(1)

V skladu s členom 75(1) Direktive (EU) 2018/1972 mora Komisija z delegiranim aktom določiti enotno najvišjo ceno zaključevanja govornih klicev na ravni Unije za mobilne storitve in enotno najvišjo ceno zaključevanja govornih klicev na ravni Unije za fiksne storitve, da se zmanjša regulativno breme pri doslednem obravnavanju težav na področju konkurence v zvezi z veleprodajnim zaključevanjem govornih klicev po vsej Uniji. Načela, merila in parametri, ki bi jih morala Komisija upoštevati pri sprejemanju delegiranega akta, so določeni v Prilogi III k navedeni direktivi.

(2)

Ta uredba ne posega v pooblastila nacionalnih regulativnih organov za opredelitev upoštevnih trgov glede na nacionalne razmere, izvedbo preizkusa s tremi merili in naložitev popravnih ukrepov, ki niso cenovni nadzor, v skladu s členom 64(3) ter členoma 67 in 68 Zakonika. Zato začetek veljavnosti te uredbe ne bo vplival na necenovne obveznosti, ki jih nacionalni regulativni organi trenutno nalagajo operaterjem s pomembno tržno močjo v zvezi s storitvami zaključevanja klicev v fiksnih ali mobilnih omrežjih, in bodo zato ostale veljavne, dokler ne bodo pregledane v skladu s pravili Unije in nacionalnimi pravili.

(3)

Regulativna praksa kaže, da ima številka, na kateri so zaključeni klici v mobilnih ali fiksnih omrežjih, ključno vlogo pri zamenljivosti povpraševanja in konkurenčni dinamiki pri zaključevanju govornih klicev, zato je glavni element, ki ustvarja monopol za zaključevanje klicev, kar upravičuje potrebo po ureditvi. Zato bi moralo biti glavno merilo za opredelitev storitev zaključevanja klicev številsko območje, tj. ali je klic v primeru zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih opravljen na mobilno številko, v primeru zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih pa na druge vrste številk, kot so geografske številke in nekatere negeografske številke.

(4)

Storitve zaključevanja klicev bi morale vključevati storitve, ki jih ponudnik zaključevanja klicev zagotavlja s katero koli tehnologijo, ki se uporablja za zaključevanje govornih klicev, na primer v omrežju 2G, 3G, 4G ali 5G in/ali prek brezžičnega omrežja ali kateri koli vrsti fiksnega omrežja, ne glede na izvor klica.

(5)

Vsaka storitev zaključevanja klicev v mobilnem ali fiksnem omrežju vključuje medomrežno povezovanje operaterja, ki zaključuje klice, z vsaj enim omrežjem, ki ni njegovo lastno. Za ponudnike storitev zaključevanja govornih klicev bi se zato morali šteti ponudniki storitev zaključevanja govornih klicev, ki imajo tehnični nadzor ter zakonito pravico do uporabe klicane številke in usmerjanja klica prejemniku.

(6)

Storitev zaključevanja klicev bi morala izključevati pripadajoče naprave, ki jih lahko nekateri operaterji ali nekatere države članice zahtevajo za zagotavljanje storitev zaključevanja klicev. Vendar so priključki za medomrežno povezovanje, ki so trenutno regulirani v številnih državah članicah, bistveni elementi storitev zaključevanja klicev za vsakega operaterja, saj je pri povečanem prometu potrebna večja zmogljivost za medomrežno povezovanje, zato bi jih bilo treba vključiti v opredelitev storitve zaključevanja klicev. Ponudnik storitev zaključevanja govornih klicev za celotno storitev zaključevanja klica uporabniku na svojem omrežju ne bi smel zaračunavati nobenih drugih stroškov razen ustreznih cen, določenih s to uredbo.

(7)

Storitve zaključevanja govornih klicev za klice na nekatere negeografske številke, kot so številke, ki se uporabljajo za premijske storitve, storitve brezplačnih klicev in storitve deljenih stroškov (znane tudi kot „storitve z dodano vrednostjo“), se ne štejejo kot „tradicionalne“ storitve zaključevanja klicev, kadar ima operater, ki zaključi klic, monopol. Ponudniki takih storitev imajo določeno pogajalsko moč in se lahko pogajajo o ceni zaključevanja klicev v okviru sporazuma o delitvi prihodkov. Zato se ponudniki zaključevanja klicev pri določanju cen za zaključevanje klicev na te negeografske številke v nasprotju z zaključevanjem klicev na geografske ali mobilne številke srečujejo z nekaterimi omejitvami. Zaključevanje klicev na take številke bi bilo zato treba izvzeti s področja uporabe te uredbe. Številska območja, značilna za komunikacije stroj-stroj, se večinoma ne uporabljajo za zagotavljanje medosebnih komunikacij, saj gre pri tem za podatkovni in ne za govorni promet, zato ne bi smela biti vključena na področje uporabe te uredbe, ki je omejeno na govorno komunikacijo.

(8)

Storitve zaključevanja govornih klicev za klice na druge vrste negeografskih številk, kot so številke, ki se uporabljajo za fiksne nomadske storitve in dostop do služb za pomoč v sili, kažejo značilnosti monopola na področju zaključevanja klicev in se zagotavljajo prek fiksne infrastrukture. Zato bi jih bilo treba vključiti na področje uporabe te uredbe in jih obravnavati kot storitve zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih.

(9)

Nekaterih glasovnih storitev, ki jih zagotavljajo operaterji, ni mogoče opredeliti kot izključno mobilnih ali izključno fiksnih storitev, temveč so hibridne storitve. Primer takih hibridnih storitev so storitve v okviru „domačega območja“, pri katerih se klici prek mobilnega omrežja običajno opravljajo na fiksno številko. V skladu z opredelitvijo storitev zaključevanja govornih klicev, pri kateri je odločilno merilo klicana številka, bi bilo treba take hibridne storitve obravnavati kot storitve zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih oziroma fiksnih omrežjih glede na klicano številko.

(10)

Regulirane cene storitev zaključevanja govornih klicev bi se morale uporabljati za klice, opravljene s številk in zaključene na številkah, vključenih v nacionalne načrte oštevilčenja, ki ustrezajo kodam držav po standardu E.164 za geografska območja, ki pripadajo ozemlju Unije (številke Unije). Številke tretjih držav so vse številke, ki niso številke Unije. Vključitev klicev s številk tretjih držav na številko Unije, če operaterji iz tretjih držav zaračunavajo cene zaključevanja klicev, ki so višje od enotnih najvišjih cen zaključevanja govornih klicev na ravni Unije, ali kadar take cene zaključevanja govornih klicev niso regulirane v skladu s stroškovno učinkovitimi načeli, ki so enakovredna načelom iz člena 75 in Priloge III k Zakoniku, bi lahko ogrozila cilje te uredbe, zlasti cilje zagotavljanja povezovanja notranjega trga.

(11)

Kombinacija nizkih reguliranih cen zaključevanja klicev s številk tretjih držav na številke Unije ter visokih in stroškovno neučinkovitih cen zaključevanja klicev na številke tretjih držav bi verjetno povzročila višje cene zaključevanja klicev s številk Unije na številke tretjih držav, kar bi negativno vplivalo na maloprodajne tarife v Uniji in stroškovno strukturo operaterjev Unije. Različne stopnje izpostavljenosti operaterjev Unije klicem, ki jih zaključijo taki operaterji iz tretjih držav in ki zaračunavajo visoke in stroškovno neučinkovite cene zaključevanja klicev, bi povzročile neravnovesja v stroškovni strukturi operaterjev Unije zaradi dejavnikov, na katere operaterji sami nimajo vpliva. To bi verjetno preprečilo pojav vseevropskih maloprodajnih ponudb, ki vključujejo klice na številke nekaterih tretjih držav, zaradi višjih cen zaključevanja klicev v navedene države, kar bi lahko negativno vplivalo na potrošnike in zlasti podjetja v Uniji. Poleg tega bi to izkrivilo konkurenco, saj bi nesimetrični učinek izpostavljenosti visokim cenam zaključevanja klicev na številke tretje države povzročil različne konkurenčne pogoje, s katerimi bi se soočali različni operaterji Unije, kar bi na koncu tudi izkrivilo naložbeno sposobnost in spodbude po vsej Uniji (naložbe v operaterje in s strani operaterjev). Vsi ti učinki bi bili očitno v nasprotju s cilji te uredbe, ki so spodbujanje povezovanja enotnega trga z odpravo izkrivljanj med operaterji zaradi cen zaključevanja klicev, ki so precej višje od stroškov.

(12)

Za uporabo enotnih najvišjih cen zaključevanja govornih klicev na ravni Unije na odprt, pregleden in nediskriminatoren način ter za omejitev izključitve klicev s številk tretjih držav, na to, kar je nujno potrebno za zagotovitev doseganja ciljev notranjega trga in sorazmernosti, bi se morale cene, določene s to uredbo, uporabljati za klice s številk tretjih držav na številke Unije, če so cene zaključevanja klicev, ki jih ponudniki storitev zaključevanja govornih klicev iz tretjih držav uporabljajo za klice s številk Unije, na enaki ravni kot najvišje cene zaključevanja govornih klicev, določene s to uredbo, ali nižje od njih. V prehodnem obdobju za cene zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih leta 2021 in med postopnim zniževanjem cene zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih (od leta 2021 do leta 2023) bodo ustrezne najvišje cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, ki bodo sprožile ta mehanizem, cene, določene v odstavkih 2 do 5 člena 4 Uredbe. Ustrezne najvišje cene zaključevanja klicev v fiksnih omrežjih, ki bodo sprožile ta mehanizem v letu 2021, bodo cene, določene v členu 5(2) Delegirane uredbe. Ponudniki storitev zaključevanja govornih klicev v Uniji bi morali te cene uporabljati na podlagi cen, ki jih uporabljajo ali predlagajo ponudniki storitev zaključevanja govornih klicev v tretjih državah.

(13)

Glede na to, da ponudniki storitev zaključevanja govornih klicev iz Unije morda ne morejo vedno poznati ravni cene zaključevanja klicev, ki jo uporabljajo operaterji iz tretjih držav, bi morali ti običajno zagotoviti preverljive informacije, ki dokazujejo višino ponujene cene zaključevanja klicev. Kadar ponudniki prenosa (ali drugi posredniki) storitve zaključevanja klicev naprej prodajajo operaterjem Unije, bi bila cena zaključevanja klicev, ki jo uporabljajo ali ponujajo navedeni ponudniki prenosa, merodajna za določitev, ali je ta cena enaka najvišjim cenam zaključevanja govornih klicev, določenim v tej uredbi, oziroma nižja od njih.

(14)

Kadar operaterji iz tretjih držav zaračunavajo cene zaključevanja klicev s številk Unije na številke tretjih držav, ki so višje od cen zaključevanja klicev na ravni Unije, bi se morale cene, določene v tej uredbi, uporabljati tudi za klice s številk tretjih držav na številke Unije, če Komisija na podlagi informacij, ki so ji jih predložile take tretje države, ugotovi, da regulacija cen zaključevanja klicev v teh državah temelji na načelih, enakovrednih načelom iz člena 75 Direktive (EU) 2018/1972 in Priloge III k navedeni direktivi. Seznam tretjih držav, ki izpolnjujejo take zahteve, bi bilo treba naknadno vključiti v to uredbo in ga ustrezno posodabljati.

(15)

Ker bi bilo od izvora klica odvisno, ali se cene zaključevanja klicev na ravni Unije uporabljajo ali ne, je bistveno, da lahko operaterji Unije opredelijo državo izvora kličočega. V ta namen se lahko operaterji zanesejo na kodo države v identifikaciji klicne linije. Da se zagotovi pravilna uporaba te uredbe, bi morali operaterji Unije prejeti veljavno identifikacijo klicne linije, dodeljeno za vsak dohodni klic. Zato operaterji Unije ne bi bili zavezani uporabi cen zaključevanja klicev na ravni Unije, če identifikacija klicne linije manjka, je neveljavna ali goljufiva.

(16)

Da bi ocenili dejanske stroške zaključevanja govornega klica v hipotetičnem mobilnem ali fiksnem omrežju v Uniji v skladu z načeli iz člena 75(1) Direktive (EU) 2018/1972 in Priloge III k navedeni direktivi, sta bila oblikovana dva stroškovna modela za zaključevanje klicev v mobilnih oziroma fiksnih omrežjih ob upoštevanju stroškov v vsaki državi članici.

(17)

Na podlagi povratnih informacij o stroških v vsaki državi članici, prejetih med postopkom posvetovanja, sta bila dokončana stroškovna modela za mobilno in fiksno omrežje. V skladu s Prilogo III k Direktivi (EU) 2018/1972 so bile s stroškovnima modeloma določene cene na podlagi povračila stroškov, ki jih ima učinkovit operater. Zato cene temeljijo le na prirastnih stroških zagotavljanja veleprodajne storitve zaključevanja govornih klicev, torej samo na tistih stroških, povezanih s prometom, ki bi se jim bilo brez veleprodajne storitve zaključevanja govornih klicev mogoče izogniti.

(18)

Enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev v mobilnih in fiksnih omrežjih na ravni Unije so bile določene glede na dejanske stroške v državi z najvišjimi stroški v skladu z naročenima stroškovnima modeloma, s čimer se je zagotovilo spoštovanje načela povračila stroškov po vsej Uniji, nato pa je bil dodan manjši varnostni pribitek, da bi se upoštevale morebitne netočnosti v stroškovnih modelih.

(19)

Enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev na ravni Unije, določene s to uredbo, bi se morale začeti uporabljati dva meseca po začetku veljavnosti Uredbe, da bi imeli operaterji dovolj časa za prilagoditev svojih informacijskih sistemov, sistemov izdajanja računov in računovodskih sistemov ter potrebne spremembe v sporazumih o medomrežnem povezovanju.

(20)

Kadar so trenutne povprečne cene zaključevanja govornih klicev v Uniji znatno višje od cen, ki bodo uvedene v prihodnosti, tj. stroškovno učinkovitih enotnih najvišjih cen zaključevanja govornih klicev na ravni Unije, določenih v tej uredbi, bi bilo treba uporabiti postopno zniževanje cene, ki je običajna regulatorska praksa. V takih primerih bi moralo biti postopno zniževanje cene učinkovito orodje za olajšanje uporabe nižjih cen v skladu z načelom sorazmernosti.

(21)

Glede na trenutno povprečje cen zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih v državah članicah bi bilo treba zasnovati postopno zniževanje do enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih na ravni Unije. Da bi dosegli ravnovesje med hitrim izvajanjem in potrebo po preprečevanju znatnih motenj za operaterje, bi se moralo postopno zniževanje cene začeti na ravni blizu trenutnega povprečja cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, nato pa bi se morale cene v triletnem obdobju vsako leto znižati, dokler ne bi bila leta 2024 dosežena enotna najvišja cena zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih na ravni Unije.

(22)

Zato ta uredba določa triletno postopno zniževanje cene do stroškovno učinkovite enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih na ravni Unije v letu 2024. Prehodno obdobje ne bi smelo biti potrebno za ponudnike v državah članicah, kjer so za leto 2021 uporabljene cene, višje od enotnih najvišjih cen zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih na ravni Unije, saj je postopno zniževanje cene namenjeno blažitvi učinka uvedbe enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih na ravni Unije.

(23)

V nekaterih državah članicah so trenutne regulirane najvišje cene zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih nižje od cen zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih, določenih za leta 2021, 2022 in 2023 na podlagi postopnega zniževanja cene, in so blizu enotne najvišje cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih na ravni Unije. Da bi se izognili morebitnemu zvišanju maloprodajnih cen v navedenih državah članicah zaradi začasnega zvišanja reguliranih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, bi bilo treba omogočiti, da se trenutne regulirane cene zaključevanja govornih klicev v mobilnih omrežjih v navedenih državah članicah še naprej uporabljajo do leta, v katerem je najvišja cena zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, določena s to uredbo za navedeno leto, enaka trenutnim cenam zaključevanja klicev v navedenih državah članicah za navedeno leto ali nižja od njih.

(24)

Ker je razlika med povprečjem trenutnih cen zaključevanja klicev v fiksnih omrežjih in enotno najvišjo ceno zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih na ravni Unije, določena v tej uredbi, manjša od razlike v cenah zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, naj v primeru zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih postopno zniževanje ne bi bilo potrebno. Vendar bi morala biti odobritev prehodnega obdobja nekaterim državam članicam primerna za zagotovitev nemotenega prehoda na enotno najvišjo ceno zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih na ravni Unije in preprečevanje nepotrebnih zamud pri njeni uporabi.

(25)

Na podlagi trenutnih ravni cen zaključevanja klicev v fiksnih omrežjih v nekaterih državah članicah in ravni enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih na ravni Unije, določene v tej uredbi, se lahko nekaterim državam članicam upravičeno odobri prehodno obdobje. Prehodno obdobje bi se moralo začeti z datumom začetka uporabe te uredbe in izteči 31. decembra 2021. V prehodnem obdobju se lahko v zadevnih državah članicah uporabljajo posebne cene, ki se razlikujejo od enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih na ravni Unije.

(26)

V državah članicah, v katerih so trenutne cene zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih znatno višje od enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih na ravni Unije, je upravičena odobritev prehodnega obdobja, da se omogoči postopna prilagoditev navedenih cen. V vseh državah članicah razen v dveh, kjer trenutne cene zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih presegajo 0,0875 EUR centa (enotna najvišja cena zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih na ravni Unije plus 25 %), bi morala biti najvišja cena zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih v letu 2021 enaka trenutnim cenam, znižanim za 20 %. Poljski in Finski, ki do zdaj še nista upoštevali načel iz Priporočila Komisije 2009/396/ES (2) in imata trenutno zelo visoke cene zaključevanja klicev v fiksnih omrežjih, 20-odstotno znižanje ne bi zadostovalo za dosego enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih na ravni Unije. Zato bi morala biti cena v teh državah članicah v prehodnem obdobju enaka ceni v državi članici z najvišjo ceno v prehodnem obdobju, pri čemer sta navedeni državi članici izvzeti. Za preostale države članice, v katerih so trenutne cene zaključevanja klicev v fiksnih omrežjih nižje od enotne najvišje cene zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih na ravni Unije ali v katerih bi se z 20-odstotnim znižanjem te cene znižale na enotno najvišjo ceno zaključevanja govornih klicev v fiksnih omrežjih na ravni Unije ali pod njo, prehodno obdobje ne bi smelo biti vzpostavljeno.

(27)

V skladu s členom 75(1) Direktive (EU) 2018/1972 je bilo opravljeno posvetovanje z Organom evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije, ki je mnenje podal 15. oktobra 2020 –