katerih je vsaj eden upravičenec iz države članice.

Operacije, izbrane v okviru programov Interreg Europe in URBACT, vključujejo partnerje iz najmanj treh sodelujočih držav, od katerih sta vsaj dva upravičenca iz države članice.

Upravičenci, ki prejemajo podporo iz skladov Interreg, in partnerji, ki sodelujejo v operacijah, vendar ne prejemajo nobene finančne podpore v okviru teh skladov (v nadaljnjem besedilu skupaj: partnerji), sestavljajo partnerstvo operacije Interreg.

2.   Operacija Interreg se lahko izvaja samo v eni državi ali ČDO, pod pogojem, da so učinki in koristi za programsko območje opredeljeni v prijavi za operacijo.

3.   Odstavek 1 se ne uporablja za operacije v okviru čezmejnega programa PEACE PLUS, kadar program deluje v podporo miru in spravi.

4.   Partnerji sodelujejo pri razvoju in izvajanju operacij Interreg, pa tudi pri zagotavljanju osebja ali financiranju ali obojem.

Pri operacijah v okviru programov Interreg D se od partnerjev iz najbolj oddaljenih regij ter tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO zahteva, da sodelujejo zgolj v dveh od štirih razsežnosti, navedenih v prvem pododstavku.

5.   Kadar sta navedena dva ali več partnerjev, vsi partnerji enega od njih imenujejo za vodilnega partnerja.

6.   Čezmejni pravni subjekt ali EZTS je lahko edini partner operacije Interreg v okviru programov Interreg A, B in D, pod pogojem, da so med člani partnerji iz vsaj dveh sodelujočih držav.

V okviru programov Interreg Europe in URBACT mora imeti čezmejni pravni subjekt ali EZTS člane iz vsaj treh sodelujočih držav.

Pravni subjekt, ki izvaja finančni instrument, sklad skladov ali sklad za male projekte, kot je ustrezno, je lahko edini partner operacije Interreg, ne da bi se uporabljale zahteve za njeno sestavo iz prvega pododstavka.

7.   Edini partner mora biti registriran v državi članici, ki sodeluje v programu Interreg.

1.   Programi Interreg A, B in D podpirajo projekte z omejenim finančnim obsegom, in sicer:

2.   Kadar program Interreg B ali D ne more izpolniti obveznosti iz odstavka 1, se razlogi, zakaj obveznost ne more biti izpolnjena, navedejo v dokumentu programa v skladu s točko 6 predloge iz Priloge.

1.   Celotni prispevek iz ESRR ali, kadar je primerno, instrumenta Unije za zunanje financiranje za sklad za male projekte v okviru programa Interreg ne presega 20 % vseh dodeljenih sredstev programa Interreg.

Končni prejemniki v okviru sklada za male projekte prejmejo podporo iz ESRR ali, kadar je primerno, instrumenta Unije za zunanje financiranje prek upravičenca ter izvajajo male projekte v okviru sklada za male projekte (v nadaljnjem besedilu: mali projekt).

2.   Sklad za male projekte je operacija v smislu točke 4 člena 2 Uredbe (EU) 2021/1060, ki jo upravlja upravičenec ob upoštevanju svojih nalog in prejemkov.

Upravičenec je čezmejni pravni subjekt ali EZTS ali subjekt, ki je pravna oseba.

Upravičenec izbere male projekte, ki jih izvajajo končni prejemniki v smislu točke 18 člena 2 Uredbe (EU) 2021/1060. Kadar upravičenec ni čezmejni pravni subjekt ali EZTS, izbere skupne male projekte subjekt s predstavniki iz najmanj dveh sodelujočih držav, od katerih je vsaj ena država članica.

3.   Dokument, ki določa pogoje za podporo skladu za male projekte, poleg elementov iz člena 22(6) določi elemente, potrebne za zagotovitev, da upravičenec:

Upravičenec zagotovi, da se končni prejemniki uskladijo z zahtevami, določenimi v členu 36.

4.   Izbor malih projektov se ne šteje kot prenos nalog od organa upravljanja na posredniško telo iz člena 71(3) Uredbe (EU) 2021/1060.

5.   Stroški osebja in drugi stroški v skladu s kategorijami stroškov iz členov 39 do 43, ki nastanejo na ravni upravičenca za upravljanje sklada ali skladov za male projekte, ne presegajo 20 % skupnih upravičenih stroškov sklada oziroma skladov za male projekte.

6.   Kadar javni prispevek k malemu projektu ne presega 100 000 EUR, se prispevek iz ESRR ali, kadar je primerno, instrument Unije za zunanje financiranje dodeli v obliki stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov, ali vključuje financiranje po pavšalni stopnji, razen za projekte, za katere je pomoč dodeljena kot državna pomoč.

Kadar skupni stroški vsakega posameznega projekta ne presegajo 100 000 EUR, se lahko znesek podpore za enega ali več malih projektov določi na podlagi predloga proračuna, ki se pripravi za vsak primer posebej in ga predhodno potrdi upravičenec, ki upravlja sklad za male projekte.

Ob uporabi financiranja po pavšalni stopnji se lahko kategorije stroškov, za katere se uporablja pavšalna stopnja, povrnejo v skladu s točko (a) člena 53(1) Uredbe (EU) 2021/1060.

1.   Vodilni partner:

2.   Če v ureditvi, določeni na podlagi točke (a) odstavka 1, ni določeno drugače, vodilni partner zagotovi, da drugi partnerji v celoti in v časovnem okviru, o katerem se dogovorijo vsi partnerji, ter v skladu z enakim postopkom, kot velja za vodilnega partnerja, prejmejo celotni znesek prispevka iz ustreznega sklada Unije. Noben znesek se ne odšteje ali zadrži niti se ne obračuna nobena posebna ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, zaradi katere bi se znižali ti zneski za druge partnerje.

3.   Vsak partner v državi članici, tretji državi, partnerski državi ali ČDO, ki sodeluje v operaciji Interreg, je lahko imenovan za vodilnega partnerja.

1.   Znesek iz skladov, ki se dodeli za tehnično pomoč, se opredeli kot del dodeljenih finančnih sredstev za vsako prednostno nalogo programa v skladu s točko (f) člena 17(3) in ni v obliki posebne prednostne naloge ali posebnega programa.

2.   Tehnična pomoč za vsak program Interreg se povrne kot pavšalna stopnja, in sicer tako, da se odstotke iz odstavka 3 tega člena uporabi pri upravičenih izdatkih, vključno po potrebi v vsakem zahtevku za plačilo na podlagi točke (a) ali (c) člena 91(3) Uredbe (EU) 2021/1060.

3.   Odstotki prispevka iz ESRR in instrumentov Unije za zunanje financiranje, ki se povrnejo za tehnično pomoč, so naslednji:

4.   Za programe Interreg, katerih skupna dodeljena sredstva ESRR znašajo med 30 000 000 in 50 000 000 EUR, se znesek, ki izhaja iz uporabe odstotka za tehnično pomoč, poveča za dodaten znesek v višini 500 000 EUR. Komisija ta znesek doda prvemu vmesnemu plačilu.

5.   Za programe Interreg, katerih skupna dodeljena sredstva ESRR znašajo manj kot 30 000 000 EUR, se znesek, ki je potreben za tehnično pomoč, izraženo v EUR, in posledični odstotki, določijo s sklepom Komisije, s katerim se odobri zadevni program Interreg na podlagi člena 18.

1.   Države članice in, kadar je primerno, tretje države, partnerske države ali ČDO, ki sodelujejo v programu, v soglasju z organom upravljanja ustanovijo odbor za spremljanje izvajanja zadevnega programa Interreg (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) v treh mesecih od datuma uradnega obvestila državam članicam o sklepu Komisije o odobritvi posameznih programov Interreg na podlagi člena 18.

2.   Vsak odbor za spremljanje sprejme svoj poslovnik.

S poslovnikom odbora za spremljanje in, kadar je primerno, usmerjevalnega odbora se zagotovi, da pri izbiri operacij Interreg ne pride do nasprotja interesov; obenem so vanj vključene določbe o glasovalnih pravicah in pravilih o udeležbi na sejah.

3.   Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda vsa vprašanja, ki vplivajo na napredek pri doseganju ciljev programa.

4.   Organ upravljanja objavi na spletnem mestu iz člena 36(2) poslovnik odbora za spremljanje ter povzetek podatkov in informacij, vključno s sklepi, ki jih odobri odbor za spremljanje.

1.   O sestavi odbora za spremljanje posameznega programa Interreg se dogovorijo države članice in, kadar je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v tem programu, ter zagotovijo uravnoteženo zastopanost:

Pri sestavi odbora za spremljanje se upošteva število sodelujočih držav članic, tretjih držav, partnerskih držav in ČDO v zadevnem programu Interreg.

2.   Organ upravljanja na spletnem mestu iz člena 36(2) objavi seznam članov odbora za spremljanje.

3.   Predstavniki Komisije sodelujejo pri delu odbora za spremljanje v svetovalni vlogi.

1.   Odbor za spremljanje preverja:

2.   Poleg svojih nalog v zvezi z izborom operacij, ki so navedene v členu 22, odbor za spremljanje odobri:

1.   Pregled lahko izvede Komisija, da preveri smotrnost programov Interreg.

Pregled se lahko izvede v pisni obliki.

2.   Na zahtevo Komisije ji organ upravljanja v enem mesecu posreduje jedrnate informacije o elementih iz člena 30(1). Te informacije temeljijo na najnovejših podatkih, ki so na voljo državam članicam ter, kjer je ustrezno, tretjim osebam, partnerskim državam in ČDO.

3.   Rezultati pregleda se zabeležijo v dogovorjenem zapisniku.

4.   Organ upravljanja nadalje obravnava vprašanja, ki jih je izpostavila Komisija, in jo v treh mesecih od datuma pregleda obvesti o sprejetih ukrepih.

1.   Vsak organ upravljanja Komisiji v elektronski obliki pošlje kumulativne podatke za zadevni program Interreg vsako leto do 31. januarja, 30. aprila, 31. julija in 31. oktobra, in sicer v skladu s predlogo iz Priloge VII k Uredbi (EU) 2021/1060, razen informacij, ki se zahtevajo v točki (b) odstavka 2 in v odstavku 3 tega člena ter se posredujejo do 31. januarja in 31. julija vsakega leta.

Podatki se prvič pošljejo do 31. januarja 2022, zadnjič pa do 31. januarja 2030.

2.   Podatki iz odstavka 1 so razčlenjeni za vsako prednostno nalogo specifičnega cilja in se nanašajo na:

3.   Za finančne instrumente se navedejo tudi podatki o:

4.   Podatki, posredovani v skladu s tem členom, morajo biti zanesljivi in prikazovati podatke, ki so na voljo v elektronskem sistemu iz točke (e) člena 72(1) Uredbe (EU) 2021/1060 konec meseca pred mesecem predložitve.

5.   Organ upravljanja vse podatke, posredovane Komisiji, objavi na spletnem mestu iz člena 36(2) ali pa tam zagotovi povezavo do teh podatkov.

1.   Vsak organ upravljanja Komisiji do 15. februarja 2031 predloži končno poročilo o smotrnosti zadevnega programa Interreg.

Končno poročilo o smotrnosti se predloži na podlagi predloge, določene v skladu s členom 43(5) Uredbe (EU) 2021/1060.

2.   V končnem poročilu o smotrnosti se oceni realizacija ciljev programa na podlagi elementov iz člena 30 z izjemo točke (c) odstavka 1 in točke (d) odstavka 2 navedenega člena.

3.   Komisija preuči končno poročilo o smotrnosti in organu upravljanja sporoči morebitne pripombe v petih mesecih po dnevu prejema tega poročila. Kadar so podane take pripombe, organ upravljanja zagotovi vse potrebne informacije v zvezi z navedenimi pripombami in po potrebi v treh mesecih od prejema pripomb obvesti Komisijo o sprejetih ukrepih. Komisija obvesti organ upravljanja o sprejetju poročila v dveh mesecih po tem, ko od organa upravljanja prejme vse potrebne informacije. Če Komisija v teh rokih organu upravljanja ne posreduje obvestila, se šteje, da je poročilo sprejeto.

4.   Organ upravljanja končno poročilo o smotrnosti objavi na spletnem mestu iz člena 36(2).

1.   Skupni kazalniki učinka in rezultatov, kakor so določeni v Prilogi I k Uredbi (EU) 2021/1058, in po potrebi specifični kazalniki učinka in rezultatov za programe se uporabijo v skladu s členom 16(1) Uredbe (EU) 2021/1060 ter točko (e)(ii) člena 17(3) in točko (b) člena 32(2) te uredbe.

2.   Kadar je ustrezno, se poleg kazalnikov, ki se izberejo v skladu z odstavkom 1, uporabijo specifični kazalniki učinka in rezultatov za programe.

Vsi skupni kazalniki učinka in rezultatov, navedeni v tabeli 2 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/1058, se lahko uporabljajo tudi za specifične cilje v okviru katerega koli cilja politike od 1 do 5 ali, kadar je ustrezno, v okviru specifičnih ciljev Interreg, določenih v členu 14(4) in (5) te uredbe.

3.   Za kazalnike učinka se izhodišče določi pri nič. Mejniki, določeni za leto 2024, in cilji za leto 2029, so kumulativni.

1.   Država članica ali organ upravljanja izvede vrednotenje programov v zvezi z enim ali več naslednjimi merili: uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodana vrednost Unije, z namenom izboljšanja kakovosti zasnove in izvajanja programov. Vrednotenje lahko zajema tudi druga relevantna merila, na primer vključevalnost, nediskriminacijo in prepoznavnost, in lahko zajema več kot en program.

2.   Poleg vrednotenj iz odstavka 1 se do 30. junija 2029 za vsak program izvede vrednotenje, s katerim se oceni njegov učinek.

3.   Vrednotenja se zaupajo notranjim ali zunanjim strokovnjakom, ki so funkcionalno neodvisni.

4.   Organ upravljanja zagotovi, da so vzpostavljeni potrebni postopki za pripravo in zbiranje podatkov, ki so potrebni za vrednotenje.

5.   Organ upravljanja pripravi načrt vrednotenja, ki lahko zajema več kot en program Interreg.

6.   Organ upravljanja predloži načrt vrednotenja odboru za spremljanje najpozneje eno leto po odobritvi programa Interreg.

7.   Organ upravljanja vsa vrednotenja objavi na spletnem mestu iz člena 36(2).

1.   Vsak organ upravljanja določi skrbnika za komunikacije za vsak program Interreg. Skrbnik za komunikacije je lahko odgovoren za več kot en program.

2.   Organ upravljanja zagotovi, da se v šestih mesecih po odobritvi programa Interreg na podlagi člena 18 vzpostavi spletno mesto, na katerem so na razpolago informacije o vsakem programu Interreg, za katerega je organ upravljanja odgovoren, vključno s cilji, dejavnostmi, razpoložljivimi možnostmi financiranja in dosežki programa.

3.   Uporablja se člen 49(2) do (6) Uredbe (EU) 2021/1060 o odgovornostih organa upravljanja.

4.   Vsak partner operacije Interreg ali vsak organ, ki izvaja finančni instrument, potrdi, da je za operacijo Interreg prejel podporo iz sklada Interreg, vključno s sredstvi, ki so ponovno uporabljena za finančne instrumente v skladu s členom 62 Uredbe (EU) 2021/1060, in sicer v ta namen:

Izraz „Interreg“ se uporablja poleg emblema Unije v skladu s členom 47 Uredbe (EU) 2021/1060.

5.   Pri skladih za male projekte in finančnih instrumentih upravičenec s pogodbenimi pogoji zagotovi, da končni prejemniki izpolnjujejo zahteve glede obveščanja javnosti o operaciji Interreg.

V zvezi s finančnimi instrumenti končni prejemnik potrdi izvor financiranja Unije in zagotovi prepoznavnost tega financiranja, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, tako, da zagotovi jasne, učinkovite in ciljno usmerjene informacije različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

6.   Kadar popravni ukrepi niso bili sprejeti, organ upravljanja ob upoštevanju načela sorazmernosti uporabi ukrepe, in sicer ukine do 2 % podpore iz skladov:

1.   Cela operacija Interreg ali del operacije Interreg se lahko izvaja zunaj države članice, tudi zunaj Unije, pod pogojem, da operacija Interreg prispeva k ciljem zadevnega programa Interreg.

2.   Brez poseganja v pravila o upravičenosti, določena v členih 63 do 68 Uredbe (EU) 2021/1060, členih 5 in 7 Uredbe (EU) 2021/1058 ali v tem poglavju, vključno z akti, sprejetimi na njihovi podlagi, sodelujoče države članice in, kadar je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO s skupnim sklepom v odboru za spremljanje določijo samo dodatna pravila o upravičenosti izdatkov za program Interreg o kategorijah izdatkov, ki niso zajete v navedenih določbah. Navedena dodatna pravila zajemajo program Interreg kot celoto.

Kadar pa se operacije za program Interreg izberejo na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, se ta dodatna pravila sprejmejo pred objavo razpisov za zbiranje predlogov. V vseh drugih primerih se ta dodatna pravila sprejmejo pred izborom operacij.

3.   Za zadeve, ki niso zajete v pravilih o upravičenosti, določenih v členih 63 do 68 Uredbe (EU) 2021/1060, členih 5 in 7 Uredbe (EU) 2021/1058 ter v tem poglavju, vključno z akti, sprejetimi na njihovi podlagi, ali pravili, določenimi v skladu z odstavkom 2 tega člena, se uporabljajo nacionalni predpisi države članice in, kjer je ustrezno, tretjih držav, partnerskih držav in ČDO, v katerih so nastali izdatki.

4.   V primeru razhajanja mnenj med organom upravljanja in revizijskim organom v zvezi z upravičenostjo same operacije Interreg, izbrane v okviru zadevnega programa Interreg, prevlada mnenje organa upravljanja, pri čemer se ustrezno upošteva tudi mnenje odbora za spremljanje.

5.   ČDO niso upravičeni do podpore iz ESRR v okviru programov Interreg, vendar lahko sodelujejo v teh programih pod pogoji, določenimi v tej uredbi.

1.   Sodelujoče države članice in, kadar je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO se lahko v odboru za spremljanje programa Interreg dogovorijo, da se izdatki, ki spadajo v eno ali več kategorij iz členov 39 do 44, ne štejejo za upravičene v okviru ene ali več prednostnih nalog iz programa Interreg.

2.   Vsi izdatki, ki so upravičeni v skladu s to uredbo, se navezujejo na stroške začetka ali začetka in izvajanja operacije ali dela operacije.

3.   Naslednji stroški niso upravičeni:

4.   Kadar se pavšalna stopnja, določena v členu 56(1) Uredbe (EU) 2021/1060, uporablja za izračun upravičenih stroškov, ki niso neposredni stroški osebja pri operaciji, se ne uporablja za neposredne stroške osebja, izračunane na podlagi pavšalne stopnje iz točke (c) člena 39(3) te uredbe.

5.   Z odstopanjem od točke (c) člena 76(1) Uredbe (EU) 2021/1060 izdatke, plačane v drugi valuti, vsi upravičenci iz držav, ki niso sprejele eura za svojo valuto, preračunajo v eure, pri čemer uporabijo mesečni računovodski menjalni tečaj Komisije v mesecu, v katerem so ti izdatki predloženi v preverjanje.

1.   Stroški osebja obsegajo bruto stroške osebja, ki je zaposleno pri partnerju Interreg na enega od naslednjih načinov:

2.   Stroški osebja so omejeni na naslednje:

Kar zadeva točko (a) prvega pododstavka, se lahko plačila fizičnim osebam, ki pri partnerju Interreg opravljajo delo na podlagi pogodbe, ki ni pogodba o zaposlitvi ali pogodba o delu, obravnavajo kot izplačila plač, takšna pogodba pa se šteje za dokument o zaposlitvi.

3.   Stroški osebja se lahko povrnejo:

4.   Stroški osebja za posameznike, ki pri operaciji delajo s krajšim delovnim časom, se lahko izračunajo kot:

5.   Za zaposlene na podlagi točke (d) odstavka 1 se urna postavka pomnoži s številom dejansko opravljenih ur dela pri operaciji na podlagi sistema za evidentiranje časa.

1.   Pisarniški in administrativni stroški so omejeni na naslednje elemente:

2.   Pisarniški in administrativni stroški se lahko izračunajo kot fiksni odstotek bruto stroškov za zaposlene v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 54 Uredbe (EU) 2021/1060.

1.   Potni in namestitveni stroški, ne glede na to, ali so ti stroški nastali in bili plačani v programskem območju ali zunaj njega, so omejeni na naslednje vrste stroškov:

2.   Noben strošek iz točk (a) do (d) odstavka 1 se ne povrne, če je že krit z dnevnico.

3.   Potni in namestitveni stroški za zunanje strokovnjake in ponudnike storitev spadajo med stroške zunanjih strokovnjakov in storitev iz člena 42.

4.   Za izdatke za stroške iz točk (a) do (d) odstavka 1, ki jih neposredno plača zaposleni pri upravičencu, upravičenec predloži dokazilo, da so bili ti izdatki zaposlenemu povrnjeni.

5.   Potni in namestitveni stroški pri operaciji se lahko izračunajo po pavšalni stopnji do 15 % neposrednih stroškov osebja pri tej operaciji, ne da bi morala država članica s kakršnim koli izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi.

1.   Stroški za opremo, ki jo za operacijo kupi, najame ali zakupi upravičenec, razen tistih iz člena 40, so omejeni na naslednje:

2.   Stroški nakupa rabljene opreme so lahko upravičeni pod naslednjimi pogoji:

1.   Države članice in, kadar je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, za namene iz člena 71 Uredbe (EU) 2021/1060 določijo enotni organ upravljanja in enotni revizijski organ.

2.   Organ upravljanja in revizijski organ imata sedež v isti državi članici.

3.   Kar zadeva čezmejni program PEACE PLUS se šteje, da ima organ za posebne programe EU, kadar se opredeli kot organ upravljanja, sedež v državi članici.

4.   Države članice in, kadar je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, lahko kot organ upravljanja za zadevni program določijo EZTS.

5.   Kadar organ upravljanja določi enega ali več posredniških teles v okviru programa Interreg v skladu s členom 71(3) Uredbe (EU) 2021/1060, posredniško telo izvaja navedene naloge v več kot eni sodelujoči državi članici, ali, kadar je ustrezno, tretji državi, partnerski državi ali ČDO. Brez poseganja v člen 22 te uredbe lahko en ali več posredniških teles izvaja navedene naloge v samo eni sodelujoči državi članici, ali, kadar je primerno, tretji državi, partnerski državi ali ČDO, kadar tak pristop temelji na obstoječih strukturah.

1.   Organ upravljanja programa Interreg izvaja naloge, določene v členih 72, 74 in 75 Uredbe (EU) 2021/1060, z izjemo nalog za izbor operacij iz točke (a) člena 72(1) in člena 73 navedene uredbe ter – kadar računovodsko funkcijo v skladu s členom 47 te uredbe opravlja drug organ – plačil upravičencem iz točke (b) člena 74(1) Uredbe (EU) 2021/1060. Te naloge se izvajajo na celotnem ozemlju, ki ga zajema navedeni program, ob upoštevanju odstopanj na podlagi poglavja VIII te uredbe.

2.   Organ upravljanja po posvetovanju z državami članicami in, kadar je primerno, tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, ustanovi skupni sekretariat, pri čemer sestava osebja odraža partnerstvo programa.

Skupni sekretariat pomaga organu upravljanja in odboru za spremljanje pri izvajanju njunih zadevnih nalog. Skupni sekretariat tudi obvešča potencialne upravičence o možnostih financiranja v okviru programov Interreg ter upravičencem in partnerjem pomaga pri izvajanju operacij.

Za programe Interreg, ki dobivajo podporo tudi v okviru instrumentov Unije za zunanje financiranje, se lahko v eni ali več partnerskih državah ali ČDO ustanovi ena ali več podružnic skupnega sekretariata, da bi svoje naloge opravljala bližje morebitnim upravičencem in partnerjem iz partnerske države oziroma ČDO.

3.   Z odstopanjem od točke (a) člena 74(1) Uredbe (EU) 2021/1060 in brez poseganja v člen 45(5) te uredbe se lahko države članice in, kjer je to ustrezno, tretja država, partnerska država ali ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, odločijo, da bo upravljalno preverjanje iz točke (a) člena 74(1) Uredbe (EU) 2021/1060 izvajalo telo ali oseba, ki jo posamezna država članica določi kot odgovorno za takšno preverjanje na svojem ozemlju (v nadaljnjem besedilu: kontrolor).

4.   Kontrolorji so lahko ista telesa, kot so telesa, ki so odgovorna za izvajanje takšnih preverjanj pri programih v okviru cilja „naložbe za nova delovna mesta in rast“ ali, v zvezi s tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO, za izvajanje primerljivih preverjanj v okviru instrumentov Unije za zunanje financiranje. Vsak kontrolor je funkcionalno neodvisen od revizijskega organa ali katerega koli člana skupine revizorjev.

5.   Kadar je odločeno, da upravljalno preverjanje izvede določeni kontrolor na podlagi odstavka 4, se organ upravljanja prepriča, da je izdatke upravičencev, ki sodelujejo pri operaciji, preveril določeni kontrolor.

6.   Vsaka država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO zagotovi, da se izdatki upravičenca lahko preverijo v treh mesecih po tem, ko je zadevni upravičenec predložil dokumente.

7.   Vsaka država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO je odgovorna za preverjanja na svojem ozemlju.

8.   Vsaka država članica, tretja država, partnerska država in ČDO določijo za kontrolorja nacionalni ali regionalni organ ali zasebni subjekt ali fizično osebo, kot je določeno v odstavku 9.

9.   Kadar je kontrolor, ki izvaja upravljalno preverjanje, zasebni subjekt ali fizična oseba, mora izpolnjevati vsaj eno od naslednjih zahtev:

1.   Države članice in, kadar je ustrezno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, se dogovorijo o ureditvah za opravljanje računovodske funkcije.

2.   Računovodska funkcija zajema naloge, ki so navedene v točkah (a) in (b) člena 76(1) Uredbe (EU) 2021/1060, in zajema tudi plačila, ki jih izvede Komisija, ter praviloma plačila vodilnemu partnerju v skladu s točko (b) člena 74(1) navedene uredbe.

1.   Revizijski organ za program Interreg opravlja naloge iz tega člena in člena 49 na celotnem območju, ki ga pokriva zadevni program Interreg.

Kadar revizijski organ nima pooblastil na celotnem območju, ki ga zajema program sodelovanja, mu pomaga skupina revizorjev, sestavljena iz predstavnikov vsake države članice in, kadar je primerno, tretje države, partnerske države ali ČDO, ki sodeluje v programu Interreg. Vsaka država članica in, kadar je primerno, vsaka tretja država, partnerska država ali ČDO nosi odgovornost za revizije na svojem ozemlju.

Vsak predstavnik iz vsake države članice in, kadar je primerno, iz vsake tretje države, partnerske države ali ČDO, ki sodeluje v programu Interreg, je odgovoren, da se o izdatkih na njegovem ozemlju predložijo dejanski podatki, ki jih revizijski organ zahteva za svojo oceno.

Skupina revizorjev se ustanovi v treh mesecih po sklepu o odobritvi programa Interreg na podlagi člena 18. Skupina pripravi svoj poslovnik, predseduje pa ji revizijski organ za program Interreg.

Revizorji so funkcionalno neodvisni od teles ali oseb, odgovornih za upravljalna preverjanja na podlagi člena 46(3).

2.   Revizijski organ za program Interreg je odgovoren za izvajanje revizij sistemov in revizij operacij, da bi Komisiji dal neodvisno zagotovilo, da sistemi upravljanja in nadzora delujejo učinkovito in da so izdatki v obračunih, predloženih Komisiji, zakoniti in pravilni.

3.   Kadar je program Interreg vključen v populacijo, iz katere Komisija izbere skupni vzorec na podlagi člena 49(1), revizijski organ izvede revizije operacij, ki jih je izbrala Komisija, da bi Komisiji dal neodvisno zagotovilo, da sistemi upravljanja in nadzora delujejo učinkovito.

4.   Revizijsko delo se izvaja v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

5.   Revizijski organ pripravi in Komisiji vsako leto do 15. februarja po koncu obračunskega leta predloži letno revizijsko mnenje v skladu s členom 63(7) finančne uredbe, in sicer z uporabo predloge iz Priloge XIX k Uredbi (EU) 2021/1060 in na podlagi opravljenega revizijskega dela, ki zajema vse naslednje elemente:

Kadar je program Interreg vključen v populacijo, iz katere Komisija izbere skupni vzorec na podlagi člena 49(1), letno revizijsko mnenje zajema samo elemente iz točk (a) in (c) prvega pododstavka tega odstavka.

Komisija lahko na podlagi sporočila revizijskega organa rok 15. februar izjemoma podaljša do 1. marca.

6.   Revizijski organ pripravi in Komisiji vsako leto do 15. februarja po koncu obračunskega leta predloži letno poročilo o nadzoru v skladu s točko (b) člena 63(5) finančne uredbe, za katerega se uporabi predloga iz Priloge XX k Uredbi (EU) 2021/1060 in ki podpira revizijsko mnenje iz odstavka 5 tega člena ter vsebuje povzetek ugotovitev, vključno z analizo narave in razsežnosti napak in pomanjkljivosti v sistemih, ter predlagane in izvedene korektivne ukrepe in posledično stopnjo skupnih napak in stopnjo preostalih napak za izdatke, vključene v obračune, predložene Komisiji.

7.   Kadar je program Interreg vključen v populacijo, iz katere Komisija izbere skupni vzorec v skladu s členom 49(1), revizijski organ pripravi letno poročilo o nadzoru, za katerega se uporabi predloga iz Priloge XX k Uredbi (EU) 2021/1060, ki je navedeno v odstavku 6 tega člena, ki izpolnjuje zahteve iz točke (b) člena 63(5) finančne uredbe, in ki podpira revizijsko mnenje iz odstavka 5 tega člena.

To poročilo vsebuje tudi povzetek ugotovitev, vključno z analizo narave in razsežnosti napak in pomanjkljivosti v sistemih, ter predlagane in izvedene korektivne ukrepe, rezultate revizij operacij, ki jih opravi revizijski organ v zvezi s skupnim vzorcem iz člena 49(1), in finančne popravke, ki jih organi, pristojni za program Interreg, uvedejo za posamezne nepravilnosti, ki jih je pri teh operacijah odkril revizijski organ.

8.   Revizijski organ Komisiji poročila o reviziji sistemov pošlje, takoj ko zaključi obvezni razčiščevalni postopek z ustreznimi revidiranci.

9.   Komisija in revizijski organ se srečujeta redno in vsaj enkrat na leto, razen če se dogovorita drugače, da pregledata revizijsko strategijo, letno poročilo o nadzoru in revizijsko mnenje, uskladita revizijske načrte in metode ter izmenjata stališča o vprašanjih, povezanih z izboljšanjem sistemov upravljanja in nadzora.

1.   Komisija izbere skupni vzorec operacij ali drugih vzorčnih enot, pri čemer uporabi metodo statističnega vzorčenja za revizije operacij, ki jih bodo izvedli revizijski organi za programe Interreg, ki prejemajo podporo iz ESRR ali instrumenta Unije za zunanje financiranje za vsako obračunsko leto.

Skupni vzorec mora biti reprezentativen za vse programe Interreg, ki sestavljajo populacijo.

Komisija lahko za namene izbire tega skupnega vzorca stratificira skupine programov Interreg v skladu z njihovimi posebnimi tveganji.

2.   Organi, pristojni za program, Komisiji predložijo informacije, potrebne za izbiro skupnega vzorca, do 1. avgusta po koncu vsakega proračunskega leta.

Navedene informacije se posredujejo v standardizirani elektronski obliki, biti morajo popolne in se ujemati z izdatki, ki so bili Komisiji prijavljeni za referenčno obračunsko leto.

3.   Brez poseganja v zahtevo za izvedbo revizije iz člena 48(2) revizijski organi za programe Interreg, zajete v skupni vzorec, ne izvedejo dodatne revizije operacij v okviru teh programov, razen če je to zahtevala Komisija v skladu z odstavkom 8 tega člena ali v primerih, v katerih je revizijski organ ugotovil posebna tveganja.

4.   Komisija revizijske organe zadevnih programov Interreg pravočasno obvesti o izbranem skupnem vzorcu, da lahko ti organi načeloma izvedejo revizije operacij do 1. septembra po koncu vsakega obračunskega leta.

5.   Zadevni revizijski organi predložijo informacije o rezultatih teh revizij ter o vseh finančnih popravkih, sprejetih v zvezi z odkritimi posameznimi nepravilnostmi najpozneje v letnih poročilih o nadzoru, ki jih je treba predložiti Komisiji na podlagi člena 48(6) in (7).

6.   Po oceni rezultatov revizij operacij, izbranih na podlagi odstavka 1, Komisija za namene svojega postopka zagotovil izračuna globalno ekstrapolirano stopnjo napake v zvezi s programi Interreg, vključenimi v populacijo, iz katere je bil izbran skupni vzorec.

7.   Kadar globalna ekstrapolirana stopnja napak iz odstavka 6 presega 2 % skupnih izdatkov, prijavljenih za programe Interreg, vključene v populacijo, iz katere je bil izbran skupni vzorec, Komisija izračuna globalno stopnjo preostalih napak, pri čemer upošteva finančne popravke, ki jih uporabijo zadevni organi, pristojni za program Interreg, za posamezne nepravilnosti, ugotovljene pri revizijah operacij, izbranih na podlagi odstavka 1.

8.   Kadar je globalna stopnja preostalih napak iz odstavka 7 več kot 2 % izdatkov, prijavljenih za programe Interreg, vključene v populacijo, iz katere je bil izbran skupni vzorec, Komisija določi, ali je treba od revizijskih organov za določen program Interreg ali skupino programov Interreg, ki jih to najbolj zadeva, zahtevati, naj izvede dodatno revizijsko delo, da se nadalje ovrednoti stopnja napak in ugotovijo potrebni korektivni ukrepi za programe Interreg, pri katerih so bile odkrite nepravilnosti.

9.   Na podlagi ocene rezultatov dodatnega revizijskega dela, zahtevanega na podlagi odstavka 8 tega člena, lahko Komisija zahteva dodatne finančne popravke, ki se uporabijo za programe Interreg, pri katerih so bile odkrite nepravilnosti. V takem primeru organi, pristojni za program Interreg, izvedejo zahtevane finančne popravke v skladu s členom 103 Uredbe (EU) 2021/1060.

10.   Vsak revizijski organ za program Interreg, za katerega informacije iz odstavka 2 tega člena manjkajo ali so nepopolne ali niso bile predložene v roku iz prvega pododstavka navedenega odstavka, izvede ločeno vzorčenje za zadevni program Interreg v skladu s členom 79 Uredbe (EU) 2021/1060.

1.   Prispevki iz ESRR in, kadar je primerno, podpora iz instrumentov Unije za zunanje financiranje za vsak program Interreg se v skladu s členom 47(2) plača na enotni račun, ki nima nacionalnih podračunov.

2.   Komisija poravna predfinanciranje na podlagi skupne podpore iz vsakega sklada Interreg, kakor je določen v sklepu o odobritvi programa Interreg na podlagi člena 18, glede na razpoložljiva finančna sredstva in v letnih obrokih, in sicer pred 1. julijem leta 2022 do 2026, ali v letu odobritve sklepa najpozneje 60 dni po tem, ko je bil ta sklep sprejet:

3.   Kadar programi Interreg dobivajo podporo iz ESRR in IPA III-CBC ter kadar prispevki iz ESRR znašajo 50 % ali manj skupnih dodeljenih sredstev Unije, Komisija poravna predfinanciranje v skladu z ustreznimi določbami uredbe IPA III.

4.   Kadar programi Interreg dobivajo podporo iz ESRR in bodisi iz NDICI bodisi iz NDICI in IPA III ter kadar prispevki iz ESRR znašajo 50 % ali manj skupnih dodeljenih sredstev Unije, Komisija poravna predfinanciranje v skladu s členom 22(5) Uredbe (EU) 2021/947 ob upoštevanju dejanskih finančnih potreb.

Člena 96 in 97 Uredbe (EU) 2021/1060 se smiselno uporabljata za predfinanciranje na podlagi prvega pododstavka tega odstavka.

5.   Za leti 2021 in 2022 Komisija znesek, poravnan kot predfinanciranje, obračuna vsako leto, za leto 2023 in naslednja leta ter za zneske, poravnane kot predfinanciranje na podlagi odstavkov 3 in 4, pa najpozneje v zadnjem obračunskem letu.

1.   Organ upravljanja zagotovi, da se od vodilnega ali edinega partnerja izterja vsak neupravičeno izplačan znesek. Partnerji vodilnemu partnerju vrnejo vse neupravičeno izplačane zneske.

2.   Države članice, tretje države, partnerske države ali ČDO, ki sodelujejo v določenem programu Interreg, se lahko odločijo, da vodilnemu ali edinemu partnerju ter organu upravljanja programa ni treba izterjati neupravičeno izplačanega zneska, ki brez obresti ne presega 250 EUR v obliki prispevka k operaciji iz katerega koli sklada Interreg v obračunskem letu.

Komisiji ni treba predložiti nobenih informacij, razen o odločitvi, sprejeti na podlagi prvega pododstavka.

3.   Kadar vodilnemu partnerju ne uspe zagotoviti povračila zneskov od drugih partnerjev ali kadar organu upravljanja ne uspe zagotoviti povračila zneskov od vodilnega ali edinega partnerja, država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO, na ozemlju katere ima zadevni partner sedež oziroma je registriran, če gre za EZTS, vrne organu upravljanja vsak znesek, ki je bil neupravičeno izplačan zadevnemu partnerju. Organ upravljanja je odgovoren za povračilo zadevnih zneskov v splošni proračun Unije v skladu s porazdelitvijo odgovornosti med sodelujoče države članice, tretje države, partnerske države ali ČDO, kot je določeno v programu Interreg.

4.   Ko država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO organu upravljanja vrne vse zneske, ki so bili partnerju neupravičeno izplačani, lahko nadaljuje ali začne postopek izterjave zoper tega partnerja na podlagi svojega nacionalnega prava. V primeru uspešne izterjave lahko država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO navedene zneske uporabi za nacionalno sofinanciranje zadevnega programa Interreg. Država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO nima obveznosti, da o takih nacionalnih izterjavah poroča organom programa, odboru za spremljanje ali Komisiji.

5.   Kadar država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO organu upravljanja ne vrne vseh zneskov, ki so bili partnerju neupravičeno izplačani, kot je navedeno v odstavku 4 tega člena, so ti zneski predmet naloga za izterjavo, ki ga izda Komisija in se po možnosti izvrši s pobotom z zadevno državo članico, tretjo državo, partnersko državo oziroma ČDO. Taka izterjava ne pomeni finančnega popravka in ne zmanjšuje podpore iz ESRR ali katerega koli instrumenta Unije za zunanje financiranje za zadevni program Interreg. Izterjani znesek pomeni namenski prejemek v skladu s členom 21(3) finančne uredbe.

Kar zadeva zneske, ki jih država članica ne vrne organu upravljanja, se pobot nanaša na naknadna plačila za isti program Interreg. Organ upravljanja nato izvede pobot z zadevno državo članico v skladu s porazdelitvijo odgovornosti med sodelujoče države članice pri finančnih popravkih, ki jih naloži organ upravljanja ali Komisija, kot je določeno v programu Interreg.

Kar zadeva zneske, ki jih tretja država, partnerska država ali ČDO ne vrne organu upravljanja, se pobot nanaša na naknadna plačila za programe v okviru zadevnega instrumenta Unije za zunanje financiranje.

1.   Vsaka tretja država, partnerska država in ČDO, ki sodeluje v programu Interreg, določi nacionalni ali regionalni organ kot kontaktno točko za organ upravljanja (v nadaljnjem besedilu: kontaktna točka).

2.   Kontaktna točka, telo, enakovredno skrbniku za komunikacije za program Interreg, kot je določeno v členu 36(1), ali podružnica oziroma podružnice nudijo podporo organu upravljanja in partnerjem v zadevni tretji državi, partnerski državi ali ČDO v zvezi z nalogami iz člena 36(2) do (6).

1.   Programi Interreg A, ki dobivajo podporo iz ESRR in IPA III-CBC ali NDICI-CBC, se izvajajo v okviru deljenega upravljanja tako v državah članicah kot v kateri koli sodelujoči tretji državi ali partnerski državi.

Čezmejni program PEACE PLUS se izvaja v okviru deljenega upravljanja tako na Irskem kot v Združenem Kraljestvu.

2.   Programi Interreg B in C, ki združujejo prispevke iz ESRR in enega ali več instrumentov Unije za zunanje financiranje, se izvajajo v okviru deljenega upravljanja v državah članicah in tudi v kateri koli sodelujoči tretji državi, partnerski državi, sodelujoči ČDO ali, v zvezi s programi Interreg D, v kateri koli ČDO, ne glede na to, ali navedena ČDO dobiva podporo v okviru enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije.

3.   Programi Interreg D, ki združujejo prispevke iz ESRR in enega ali več instrumentov Unije za zunanje financiranje, se izvajajo na katerega koli od naslednjih načinov:

Kadar se celotni program ali del programa Interreg D izvaja v okviru posrednega upravljanja, se uporablja člen 61.

1.   Z odstopanjem od člena 63(2) Uredbe (EU) 2021/1060 so izdatki upravičeni do prispevka iz instrumentov Unije za zunanje financiranje, če so nastali in bili plačani pri pripravi in izvajanju operacij Interreg po 1. januarju 2021 ali po datumu predložitve programa, kar nastopi prej, v okviru programa pa se lahko zahtevajo po datumu, ko je bil sklenjen sporazum o financiranju z zadevno tretjo državo, partnersko državo ali ČDO.

Vendar pa se lahko izdatki za tehnično pomoč, ki jih upravljajo organi, pristojni za program, s sedežem v državi članici, zahtevajo v okviru programa že pred datumom sklenitve sporazuma o financiranju z zadevno tretjo državo, partnersko državo ali ČDO.

2.   Kadar se za program Interreg izberejo operacije na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, lahko takšni razpisi vključujejo zahtevke za prispevek iz instrumentov Unije za zunanje financiranje, tudi kadar so bili razpisi objavljeni in operacije izbrane še pred sklenitvijo zadevnega sporazuma o financiranju.

Organ upravljanja lahko dokument iz člena 22(6) predloži pred sklenitvijo zadevnega sporazuma o financiranju.

1.   Programi Interreg na podlagi tega poglavja lahko podpirajo velike infrastrukturne projekte, ki pomenijo operacije, ki zajemajo sklop gradenj, dejavnosti ali storitev, katerih namen je izpolniti enovito nalogo posebne narave z jasno opredeljenimi cilji skupnega interesa za izvajanje naložb s čezmejnim vplivom in koristmi ter pri katerih se za pridobitev, izgradnjo ali posodobitev infrastrukture dodeli proračunski delež skupnih stroškov v višini vsaj 2 500 000 EUR.

2.   Vsak upravičenec, ki izvaja velik infrastrukturni projekt ali del takega projekta, uporabi veljavna pravila o javnem naročanju.

3.   Država članica, v kateri ima sedež organ upravljanja zadevnega programa Interreg, Komisiji pošlje seznam načrtovanih velikih infrastrukturnih projektov, pri čemer navede njihovo predvideno ime, lokacijo, proračun in vodilnega partnerja. Ta seznam se pošlje kot ločeni dokument bodisi ob tem, ko Komisiji pošlje podpisano kopijo sporazuma o financiranju ali kopijo izvedbenega sporazuma iz člena 59 ali vsaj dva meseca pred sejo odbora za spremljanje ali, kjer je ustrezno, usmerjevalnega odbora, na kateri se izbira prvega od predvidenih velikih infrastrukturnih projektov.

4.   Kadar je na dnevnem redu odbora za spremljanje ali, kadar je primerno, usmerjevalnega odbora izbor enega ali več velikih infrastrukturnih projektov, organ upravljanja predloži obvestilo o konceptu za vsak tak projekt v vednost Komisiji najpozneje dva meseca pred datumom sestanka. Obvestilo o konceptu je dolgo največ tri strani in vsebuje ime, lokacijo, proračun, vodilnega partnerja in partnerje ter glavne cilje in rezultate projekta. Če obvestilo o konceptu v zvezi z enim ali več velikimi infrastrukturnimi projekti Komisiji ni posredovano do navedenega roka, lahko Komisija zahteva, da odbor za spremljanje ali usmerjevalni odbor zadevne projekte odstrani z dnevnega reda sestanka.

1.   Kadar se za izvajanje operacije zahtevajo javna naročila storitev, blaga ali gradenj s strani upravičenca, se uporabljajo naslednja pravila:

2.   Za oddajo naročil blaga, gradenj ali storitev v vseh primerih, razen tistih iz odstavka 1 tega člena, se uporabljajo postopki za oddajo javnih naročil iz členov 178 in 179 finančne uredbe in točk 36 do 41 poglavja 3 Priloge I k navedeni uredbi.

1.   Da se program Interreg v tretji državi, partnerski državi ali ČDO izvede v skladu s členom 112(4) finančne uredbe, se sporazum o financiranju sklene med Komisijo, ki zastopa Unijo, in vsako sodelujočo tretjo državo, partnersko državo ali ČDO v skladu z njenim zadevnim nacionalnim pravnim okvirom.

2.   Vsak sporazum o financiranju se sklene do 31. decembra v letu, ki sledi letu, ko je bila prevzeta prva proračunska obveznost, in se šteje za sklenjen na dan, ko ga podpiše zadnja pogodbenica.

Vsak sporazum o financiranju začne veljati na dan:

3.   Komisija predloži osnutek sporazuma o financiranju ob odobritvi zunanjega programa.

Kadar program Interreg vključuje več kot eno tretjo državo, partnersko državo ali ČDO, skleneta obe pogodbenici vsaj en sporazum o financiranju pred datumom iz odstavka 2. Druge tretje države, partnerske države ali ČDO lahko podpišejo svoje sporazume o financiranju najpozneje do 30. junija drugega leta po letu, ko je bila prevzeta prva proračunska obveznost.

4.   Država članica, ki v kateri ima sedež organ upravljanja zadevnega programa Interreg, bodisi:

5.   Izvedbeni sporazum, podpisan v skladu s točko (b) odstavka 4, zajema vsaj naslednje elemente:

6.   Kadar se država članica, v kateri ima sedež organ upravljanja programa Interreg, odloči, da podpiše sporazum o financiranju v skladu s točko (a) odstavka 4 tega člena, se ta sporazum o financiranju šteje kot orodje za izvajanje proračuna Unije v skladu s finančno uredbo in ne kot mednarodni sporazum iz členov 216 do 219 PDEU.

1.   Kadar tretja država, partnerska država ali ČDO na organ upravljanja prerazporedi finančni prispevek za podporo programu Interreg, razen sofinanciranja podpore Unije za program Interreg, so pravila, ki se nanašajo na navedeni finančni prispevek, vsebovana v naslednjem dokumentu:

Za namene točke (b)(i) prvega pododstavka lahko oddelki izvedbenega sporazuma, kadar je primerno, vključujejo tako prerazporejeni finančni prispevek kot podporo Unije za program Interreg.

2.   Izvedbeni sporazum iz odstavka 1 tega člena vključuje vsaj elemente, ki zadevajo sofinanciranje tretje države, partnerske države ali ČDO, navedene v členu 59(5).

Poleg tega mora določati oboje od naslednjega:

3.   V zvezi s čezmejnim programom PEACE PLUS finančni prispevek za dejavnosti Unije iz Združenega kraljestva v obliki zunanjih namenskih prejemkov iz točke (e) člena 21(2) finančne uredbe predstavlja del proračunskih sredstev za razdelek 2 „Kohezija in vrednote“, podrazdelek „Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“.

Za navedeni prispevek se uporablja posebni sporazum o financiranju z Združenim kraljestvom v skladu s členom 59 te uredbe. Komisija in Združeno kraljestvo ter Irska so pogodbenice tega posebnega sporazuma o financiranju.

Posebni sporazum o financiranju se sklene pred začetkom izvajanja programa, kar organu za posebne programe EU omogoči, da za izvajanje programa uporabi veljavno zakonodajo Unije.

1.   Kadar se s soglasjem zadevne države članice in regij celotni program ali del programa Interreg D izvaja v okviru posrednega upravljanja na podlagi točke (b) oziroma (c) člena 55(3) te uredbe, se naloge izvrševanja zaupajo enemu od teles iz točke (c) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe, zlasti takemu telesu, ki ima sedež v sodelujoči državi članici, vključno z organom upravljanja zadevnega programa Interreg.

2.   V skladu s točko (c) člena 154(6) finančne uredbe se Komisija lahko odloči, da ne bo zahtevala predhodne ocene, kakor je navedeno v odstavkih 3 in 4 navedenega člena, če je opravljanje nalog izvrševanja proračuna iz točke (c) prvega pododstavka člena 62(1) navedene uredbe zaupano organu upravljanja za program Interreg za najbolj oddaljene regije, določene na podlagi člena 45(1) te uredbe in v skladu s členom 71 Uredbe (EU) 2021/1060.

3.   Kadar so naloge izvrševanja proračuna iz točke (c) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe zaupane organizaciji države članice, se uporabi člen 157 navedene uredbe.

4.   Kadar program ali ukrep, ki ga sofinancira eden ali več instrumentov za zunanje financiranje, izvaja tretja država, partnerska država, ČDO ali katero koli drugo telo, našteto v točki (c) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe ali navedeno v Uredbi (EU) 2021/947 ali Sklepu 2013/755/EU ali obeh, se uporabljajo ustrezna pravila iz teh instrumentov.

Pogoji za izvajanje dela programa Interreg iz sklopa D v okviru posrednega upravljanja na podlagi točke (b) ali (c) člena 55(3) te uredbe se opredelijo s sporazumom, sklenjenim med Komisijo, organom upravljanja ali njegovo državo članico in pooblaščenim organom.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 16(6) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 1. julija 2021.

3.   Prenos pooblastila iz člena 16(6) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 16(6), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen na podlagi člena 115(1) Uredbe (EU) 2021/1060. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.