(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1256/2008 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih varjenih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Belorusije, Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK), Rusije, Tajske in Ukrajine (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Ukrepi so bili v obliki dajatve ad valorem v razponu od 10,1 % do 90,6 %.

(2)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/110 (3) ponovno uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih varjenih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Belorusije, LRK in Rusije ter po pregledu zaradi izteka ukrepa (v nadaljnjem besedilu: prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa) zaključila postopek za uvoz s poreklom iz Ukrajine.

(3)

Trenutno veljavne protidampinške dajatve znašajo 10,1 % in 16,8 % na uvoz od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz Rusije, 20,5 % na uvoz od vseh drugih družb iz Rusije, 90,6 % na uvoz od vseh proizvajalcev izvoznikov iz LRK in 38,1 % na uvoz od vseh proizvajalcev izvoznikov iz Belorusije.

(4)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je po objavi obvestila o bližnjem izteku (4) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(5)

Zahtevek za pregled je 25. oktobra 2019 vložil Zaščitni odbor industrije varjenih jeklenih cevi Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih varjenih cevi iz železa ali nelegiranega jekla v Uniji. Zahtevek za pregled je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(6)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 24. januarja 2020 začela pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom nekaterih varjenih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Belorusije, LRK in Rusije (v nadaljnjem besedilu: zadevne države) na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (5) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(7)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2016 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa posebej obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, sindikate, znane proizvajalce v Belorusiji, LRK in Rusiji ter organe v teh državah, znane uvoznike, uporabnike, trgovce in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(9)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(10)

Komisija je ob začetku postopka zainteresirane strani obvestila, da bo morala za sodelovanje zaprositi vsaj enega proizvajalca izvoznika v primerni reprezentativni državi za Belorusijo v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe. O začetku postopka je obvestila tudi organe v Mehiki, Rusiji, Južni Afriki, Južni Koreji, na Tajskem, v Turčiji, Ukrajini in ZDA ter njihove proizvajalce izvoznike povabila k sodelovanju. Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe in predložijo stališča v zvezi s tem (glej oddelek 3.1.2 spodaj).

(11)

Po razkritju so beloruski organi trdili, da vložnik v zahtevku za pregled ni ustrezno dokazal verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode.

(12)

Komisija je menila, da je zahtevek za pregled vseboval zadostne dokaze za začetek preiskave, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 6. Poleg tega je bila v preiskavi dokazana verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode v zvezi z uvozom iz Belorusije, kot je pojasnjeno v oddelku 3.1.2 in oddelku 5.

(13)

Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(15)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi obsega proizvodnje in prodaje izdelka, ki se pregleduje, s čimer je zagotovila dobro geografsko porazdelitev. Ta vzorec je zajemal tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali približno 40 % ocenjene celotne proizvodnje in 38 % ocenjenega celotnega obsega prodaje izdelka, ki se pregleduje, v Uniji.

(16)

Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. V zvezi z vzorcem ni prejela pripomb. Vzorec se je zato štel za reprezentativen za industrijo Unije.

(17)

Komisija je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec.

(18)

Zahtevanih informacij ni predložil noben nepovezani uvoznik. Zato vzorčenje ni bilo potrebno.

(19)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Belorusije, LRK in Rusije pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala misijo Republike Belorusije pri Evropski uniji, misijo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji in misijo Ruske federacije pri Evropski uniji, naj opredelijo morebitne preostale proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopijo v stik z njimi.

(20)

Trije proizvajalci izvozniki iz Belorusije so predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Glede na majhno število proizvajalcev, ki so se javili, je Komisija menila, da vzorčenje ni potrebno. Zato so bili navedeni trije proizvajalci izvozniki pozvani, naj izpolnijo vprašalnik, namenjen proizvajalcem izvoznikom.

(21)

Javila sta se dva proizvajalca izvoznika iz Rusije, ki sta izrazila pripravljenost za sodelovanje v preiskavi. Glede na majhno število proizvajalcev, ki so se javili, je Komisija menila, da vzorčenje ni potrebno. Oba proizvajalca izvoznika sta bila pozvana, naj izpolnita vprašalnik, namenjen proizvajalcem izvoznikom.

(22)

Noben proizvajalec iz LRK ni predložil zahtevanih informacij in se strinjal z vključitvijo v vzorec. Kitajski proizvajalci torej niso sodelovali, ugotovitve v zvezi z uvozom iz LRK pa temeljijo na dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(23)

Izvodi vprašalnikov so bili ob začetku postopka na voljo na spletišču GD za trgovino.

(24)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije in en distributer v Uniji.

(25)

Izpolnjene vprašalnike so poslali tudi trije sodelujoči proizvajalci iz Belorusije, medtem ko je le eden od dveh ruskih proizvajalcev izvoznikov, ki sta se javila ob začetku preiskave, predložil izpolnjen vprašalnik in sodeloval v postopku.

(26)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo.

(27)

Komisija je pred začetkom veljavnosti omejitev zaradi COVID-19 opravila preveritveni obisk v prostorih družbe Arcelor Mittal Tubular Products na Poljskem. Med tem obiskom so bili preverjeni proizvodni proces, uporabljene surovine in pridobljeni stranski proizvodi.

(28)

Za preverjanje vseh drugih zahtevanih informacij in podatkov je bilo v skladu z Obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (6), izvedeno navzkrižno preverjanje na daljavo prek videokonference z naslednjimi družbami:

(29)

Komisija je 2. februarja 2021 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve na uvoz iz zadevnih držav. Za vse strani je bil določen rok za pošiljanje pripomb v zvezi z razkritjem.

(30)

Komisija je obravnavala pripombe štirih zainteresiranih strani in jih ustrezno upoštevala. Prejetih ni bilo nobenih zahtev za zaslišanje.

(31)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi in prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, in sicer varjene cevi iz železa ali nelegiranega jekla, s krožnim prečnim prerezom in zunanjim premerom do vključno 168,3 mm (razen cevi za naftovode ali plinovode, zaščitnih cevi („casing“) in proizvodnih cevi („tubing“), ki se uporabljajo pri vrtanju za pridobivanje nafte ali plina, preciznih cevi in cevi, opremljenih s priborom (fitingi), primernih za pretok plina ali tekočine, ki se uporabljajo za civilne zrakoplove), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7306 30 41, ex 7306 30 49, ex 7306 30 72 in ex 7306 30 77 (oznake TARIC 7306304120, 7306304920, 7306307280 in 7306307780), s poreklom iz Belorusije, Ljudske republike Kitajske in Rusije (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje, ali varjene cevi).

(32)

Varjene cevi se uporabljajo predvsem za transport plinov in tekočin v vodovodnih, ogrevalnih, prezračevalnih sistemih itd.

(33)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, je ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa potrdila, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(34)

Ti izdelki se torej v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(35)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz Belorusije, LRK ali Rusije po izteku veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(36)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 25, so v preiskavi sodelovali trije proizvajalci iz Belorusije, ki so izpolnili vprašalnik. Vendar nobeden od njih ni poročal o znatnem obsegu izvoza v EU. Dejansko je v obdobju preiskave z zvezi s pregledom uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Belorusije v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave (tj. od julija 2006 do junija 2007) praktično izginil. Po statističnih podatkih Comext (Eurostat) je uvoz varjenih cevi iz Belorusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal manj kot štiri tone, v primerjavi z več kot 29 000 tonami v prvotni preiskavi. Podobno nizka raven uvoza je bila opažena med prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepa.

(37)

Ker uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz Belorusije praktično ni bilo, ni bilo mogoče sprejeti nobenih sklepov glede nadaljevanja dampinga v EU v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato je Komisija proučila tudi verjetnost ponovitve dampinga.

(38)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila verjetnost ponovitve dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v Belorusiji, razmerje med cenami v Uniji in Belorusiji; razmerje med izvoznimi cenami v tretje države in cenami v Belorusiji; razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji ter privlačnost trga Unije.

(39)

Ker Belorusija ni članica STO in je navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (7), se v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe normalna vrednost določi na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v primerni reprezentativni državi.

(40)

Komisija je po začetku postopka zaprosila za sodelovanje vsaj enega proizvajalca izvoznika s sedežem v potencialni reprezentativni državi. Zato je vzpostavila stik z organi v osmih znanih državah proizvajalkah jekla, in sicer v Južni Afriki, Južni Koreji, Mehiki, Rusiji, na Tajskem, v Turčiji, Ukrajini in ZDA.

(41)

S Komisijo ni sodelovala nobena od zgoraj navedenih držav, je pa Komisija prejela en v celoti izpolnjen vprašalnik od proizvajalca s sedežem v Rusiji, ki je bil predmet iste preiskave. Zato je Komisija prvotno menila, da je Rusija primerna izbira kot reprezentativna država za Belorusijo.

(42)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe so bila opravljena posvetovanja z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci in organi zadevnih držav o izbiri reprezentativne države. Zainteresirane strani niso poslale nobenih pripomb.

(43)

Vendar se je sodelovanje proizvajalca iz Rusije po navzkrižnem preverjanju na daljavo štelo za nezadostno (glej oddelek 3.3.1 spodaj). V skladu z drugim pododstavkom člena 2(7) osnovne uredbe je pri izbiri primerne reprezentativne države treba upoštevati „vse zanesljive informacije, ki so dostopne v času izbire, zlasti pa sodelovanje vsaj enega izvoznika in proizvajalca v tej državi“. Ker noben ruski proizvajalec varjenih cevi ni sodeloval v zadostnem obsegu in ni predložil zanesljivih informacij, se je Komisija odločila, da Rusije ne bo upoštevala kot primerne reprezentativne države.

(44)

Ker v potencialni reprezentativni državi ni sodeloval noben drug proizvajalec, je bila normalna vrednost določena na podlagi cen, dejansko plačanih v Uniji za podobni izdelek, glede na osnovno vrsto izdelka na podlagi franko tovarna, kot je določeno v prvem pododstavku člena 2(7) osnovne uredbe. Za črne in galvanizirane (8) izdelke so bile določene ločene normalne vrednosti.

(45)

Po razkritju so beloruski organi trdili, da Komisija ni dokazala, da za določitev normalne vrednosti niso mogoče nobene druge možnosti razen cen, ki so se dejansko plačevale v Uniji za podobni izdelek. Po njihovem mnenju se Komisija ni dejavno prizadevala za sodelovanje organov potencialnih reprezentativnih držav. Poleg tega so beloruski organi trdili, da bi morala Komisija namesto cen Unije uporabiti normalno vrednost, določeno za Rusijo, ali, alternativno, razpoložljive podatke za Tajsko, uporabljene za konstruiranje normalne vrednosti za Kitajsko, kot je opisano v uvodni izjavi 150 spodaj.

(46)

Kar zadeva prvo točko, Komisija potrjuje, da si je, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 40 in 41 zgoraj, dejavno prizadevala za sodelovanje v osmih potencialnih reprezentativnih državah, vendar zaman. Dopisi, ki jih je v zvezi s tem poslala Komisija, so na voljo v spisu, odprtem za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi.

(47)

Kar zadeva drugo točko, je bila Rusija začasno izbrana kot reprezentativna država za Belorusijo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 43. Vendar zaradi pomanjkanja zadostnega sodelovanja in zanesljivih informacij s strani vsaj enega proizvajalca izvoznika Komisija ni imela druge izbire, kot da Rusije ne upošteva kot reprezentativne države. V zvezi s Tajsko je treba opozoriti, da izbor ustrezne reprezentativne države za Belorusijo v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe zahteva sodelovanje vsaj enega izvoznika in proizvajalca v navedeni državi. Vendar pa se to ne zahteva za konstruiranje normalne vrednosti za Kitajsko v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe. Zato Tajska ni bila primerna reprezentativna država v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe za Belorusijo.

(48)

Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(49)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom nobeden od sodelujočih proizvajalcev v Belorusiji izdelka, ki se pregleduje, ni izvažal na trge drugih tretjih držav v znatnih količinah.

(50)

Ker pa je iz beloruskih trgovinskih statističnih podatkov o uvozu in izvozu razvidno, da se je izdelek, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dejansko izvažal iz Belorusije v druge tretje države v znatnih količinah, je bilo sklenjeno, da se noben proizvajalec, ki dejansko izvaža izdelek, ki se pregleduje, ni javil in ni sodeloval v preiskavi.

(51)

Zato je Komisija beloruske organe obvestila, da bo zaradi znatne ravni nesodelovanja proizvajalcev, ki dejansko izvažajo izdelek, ki se pregleduje, za ugotovitve glede Belorusije morda uporabila člen 18 osnovne uredbe.

(52)

Beloruski organi so v svojih pripombah glede predvidene uporabe člena 18 trdili, da je ustrezneje uporabiti podatke, ki so jih predložili trije sodelujoči proizvajalci, kot pa statistične podatke o uvozu in izvozu. Poleg tega so trdili in po razkritju ponovili trditev, da oznake harmoniziranega sistema (HS), uporabljene za oceno izvoza izdelka, ki se pregleduje, niso bile ustrezne. Nazadnje so trdili, da Komisija ni upoštevala ponovnega izvoza, saj je po njihovem mnenju izvoz izdelka, ki se pregleduje, v tretje države (tj. Rusijo) znašal 2 400 ton in je vključeval izvoz družbe, ki izdelek, ki se pregleduje, kupi v Rusiji, opravi postopek galvanizacije in ga ponovno izvozi nazaj.

(53)

V zvezi s prvo trditvijo je Komisija pojasnila, da ne izpodbija niti ne zanemarja podatkov treh sodelujočih beloruskih proizvajalcev. Te tri družbe preprosto niso izvažale znatnih količin izdelka, ki se pregleduje, ki bi jih Komisija lahko uporabila za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga.

(54)

V zvezi z drugo trditvijo je Komisija ugotovila, da se skoraj ves beloruski izvoz izdelka, ki se pregleduje, opravi v Rusijo. Komisija je navzkrižno preverila statistične podatke o izvozu iz Belorusije v Rusijo (na ravni 8-mestne oznake) z uvozom v Rusijo (na ravni 10-mestne oznake) na podlagi statističnih podatkov Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA) (9). Komisija je potrdila, da izdelek, ki se pregleduje, spada v opis za oznake na 8-mestni ravni, ki se uporabljajo za izvoz iz Belorusije, in pod oznake na 10-mestni ravni, ki se uporabljajo za ruski uvoz. Na koncu je Komisija uporabila podatke o ruskem uvozu na 10-mestni ravni, saj je tako pridobila podrobnejše informacije o različnih vrstah varjenih cevi.

(55)

Komisija je v zvezi s tretjo trditvijo navedla tri točke: prvič, na podlagi zbranih informacij je izvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Belorusije v Rusijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal več kot 4 800 ton. Drugič, izvozne količine galvaniziranega izdelka so glede na iste vire znašale manj kot 1 000 ton. Nazadnje, dejstvo, da proizvajalec za ponovni izvoz, na katerega so se sklicevali beloruski organi, ni sodeloval, je upravičilo oceno Komisije na podlagi člena 18 osnovne uredbe zaradi nesodelovanja proizvajalcev iz Belorusije, ki bi izvažali znatne količine obravnavanega izdelka.

(56)

Te trditve so bile zato zavrnjene.

(57)

Zato je bila v skladu s členom 18 osnovne uredbe verjetna izvozna cena določena na podlagi dostopnih dejstev. Posledično so bile prodajne cene za tretje države določene na podlagi statističnih podatkov o uvozu v Rusijo v okviru Global Trade Atlas (GTA), poročil Svetovne banke (10) in OECD (11).

(58)

Natančneje, Komisija je opredelila največjega uvoznika varjenih cevi iz Belorusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. Rusijo, ki absorbira 92 % beloruskega izvoza izdelka, ki se pregleduje. Količine, izvožene v tretje države, ki niso Rusija, so bile zanemarljive in se zato niso štele za reprezentativne.

(59)

Vrednost uvoza v Rusijo je bila sporočena na ravni CIF. Zato je Komisija sporočene cene prilagodila za izračun izvozne cene na ravni franko tovarna, tako da je odštela stroške notranjega prevoza v Belorusiji (12). Za črne in galvanizirane izdelke so bile določene ločene verjetne izvozne cene.

(60)

Komisija je primerjala normalno vrednost in verjetne izvozne cene v Rusijo na podlagi franko tovarna. Glede na to, da je bil izvoz galvaniziranih izdelkov izveden v omejenih količinah in je kazal neskladen cenovni trend, ter ob upoštevanju pripomb beloruskih organov o ponovnem izvozu (podrobnosti v uvodni izjavi 52 zgoraj) je bila primerjava opravljena samo za črne izdelke.

(61)

Zgornja primerjava je pokazala verjetno stopnjo dampinga na ravni države za beloruski izvoz v Rusijo, izraženo kot odstotek vrednosti CIF, v višini 8,0 %.

(62)

Po razkritju so beloruski organi in dva proizvajalca iz Belorusije trdili, da bi morala Komisija spremeniti raven ukrepov za Belorusijo, saj je stopnja dampinga, določena v sedanjem postopku, znatno nižja od stopenj, določenih v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa in prvotni preiskavi.

(63)

V skladu z določbo člena 11(2) osnovne uredbe se ukrepi pri pregledu zaradi izteka ukrepa lahko razveljavijo ali ohranijo na ravni, določeni v prvotni preiskavi. Komisija zato pri pregledu zaradi izteka ukrepa ne more spremeniti stopnje dajatev.

(64)

Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(65)

Poleg tega so beloruski organi zahtevali razkritje izračuna dampinga in dodaten čas za predložitev pripomb v zvezi z njim.

(66)

Metodologija izračuna dampinga za Belorusijo je podrobno opisana v uvodnih izjavah 39 do 61 zgoraj. Po razkritju je Komisija na zahtevo beloruskih organov v spisu, odprtem za posvetovanje, dala na voljo statistične podatke o Rusiji, ki so bili uporabljeni za določitev verjetne cene izvoza iz Belorusije. Zainteresirane strani so imele na voljo tri dni za predložitev pripomb.

(67)

Beloruski organi so predložili pripombe glede (i) porekla izdelka, ki se pregleduje, v statističnih podatkih, (ii) pretvorbe valut in (iii) posebnosti statističnih evidenc med Belorusijo in Rusijo.

(68)

Kar zadeva prvo točko, so beloruski organi trdili, da je ena od oznak, uporabljenih za določitev uvoza iz Belorusije v Rusijo, vsebovala izdelke s poreklom ne le iz Belorusije, ampak tudi iz drugih držav, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 54.

(69)

Komisija je pojasnila, da so informacije, zbrane med preiskavo, potrdile, da so izdelki, uvoženi pod navedeno oznako, v statističnih podatkih navedeni kot izdelki s poreklom iz Belorusije. Poleg tega ni bil predložen noben dokaz, da so bili izdelki, navedeni kot izdelki s poreklom iz Belorusije, dejansko po poreklu iz katere koli druge države. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(70)

Kar zadeva drugo točko, so beloruski organi trdili, da je Komisija uporabila statistične podatke o uvozu Rusije v eurih, medtem ko zvezna carinska služba Rusije zagotavlja statistične podatke v ameriških dolarjih. Zato bi morala Komisija po njihovem mnenju uporabiti menjalni tečaj na dan prodaje, kot zahteva člen 2(10)(j) osnovne uredbe.

(71)

Prvič, določbe člena 2(10)(j) se uporabljajo za primerjavo med izvoznimi cenami in normalno vrednostjo v prisotnosti dejanskih prodajnih transakcij. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 57 zgoraj, je bila v tem primeru povprečna izvozna cena določena na podlagi statističnih podatkov o uvozu iz GTA in ne na podlagi dejanskih prodajnih transakcij. Drugič, obračunski tečaj, uporabljen v GTA, je mesečno povprečje, izračunano iz dnevnih povprečij v mesecu. Zato je po mnenju Komisije omogočil natančno primerjavo med izvozno ceno in normalno vrednostjo. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(72)

V zvezi s tretjo točko so beloruski organi trdili, da sta Republika Belorusija in Ruska federacija obe članici Evrazijske gospodarske unije. To je pomenilo, da se prosti pretok blaga med članicami Evrazijske gospodarske unije izvaja brez carinskih kontrol, zato po njihovem mnenju skladnost deklarirane carinske oznake z blagom, ki je bilo dejansko izvoženo, ni zagotovljena.

(73)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Odsotnost carinskih kontrol ne odpravlja zahtev glede poročanja o uvoznih in izvoznih transakcijah. Opis uporabljenih carinskih oznak je skladen z opredelitvijo izdelka, ki se pregleduje, in dokazi o nasprotnem niso bili predloženi. Navedena trditev je bila zato zavrnjena.

(74)

Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v Belorusiji sta bili določeni na podlagi informacij, ki jih je predložil vložnik, in podatkov, ki so jih predložili trije sodelujoči beloruski proizvajalci.

(75)

Glede na podatke iz zahtevka znaša neizkoriščena proizvodna zmogljivost izdelka, ki se pregleduje, v Belorusiji približno 50 000 ton. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je neizkoriščena proizvodna zmogljivost treh sodelujočih proizvajalcev za izdelek, ki se pregleduje, najmanj 30 000 ton.

(76)

Poleg tega, kot je bilo ugotovljeno tudi v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, se proizvodne linije izdelka, ki se pregleduje, lahko uporabijo tako za proizvodnjo varjenih cevi kot tudi za proizvodnjo votlih profilov (proizvodnja obeh izdelkov se loči le v manjšem proizvodnem koraku). Poleg tega bi se lahko na istih proizvodnih linijah proizvajale tudi varjene cevi s premerom nad 168,3 mm („velike cevi“), ki jih ta postopek ne zadeva.

(77)

Zato je ob upoštevanju možnosti spremembe nabora izdelkov neizkoriščena zmogljivost v Belorusiji ocenjena na približno 50 000 ton za sodelujoče proizvajalce ali več kot 9 % potrošnje Unije. Ker poleg tega sodelujoči proizvajalci predstavljajo le 40 % celotne proizvodnje v Belorusiji in ob predpostavki enakega razmerja neizkoriščenih zmogljivosti za nesodelujoče proizvajalce, se lahko neizkoriščena zmogljivost na ravni države oceni na približno 125 000 ton.

(78)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo beloruski proizvajalci izvozniki precejšnje neizkoriščene zmogljivosti, ki bi jih lahko v primeru izteka ukrepov uporabili za proizvodnjo varjenih cevi za izvoz v Unijo.

(79)

Po razkritju so en beloruski proizvajalec in beloruski organi nasprotovali izračunu Komisije glede neizkoriščene zmogljivosti v Belorusiji, saj je po njihovem mnenju znatno precenjena in ne upošteva drugih izdelkov, proizvedenih na isti proizvodni liniji.

(80)

Komisija pojasnjuje, da je ocena neizkoriščene proizvodne zmogljivosti temeljila na dejanskih podatkih, ki so jih trije sodelujoči proizvajalci predložili v izpolnjenih vprašalnikih. Poleg tega je Komisija, upoštevala druge izdelke, proizvedene na isti proizvodni liniji, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 77. Poleg tega je bilo glede na privlačnost trga Unije sklenjeno, da je verjetno, da bodo beloruski proizvajalci v primeru izteka ukrepov spremenili svoj nabor izdelkov in povečali svojo proizvodno zmogljivost izdelka, ki se pregleduje.

(81)

Zato je bila trditev zavrnjena.

(82)

Glede na podatke GTA so beloruski proizvajalci izvozniki na svoj glavni tretji trg, Rusijo, izvažali po cenah, ki so bile v povprečju vsaj 5 % nižje od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije na trgu Unije. Ob upoštevanju te ravni cen je izvoz v Unijo za beloruske izvoznike potencialno privlačnejši od izvoza v skoraj vse druge države. Poleg tega je v OPP izvoz v Rusijo znašal približno 4 800 ton, kar je manj kot 10 % ocenjene neizkoriščene zmogljivosti sodelujočih proizvajalcev v Belorusiji in manj kot 4 % ocenjene neizkoriščene zmogljivosti na ravni države.

(83)

Trg Unije je s skupno potrošnjo 541 000 ton za beloruske proizvajalce privlačen tudi zaradi svoje geografske bližine in velikosti.

(84)

Komisija je ugotovila, da se je damping v zvezi z beloruskim izvozom na glavni trg tretje države (Rusija) nadaljeval.

(85)

Poleg tega je Komisija našla druge dokaze, da se bo damping v primeru izteka ukrepov verjetno ponovil.

(86)

Privlačnost trga Unije glede na velikost in cene ter precejšnja neizkoriščena zmogljivost, ki je še vedno na voljo v Belorusiji, sta pokazali, da bi se v primeru izteka ukrepov beloruski izvoz in neizkoriščene zmogljivosti verjetno (pre)usmerili v Unijo.

(87)

Zato je Komisija sklenila, da obstaja verjetnost ponovitve dampinga, če se ukrepi ne bi podaljšali.

(88)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz LRK nadaljeval, čeprav na veliko nižji ravni kot v obdobju prvotne preiskave (tj. od julija 2006 do junija 2007). Po statističnih podatkih Comext (Eurostat) je uvoz varjenih cevi iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal približno 0,1 % trga Unije v primerjavi s 13,8-odstotnim tržnim deležem v prvotni preiskavi. Podobno nizka raven tržnega deleža (0,03 %) je bila ugotovljena med prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepa. V absolutnem smislu se je uvoz iz LRK drastično zmanjšal s skoraj 184 887 ton v prvotni preiskavi na 118 ton v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa in 559 ton v sedanjem pregledu zaradi izteka ukrepa.

(89)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 22, v preiskavi ni sodeloval noben izvoznik/proizvajalec iz LRK. Proizvajalci izvozniki torej niso predložili odgovorov na vprašalnik niti nobenih podatkov o izvoznih cenah in stroških, domačih cenah in stroških, porabi vložkov v proizvodnem procesu, režijskih stroških proizvodnje, zmogljivosti, proizvodnji, naložbah itd. Kitajska vlada in proizvajalci izvozniki prav tako niso obravnavali dokazov iz spisa zadeve, vključno z delovnim dokumentom služb Komisije z naslovom Significant Distortions in the Economy of the People ‘ s Republic of China for the Purposes of Trade Defense Investigations (Znatna izkrivljanja v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite) (13) (v nadaljnjem besedilu: poročilo).

(90)

Zato je Komisija organe LRK obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede LRK morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. Komisija ni prejela pripomb.

(91)

Zato so v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga v zvezi z LRK temeljile na dostopnih dejstvih, zlasti na informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa in stališč zainteresiranih strani, v povezavi z drugimi viri informacij, kot so trgovinski statistični podatki o uvozu in izvozu (Eurostat in GTA), statistični podatki s spletnih mest kitajske davčne in carinske uprave (14), poročila Svetovne banke in OECD ter neodvisni ponudniki podatkov za oblikovanje cen, novic, podatkov, analize in konferenc za železarsko in jeklarsko industrijo, kot so družbe Deloitte (15), Transcustoms (16), Global Trade Alert (17) in raziskovalni inštitut za industrijo Huajing (18).

(92)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo v zvezi s to državo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(93)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika niti ni Komisija v roku prejela nobenih informacij o uporabi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(94)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive dokaze začasno izbrala Mehiko kot primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da bi se določila normalna vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Komisija je nadalje navedla, da bo v skladu s prvo alineo člena 2(6a)(a) osnovne uredbe proučila druge možne primerne reprezentativne države.

(95)

Komisija je 11. maja 2020 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je predložila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki bi se lahko uporabili pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila morebitne reprezentativne države (in sicer Brazilijo, Malezijo, Mehiko, Tajsko in Turčijo). V zvezi s prvim obvestilom ni prejela pripomb.

(96)

Komisija je 4. junija 2020 z drugim obvestilom (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je Tajsko izbrala kot reprezentativno državo (19). Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij od proizvajalcev v reprezentativni državi. tj. Pacific Pipe Co., Ltd. in Asia Metal Co., Ltd. V zvezi z drugim obvestilom ni prejela pripomb.

(97)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(98)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(99)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(100)

V členu 2(6a)(b) osnovne uredbe je opredeljeno, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(101)

V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri oceni obstoja znatnega izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(a) med drugim upošteva neizčrpni seznam elementov iz prejšnje določbe. V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri oceni obstoja znatnega izkrivljanja upošteva morebitni učinek enega ali več teh elementov na cene in stroške izdelka, ki se pregleduje, v državi izvoznici. Ker navedeni seznam ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a)(a) oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarskega in upravnega ustroja države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat prostega razvoja tržnih sil.

(102)

V členu 2(6a)(c) osnovne uredbe je določeno, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(103)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o državi (20), ki se nanaša na LRK in opisuje znatno poseganje države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenimi izkrivljanji pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot sta jeklarski sektor in sektor kemikalij). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj izpodbijajo dokaze v dokumentaciji o preiskavi ob začetku postopka, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo je bilo v dokumentacijo o preiskavi vključeno ob njenem začetku.

(104)

Skupaj z zahtevkom so bili predloženi dodatni dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj v smislu zgoraj navedenega člena 2(6a)(b), ki dopolnjujejo poročilo.

(105)

Vložnik se je skliceval zlasti na prakse, ki vplivajo na stroške in cene v sektorju varjenih cevi in jeklarskem sektorju (toplo valjano jeklo v kolobarjih je glavni vložek v proizvodnji varjenih cevi):

(106)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 93, kitajska vlada prejetega vprašalnika ni izpolnila. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 22 in 89, proizvajalci izvozniki niso sodelovali, prav tako pa niso predložili dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz spisa zadeve, vključno s poročilom, in dodatne dokaze, ki jih je predložil vložnik, o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavanem primeru.

(107)

Komisija je proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno ter tudi posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, ki vključuje izdelek, ki se pregleduje.

(108)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Navedeni koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje LRK. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti velja za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (22). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in je posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (23).

(109)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo na podlagi kitajskega prava razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 se je še bolj poudarila vodilna vloga KKP, ki je ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (24). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom LRK. To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor, znotraj katerega v določenih mejah delujejo sile prostega trga.

(110)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (25). Orodja interventne gospodarske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter med drugim vključujejo tudi sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(111)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti skupaj zajemajo celovito in kompleksno podlago sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo v ustreznih industrijah/sektorjih in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo izrecne cilje glede rezultatov, medtem ko so bili ti cilji stalnica v prejšnjih ciklih načrtovanja. V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek 3.2.2.2(a)(5) spodaj) (26).

(112)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu LRK prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne zgolj ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek 3.2.2.2(a)(8) spodaj) (27). Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja razen bančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (28).

(113)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in s tem spodkopavajo tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (29). Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo pregled naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi, povezane z naložbami, kot pomembno orodje, s katerim podpirajo cilje industrijske politike, kot je ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (30).

(114)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s svobodnim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (31).

(115)

V LRK so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(116)

Kitajska vlada in KKP vzdržujeta strukture, ki zagotavljajo njun nadaljnji vpliv na podjetja, zlasti podjetja v državni lasti. Država (in v številnih pogledih tudi KKP) ni samo dejavno vključena v oblikovanje splošnih ekonomskih politik v posameznih podjetjih v državni lasti in nadzor nad njihovim izvajanjem, temveč tudi uveljavlja svoje pravice do sodelovanja pri operativnem odločanju v teh podjetjih. To se običajno izvaja s kroženjem kadrov med vladnimi organi in podjetji v državni lasti, s prisotnostjo članov stranke v izvršnih organih podjetij v državni lasti in strankarskih celic v družbah (glej tudi oddelek 3.2.2.2(a)(4)) ter oblikovanjem korporacijske strukture v sektorju podjetij v državni lasti (32). V zameno imajo podjetja v državni lasti poseben status v kitajskem gospodarstvu, ki vključuje številne gospodarske koristi, zlasti zaščito pred konkurenco in preferenčni dostop do ustreznih vložkov, vključno s financiranjem (33). Elementi, ki kažejo na obstoj državnega nadzora nad podjetji v sektorju varjenih cevi, so podrobneje opredeljeni v oddelku 3.2.2.2(a)(4) spodaj.

(117)

Zlasti v jeklarskem sektorju, iz katerega izhaja glavna surovina za proizvodnjo varjenih cevi, kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva. Medtem ko je nominalno število podjetij v državni lasti in zasebnih družb skoraj enako, so med petimi kitajskimi proizvajalci jekla, ki so uvrščeni med deset vodilnih proizvajalcev jekla na svetu, štiri podjetja v državni lasti (34). Čeprav je deset vodilnih proizvajalcev leta 2016 predstavljalo samo okrog 36 % celotne industrijske proizvodnje, je kitajska vlada istega leta določila cilj, da do leta 2025 konsolidira 60 % do 70 % proizvodnje jekla v približno desetih velikih podjetjih (35). To namero je ponovila aprila 2019, ko je napovedala objavo smernic o konsolidaciji jeklarske industrije (36). Posledica take konsolidacije so lahko prisilne združitve dobičkonosnih zasebnih družb z neuspešnimi podjetji v državni lasti (37).

(118)

Kot je pojasnjeno zgoraj, je velik delež podjetij v državni lasti v jeklarskem sektorju, ki je glavni dobavitelj surovin za proizvodnjo varjenih cevi. Ker kitajski izvozniki varjenih cevi niso sodelovali, natančnega razmerja med zasebnimi in državnimi proizvajalci varjenih cevi ni bilo mogoče določiti. Vendar je preiskava pokazala, da za javna in zasebna podjetja v sektorju varjenih cevi veljajo nadzor politik in smernice, kot je navedeno v oddelku 3.2.2.2(a)(5) spodaj.

(119)

Poleg tega, da kitajska vlada prek podjetij v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, ji prisotnost vlade v podjetjih omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (38), so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu Komunistične partije Kitajske (39)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar je KKP vsaj od leta 2016 okrepila zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami podjetij v državni lasti kot stvar političnega načela. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe in zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (40). Leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer je obstajal vse večji pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (41). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci varjenih cevi in dobavitelji vložkov zanje.

(120)

Številni proizvajalci varjenih cevi na svojih spletnih mestih izrecno poudarjajo dejavnosti za krepitev partije, v svojih upravah imajo člane partije in poudarjajo svojo povezanost s KKP. Preiskava je razkrila dejavnosti za krepitev partije pri številnih proizvajalcih varjenih cevi, vključno s skupinama Jinghua Steel Pipe Group in Kingland Group ter družbo Jiangsu Guoqiang Zinc-plating Industrial Co. Ltd. Dokazi za enega proizvajalca izdelka, ki se pregleduje, so pokazali, da so take dejavnosti med drugim vključevale sodelovanje članov KKP pri razpravah o položaju, poslovnem modelu in razvojni strategiji družbe, spodbujanje zaposlovanja članov partije; predavanja, simpozije in druge izobraževalne dejavnosti v zvezi s KKP, komunistično filozofijo itd.; formalne dogodke, povezane s KKP, itd. Poleg tega je Komisija med preiskavo ugotovila osebne povezave med proizvajalci varjenih cevi in KKP, kot so člani KKP med višjim vodstvom ali člani upravnih odborov številnih družb, ki proizvajajo izdelek, ki se pregleduje, vključno s skupinami Jinghua Steel Pipe Group, Kingland Group, Fubo Group ter družbama Weifang East Steel Pipe Co. Ltd in Huludao City Steel Pipe Industrial Co. Ltd.

(121)

V jeklarskem sektorju, ki je dobavitelj glavne surovine za proizvodnjo varjenih cevi, so številni največji proizvajalci v lasti države. Nekateri so posebej navedeni v načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarstva za obdobje 2016–2020 (42). Na primer, kitajska družba v državni lasti Shanxi Taiyuan Iron & Steel Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: TISCO) na svojem spletnem mestu navaja, da je „velikan na področju železa in jekla“, ki se je „razvil v izjemno obsežen kompleks železa in jekla, ki je povezan z rudarjenjem železa ter proizvodnjo, predelavo, dobavo in trgovanjem železa in jekla“ (43). Baosteel je še eno pomembno kitajsko podjetje v državni lasti, ki se ukvarja s proizvodnjo jekla in je del nedavno konsolidirane družbe China Baowu Steel Group Co. Ltd. (prej Baosteel Group and Wuhan Iron & Steel) (44).

(122)

Prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje (glej tudi oddelek 3.2.2.2(a)(7) spodaj) ter zagotavljanje surovin in vložkov imata dodatni učinek izkrivljanja na trgu (45). Prisotnost države v družbah, vključno s podjetji v državni lasti, v jeklarskem in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(123)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje in lokalne oblasti. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo praktično vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na vsaki ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (46).

(124)

Čeprav so varjene cevi specializirana industrija in med preiskavo ni bilo mogoče opredeliti posebnih dokumentov politike, ki bi posebej usmerjali razvoj industrije varjenih cevi, ima industrija varjenih cevi koristi od vladnih smernic in poseganja v glavno surovino za proizvodnjo varjenih cevi, in sicer jeklo. Izkrivljajoče učinke posredovanja vlade na industrijo varjenih cevi je mogoče ponazoriti s težavo velikih presežnih zmogljivosti. Poročilo o stanju industrije jeklenih varjenih cevi v letu 2018 potrjuje obstoj resne presežne zmogljivosti (glej celotno navedbo v uvodni izjavi 209) (47).

(125)

Poleg tega kitajska vlada jeklarsko industrijo šteje za ključno (48). To je potrjeno v številnih načrtih, smernicah in drugih dokumentih, osredotočenih na jeklo, ki se izdajajo na nacionalni, regionalni in občinski ravni, na primer v načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarske industrije za obdobje 2016–2020. V njem je navedeno, da je jeklarstvo „pomemben, temeljni sektor kitajskega gospodarstva, nacionalni temelj“ (49). Glavne naloge in cilji, določeni v tem načrtu, zajemajo vse vidike razvoja industrije (50).

(126)

13. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj (51) predvideva podporo za podjetja, ki proizvajajo vrhunske vrste jeklenih izdelkov (52). Osredotočen je tudi na doseganje kakovosti, vzdržljivosti in zanesljivosti izdelkov s podporo družbam, ki uporabljajo tehnologije, povezane s proizvodnjo čistega jekla, natančnim valjanjem in izboljšanjem kakovosti (53).

(127)

V katalogu s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2011) (sprememba iz leta 2013) (54) (v nadaljnjem besedilu: katalog) je jeklarstvo navedeno kot spodbujana industrija.

(128)

Kitajska vlada nadalje usmerja razvoj sektorja v skladu z raznovrstnimi orodji in smernicami politike, ki so med drugim povezani s: sestavo in prestrukturiranjem trga, surovinami, naložbami, zmanjšanjem zmogljivosti, obsegom izdelkov, premestitvijo, nadgradnjo itd. S temi in drugimi sredstvi kitajska vlada usmerja in nadzira skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja (55). Sedanja težava presežne zmogljivosti je verjetno najbolj jasen prikaz posledic politik kitajske vlade in izkrivljanja, ki izhaja iz tega.

(129)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo jekla kot glavne surovine za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(130)

Glede na informacije v spisu kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah. Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na obseg gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (56).

(131)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč v LRK (57). Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države). Njihova dodelitev je izključno odvisna od države. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, ki je nižja od tržne (58). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (59).

(132)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce varjenih cevi veljajo splošna pravila o kitajskem stečajnem pravu, pravu gospodarskih družb in stvarnem pravu. To pomeni, da tudi na te družbe vplivajo izkrivljanja od zgoraj navzdol, ki izhajajo iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja stečajnega in stvarnega prava. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve. Komisija je zato predhodno sklenila, da kitajsko stečajno in stvarno pravo ne deluje pravilno, kar povzroča izkrivljanja pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da navedene ugotovitve v celoti veljajo tudi za sektor varjenih cevi.

(133)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba stečajnega in stvarnega prava v sektorju varjenih cevi diskriminatorna oziroma je bilo njuno izvrševanje neustrezno.

(134)

Sistem tržno določenih plač se v LRK ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svojih pravic do kolektivne organizacije. LRK ni ratificirala številnih bistvenih konvencij Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD), zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (60). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna le ena sindikalna organizacija. Vendar ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (61). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi česar imajo lokalni prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega nabora prejemkov za socialno varnost in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (62). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač v LRK.

(135)

Predloženi niso bili nobeni dokazi o tem, da za sektor varjenih cevi ne velja zgoraj opisani kitajski sistem delovnega prava. Tako je izkrivljanje stroškov plač sektor varjenih cevi prizadelo neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK).

(136)

V LRK so za dostop gospodarskih subjektov do kapitala značilna različna izkrivljanja.

(137)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (63), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (64), pri čemer tako kot nefinančna podjetja v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (65).

(138)

Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe le drugotno vlogo pri uporabi različnih pravnih instrumentov.

(139)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (66).

(140)

Ta vprašanja dopolnjujejo dodatna pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (67). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih družb in družb v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(141)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja nedaven porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(142)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Dejansko delež posojil, ki je enak referenčni vrednosti ali je manjši od nje, še vedno predstavlja 45 % vseh posojil in zdi se, da se je povečala uporaba usmerjenih posojil, saj se je ta delež po letu 2015 kljub poslabšanju gospodarskih razmer izrazito povečal. Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(143)

Splošna rast posojil v LRK pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečeval. Ker je bilo tveganih posojil vedno več, se je kitajska vlada odločila, da se izogne neplačilom. Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali s prenosom lastništva terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(144)

Kljub nedavnim ukrepom, ki so bili sprejeti za liberalizacijo trga, na sistem kreditiranja podjetij v LRK še vedno vplivajo pomembna izkrivljanja zaradi še vedno razširjene vloge države na kapitalskih trgih.

(145)

Predloženi niso bili nobeni dokazi o tem, da je sektor varjenih cevi izvzet iz zgoraj opisanega poseganja države v finančni sistem. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(146)

Komisija je ugotovila, da so izkrivljanja, opisana v poročilu, značilna za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kakor je opisan zgoraj v oddelkih 3.2.2.2(a)(1) do 3.2.2.2(a)(5) in delu A poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj v oddelkih 3.2.2.2(a)(6) do 3.2.2.2(a)(8) in delu B poročila.

(147)

Komisija opozarja, da je za proizvodnjo varjenih cevi potreben širok razpon vložkov. Ko proizvajalci varjenih cevi kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim sistemskim izkrivljanjem, kot so navedena zgoraj. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Izposodijo si lahko denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(148)

Posledica tega je, da domače prodajne cene varjenih cevi niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, zaznamovani pa so tudi vsi stroški vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, s povezovanjem številnih proizvodnih dejavnikov, izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov.

(149)

Analiza iz oddelkov 3.2.2.2(a)(2) do 3.2.2.2(a)(9), ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju LRK v njeno gospodarstvo na splošno ter v sektor varjenih cevi (vključno z izdelkom, ki se pregleduje), je pokazala, da cene ali stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov iz LRK je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabljati domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(150)

Komisija je zato konstruirala normalno vrednost izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, kot je navedeno v naslednjem oddelku. Komisija je opozorila, da niso bile navedene nobene trditve, da nekateri domači stroški niso izkrivljeni na podlagi tretje alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(151)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(152)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 95 in 96, je Komisija 11. maja in 4. junija 2020 objavila dve obvestili za dokumentacijo o virih za določitev normalne vrednosti in proizvodnih dejavnikov (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo in drugo obvestilo). V drugem obvestilu je zainteresirane strani obvestila o svoji odločitvi, da je v obravnavanem primeru kot reprezentativna država primerna Tajska.

(153)

V prvem obvestilu je Komisija za države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot LRK, opredelila Brazilijo, Malezijo, Mehiko, Tajsko in Turčijo, tj. Svetovna banka vse te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom.

(154)

Na to obvestilo v zvezi s stopnjo gospodarskega razvoja ni prejela nobenih pripomb.

(155)

Komisija je v prvem obvestilu navedla, da je bila proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, opredeljena v Braziliji, Maleziji, Mehiki, Rusiji, na Tajskem in v Turčiji. Vendar je bila Malezija izključena kot potencialna reprezentativna država, saj je bil opredeljen le en proizvajalec izdelka, ki se pregleduje, za OPP pa ni bilo javno dostopnih računovodskih izkazov.

(156)

V zvezi s proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, v morebitnih reprezentativnih državah po prvem obvestilu ni bila prejeta nobena pripomba.

(157)

Komisija je za države, opredeljene in omenjene zgoraj, dodatno preverila razpoložljivost javnih podatkov, zlasti javnih finančnih podatkov proizvajalcev izdelka, ki se pregleduje.

(158)

Komisija je iskala proizvajalce varjenih cevi z javno dostopnimi finančnimi podatki, ki bi se lahko uporabili za določitev neizkrivljenih in razumnih zneskov za PSU-stroške ter dobiček. Iskanje je omejila na družbe z javno dostopnimi izkazi poslovnega izida za OPP in dobičkonosne družbe v tem obdobju. Poleg tega so imeli prednost proizvajalci varjenih cevi, katerih računovodski izkazi so bili javno dostopni na ravni družbe in ne na konsolidirani ravni za zadevno celotno skupino. Zato sta bili v drugo obvestilo vključeni samo dve družbi na Tajskem in ena v Turčiji.

(159)

Na podlagi kakovosti in podrobnosti javno dostopnih finančnih podatkov, ki so na voljo na Tajskem in v Turčiji, ter ob upoštevanju razpoložljivosti in reprezentativnosti referenčnih vrednosti za proizvodne dejavnike (70) je Komisija menila, da je Tajska primerna reprezentativna država.

(160)

Komisija je skrbno proučila vse ustrezne razpoložljive podatke v spisu za proizvodne dejavnike na Tajskem in ugotovila naslednje:

(161)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe konstruirana normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za PSU-stroške in dobiček. Kot je navedeno v uvodni izjavi 96, je Komisija ugotovila, da so za tajska proizvajalca Pacific Pipe Co., Ltd. in Asia Metal Co., Ltd. na voljo javno razpoložljivi računovodski izkazi, ki bi jih bilo mogoče uporabiti kot približek za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska za PSU-stroške in dobiček.

(162)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi teh elementov Tajska primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(163)

Glede na zgornjo analizo je Tajska izpolnila vsa merila iz prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, da jo je mogoče šteti za primerno reprezentativno državo. Tajska je zlasti imela znatno proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, in celovit nabor dostopnih podatkov za vse proizvodne dejavnike, PSU-stroške in dobiček.

(164)

Komisija je v drugem obvestilu navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA, da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov v reprezentativni državi.

(165)

Komisija je nadalje navedla, da bodo statistični podatki MOD in nacionalni statistični podatki uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov dela v reprezentativni državi; medtem ko bodo nacionalni statistični podatki, kot so navedeni v uvodni izjavi 160, uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov energije.

(166)

Komisija je v izračun vključila vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Za določitev tega zneska je uporabila finančne podatke enega od proizvajalcev Unije, ki je sodeloval v preiskavi dampinga in je v ta namen predložil posebne informacije (71), tj. družbe Arcelor Mittal Tubular Products, Poljska (v nadaljnjem besedilu: AMTP). Metodologija je pojasnjena v oddelku 3.2.2.2(e).

(167)

Nazadnje, kot je navedeno v drugem obvestilu, je Komisija za določitev PSU-stroškov in dobička uporabila finančne podatke izbranih tajskih družb, navedenih v uvodni izjavi 161.

(168)

Komisija si je z obema obvestiloma o proizvodnih dejavnikih prizadevala določiti seznam proizvodnih dejavnikov in virov, ki bi se uporabil za vse proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci v LRK uporabijo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Komisija ni prejela nobenih pripomb v zvezi s seznamom proizvodnih dejavnikov, ki ga je zainteresiranim stranem poslala v navedenih obvestilih.

(169)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov v postopku pregleda se je morala Komisija pri določitvi proizvodnih dejavnikov, ki se uporabljajo v proizvodnji varjenih cevi, zanesti na evropskega proizvajalca AMTP. Na podlagi podatkov, zbranih od kitajskih družb med prvotno preiskavo, in informacij, ki so na voljo na spletnih mestih kitajskih proizvajalcev varjenih cevi, se zdi, da so njihovi proizvodni postopki in uporabljeni materiali podobni tistim, ki jih je zagotovila družba AMTP.

(170)

Zaradi nesodelovanja Komisija razen šestmestnih oznak HS za vsak proizvodni dejavnik ni imela na voljo natančnejših tarifnih oznak. Uporabljene oznake HS so se v celoti ujemale s tajskimi tarifnimi oznakami.

(171)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki jih je predložila družba AMTP, in zaradi neobstoja pripomb na obvestili o virih za določitev normalne vrednosti v zvezi s proizvodnimi dejavniki so bili, kjer je primerno, opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in tarifne oznake:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki varjenih cevi

(172)

Da bi Komisija določila neizkrivljene cene materialov, kot so dostavljeni do vrat tovarne proizvajalca, kot je določeno v prvi alinei člena 2(6a)(a), in ob upoštevanju, da ni bilo sodelujočih proizvajalcev iz LRK, je uporabila uvozne cene posameznega materiala v reprezentativni državi, ki ga za proizvodnjo varjenih cevi uporablja družba AMTP. Komisija je preverila sporočene uporabljene surovine, nastale stranske proizvode in ustrezne deleže porabe pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje.

(173)

Za vse surovine in stranske proizvode je Komisija upoštevala uvozne cene v reprezentativni državi. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtana povprečna cena uvoza iz vseh tretjih držav, razen LRK, na enoto. Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodni izjavi 149 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Samo v primeru žveplove kisline je bil izključeni obseg uvoza iz Kitajske opazen, saj je predstavljal 4,7 % celotnega uvoza reprezentativne države. Za vse druge surovine in stranske proizvode so se zadevni deleži uvoza gibali od nič do 0,3 %.

(174)

Običajno bi bil izključen tudi obseg uvoza v reprezentativno državo iz držav, ki niso članice STO in so naštete v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755. Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v teh državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti. Vendar v tem primeru na Tajskem v OPP ni bil zabeležen noben uvoz surovin in stranskih proizvodov iz teh držav.

(175)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, dostavljenih do vrat tovarne proizvajalca izvoznika, kot je določeno v prvi alinei člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, uporabila uvozno dajatev reprezentativne države na ustreznih ravneh, odvisno od države porekla uvoženih količin. Poleg tega je dodala stroške notranjega prevoza, izračunane na kg na podlagi navedbe cene za dobave na relaciji pristanišče Laem Chabang–Bangkok, kot je navedeno v poročilu Svetovne banke (72).

(176)

Komisija je za določitev referenčne vrednosti za stroške dela uporabila statistične podatke MOD skupaj z javno dostopnimi tajskimi nacionalnimi statističnimi podatki in informacijami družbe KPMG o davkih in dajatvah na Tajskem (73).

(177)

Statistični podatki MOD so zagotovili podatke o povprečju dejansko opravljenih tedenskih ur na zaposlenega v proizvodnem sektorju na Tajskem v OPP (74).

(178)

Čeprav so bili podatki o mesečnih dohodkih zaposlenih v proizvodnem sektorju navedeni tudi v statistiki MOD, se je Komisija odločila, da se bo sklicevala na statistične podatke tajskega nacionalnega statističnega urada, ki je zagotovil podrobnejše informacije o plačah in neplačnih prejemkih v različnih gospodarskih sektorjih po četrtletjih (75).

(179)

Nazadnje, Komisija je uporabila informacije, ki jih je predložila družba KPMG, da bi določila davek za socialno varnost, ki ga plačuje delodajalec.

(180)

Na podlagi teh podatkov je izračunala urno postavko v proizvodnji, ki so ji bili dodani dodatni stroški, povezani z delom, ki jih krije delodajalec.

(181)

Komisija je za določitev referenčne vrednosti za električno energijo uporabila navedbo cene električne energije za podjetja ter industrijska in državna podjetja, ki je na voljo na spletnem mestu tajskega državnega podjetja Metropolitan Electricity Authority (76).

(182)

Ob upoštevanju nesodelovanja kitajskih proizvajalcev so vsi preostali parametri, ki so bili potrebni za izračun povprečne neizkrivljene referenčne cene električne energije, kot so območje napetosti, čas znotraj/zunaj konice in konična poraba, temeljili na podatkih, ki jih je predložila družba AMTP.

(183)

Komisija je za določitev referenčne vrednosti za zemeljski plin uporabila statistično poročilo tajskega urada za energetsko politiko in načrtovanje (ministrstvo za energijo) (77). To poročilo je zajemalo celotno OPP, vendar je vsebovalo skupne podatke o količini in vrednosti porabe zemeljskega plina ne glede na vrsto uporabnika (gospodinjstva, industrija, promet) in v vseh oblikah. Vendar Komisija ni mogla opredeliti nobenega vira, ki bi omogočal, da se ti podatki omejijo le na proizvodni sektor. V podrobnejšem letnem poročilu oddelka za razvoj alternativne energije in njeno učinkovitost (ministrstvo za energijo) (78) so podatki o porabi navedeni le v smislu količine, zato cene zemeljskega plina ni mogoče izračunati na tej podlagi. Na podlagi zadevnega poročila je proizvodni sektor na Tajskem v OPP predstavljal 44 % celotne porabe zemeljskega plina.

(184)

Poleg proizvodnih dejavnikov, povzetih v uvodni izjavi 171 zgoraj, so bili izračunani tudi režijski stroški proizvodnje. Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev je izračun teh režijskih stroškov proizvodnje temeljil na količniku režijskih stroškov proizvodnje, deljenih s stroški proizvodnje, ki jih je sporočila družba AMTP. Ta delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(185)

Komisija je za PSU-stroške in dobiček uporabila finančne podatke tajskih proizvajalcev Pacific Pipe Co., Ltd (79). in družbe Asia Metal Co., Ltd (80). Najprej je za vsako od družb izračunala njuna deleža PSU-stroškov in dobička od stroškov prodanega blaga. Nato je določila povprečne PSU-stroške in dobiček v reprezentativni državi (ponderirane s prihodki od prodaje družb). Javno dostopni revidirani računovodski izkazi teh družb so bili dani na voljo zainteresiranim stranem kot priloga k drugemu obvestilu.

(186)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na osnovno vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(187)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je Komisija oprla na informacije, ki jih je predložila družba AMTP o porabi vsakega proizvodnega dejavnika (surovine, delo in energija) za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Ta obseg porabe je bil pomnožen z neizkrivljenimi stroški na enoto, določenimi na Tajskem, kot je opisano v oddelku (d) zgoraj.

(188)

Izračun je bil opravljen ločeno za dve osnovni vrsti varjenih cevi, tj. za črne cevi in galvanizirane cevi. Galvanizirane cevi so črne cevi, ki so bile naknadno galvanizirane, pri čemer se cev prekrije s plastjo cinka. Zato je za proizvodnjo galvaniziranega izdelka potrebna dodatna poraba energije in delovne sile ter dodatna uporaba cinka in žveplove kisline, ki se pri proizvodnji črnih cevi sploh ne porabita.

(189)

Drugič, da bi Komisija dobila neizkrivljene stroške proizvodnje, je neizkrivljenim stroškom proizvodnje dodala delež režijskih stroškov proizvodnje, ki je bil določen, kot je opisano v uvodni izjavi 184.

(190)

Nazadnje je Komisija poleg proizvodnih stroškov, določenih, kot je opisano v uvodni izjavi 189, uporabila PSU-stroške in dobiček v reprezentativni državi, določene, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 185. PSU-stroški in dobiček, izražen kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 4,3 % oziroma 3,0 %.

(191)

Normalne vrednosti za obe vrsti izdelkov, izračunane, kot je opisano v uvodnih izjavah 187 do 190, so bile znižane za neizkrivljene vrednosti stranskih proizvodov na podlagi seznama stranskih proizvodov, ki ga je predložila družba AMTP. Neizkrivljene vrednosti stranskih proizvodov so bile določene tako, da so se količine, prodane v OPP, kot jih je sporočila družba AMTP, pomnožile z neizkrivljenimi stroški na enoto, določenimi na Tajskem, kot je opisano v oddelku (d). Prilagoditev za nekatere stranske proizvode (cinkov pepel, surovi cink) je bila opravljena le v zvezi z normalno vrednostjo, določeno za galvanizirane izdelke, saj so ti stranski proizvodi pridobljeni v postopku galvanizacije.

(192)

Na tej podlagi je Komisija konstruirala normalno vrednost na podlagi franko tovarna v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe. Ker ni sodeloval nobeden od proizvajalcev izvoznikov, je bila normalna vrednost določena na ravni države.

(193)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bila izvozna cena določena na podlagi podatkov o cenah CIF iz Eurostata in prilagojena na raven cen franko tovarna. Tako je bila izvozna cena CIF znižana za stroške pomorskega prevoza in zavarovanja (81) ter stroške notranjega prevoza na Kitajskem (82). Za črne in galvanizirane izdelke je bila določena ločena izvozna cena.

(194)

Komisija je za posamezno vrsto izdelka konstruirano normalno vrednost, določeno v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, primerjala z izvozno ceno, kot je določena zgoraj.

(195)

LRK za nekatere izdelke izvaja politiko povračila DDV le delno ob izvozu. Za zagotovitev, da je normalna vrednost izražena z enako stopnjo obdavčitve kot izvozna cena, se normalna vrednost običajno prilagodi navzgor z delom DDV, ki je bil obračunan na izvoz izdelka, ki se pregleduje, in ki kitajskim proizvajalcem izvoznikom ni bil povrnjen. Vendar statistični podatki s spletnega mesta kitajske davčne in carinske uprave ter podatki družbe Transcustoms (83) kažejo, da je bil DDV v OPP, zaračunan za izvoz varjenih cevi, v celoti povrnjen. Zato prilagoditev za DDV ni bila uporabljena.

(196)

Na podlagi tega je tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, negativna.

(197)

Komisija je sklenila, da izvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Kitajske v OPP ni bil dampinški. Vendar je bil obseg zadevnega uvoza zelo omejen in je predstavljal 0,2 % celotnega uvoza EU in 0,1 % deleža na trgu Unije, zato so se cene štele za nereprezentativne. Zato je Komisija proučila tudi verjetnost ponovitve dampinga.

(198)

Komisija je po ugotovitvi neobstoja dampinga v OPP proučila verjetnost ponovitve dampinga, če bi bili ukrepi razveljavljeni, v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: obstoj dampinškega izvoza v tretje države, proizvodna in neizkoriščena zmogljivost v LRK, razpoložljivost drugih trgov in privlačnost trga Unije.

(199)

Komisija je na podlagi statističnih podatkov GTA o uvozu opredelila pet največjih uvoznikov varjenih cevi iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom: Filipine, Hongkong, Peru, Indonezijo in Singapur (84). Komisija se je odločila, da Hongkong izključi iz svoje analize, saj so bila pri primerjavi zadevnih poročil GTA o uvozu in izvozu ugotovljena velika razhajanja v sporočenem obsegu trgovine med LRK in Hongkongom ter ker se zdi, da Hongkong ni končni namembni kraj kitajskega izvoza izdelka, ki se pregleduje. V zvezi s kitajskim izvozom varjenih cevi na preostale štiri glavne trge, so bili izračuni dampinga opravljeni po spodaj opisani metodologiji.

(200)

Komisija je za oceno dampinga iz LRK v tretje države uporabila enako normalno vrednost kot pri izračunu dampinga v zvezi s trgom Unije, ki je bila konstruirana, kot je opisano v uvodnih izjavah 168 do 192.

(201)

Ker kitajski proizvajalci niso sodelovali, je bila verjetna izvozna cena za Unijo ocenjena z analizo trenutnih kitajskih izvoznih cen za tretje države na podlagi ustreznih statističnih podatkov GTA o uvozu za posamezne države.

(202)

Vse štiri zadevne države so svojo uvozno vrednost sporočile na ravni CIF. Zato je Komisija sporočene cene prilagodila za izračun izvozne cene na ravni franko tovarna, tako da je odštela stroške pomorskega prevoza in zavarovanja (85) ter stroške notranjega prevoza na Kitajskem (86).

(203)

V primeru Peruja stroški pomorskega prevoza in zavarovanja za dobave iz LRK v zgornjem viru niso bili navedeni. Zato se je Komisija odločila, da bo za dobave med LRK in Čilom uporabila navedbo cene, ki je bila na voljo iz istega vira.

(204)

Komisija je konstruirano normalno vrednost in cene izvoza v tretje države primerjala na podlagi franko tovarna. Kjer je bilo mogoče (87), je bila primerjava opravljena glede na vrsto izdelka (črni/galvanizirani) in določen je bil tehtani povprečni znesek dampinga.

(205)

Zgornja primerjava je pokazala stopnjo dampinga na ravni države za kitajski izvoz v štiri države, izraženo kot odstotek njihovih vrednosti CIF, kot sledi:

(206)

Glede na nesodelovanje kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev sta bili proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v LRK določeni na podlagi dostopnih dejstev in zlasti informacij, ki sta jih predložila vložnik in inštitut Huajing Industry Research Institute (88) (v nadaljnjem besedilu: HIRI), v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(207)

Glede na oba vira proizvodna zmogljivost v LRK znatno presega sedanji obseg proizvodnje in domače povpraševanje na kitajskem trgu. Podatki iz uvodnih izjav 208 in 209 spodaj se nanašajo na celotno proizvodnjo varjenih cevi iz železa in jekla. Vložnik je ocenil, da približno 80 % te proizvodnje predstavljajo „majhne cevi“ z zunanjim premerom 406,4 mm ali manj, kar ustreza izdelku, ki se pregleduje. To oceno potrjuje poročilo inštituta HIRI. Čeprav natančni podatki niso navedeni, je v poročilu navedeno, da ima „večina varjenih cevi, ki jih proizvaja industrija varjenih cevi na Kitajskem, majhen premer in debele stene“. Zato je Komisija menila, da je neskladje med proizvodno zmogljivostjo ter dejansko proizvodnjo in povpraševanjem na kitajskem trgu, kot je prikazano spodaj, reprezentativno za izdelek, ki se pregleduje.

(208)

Glede na podatke iz zahtevka, ki so bili naknadno posodobljeni med preiskavo, je proizvodnja varjenih cevi v LRK v OPP znašala 60 milijonov ton. V poročilu inštituta HIRI je navedena nekoliko nižja številka, in sicer 56 milijonov ton. Poleg tega je v tem poročilu navedeno, da ta obseg proizvodnje že presega notranje povpraševanje v LRK, ki je ocenjeno na 52,4 milijona ton, tudi brez upoštevanja neizkoriščene zmogljivosti.

(209)

Po navedbah vložnika neizkoriščena proizvodna zmogljivost izdelka, ki se pregleduje, v LRK znaša približno 10 milijonov ton. V poročilu inštituta HIRI ni nobenih podatkov o dejanski zmogljivosti. Vendar pa sta jasno poudarjena obstoj prekomerne proizvodnje varjenih cevi v LRK in obstoj resne presežne zmogljivosti. V poročilu je med drugim navedeno, da je „ob hitrem razvoju kitajske industrije, čeprav se je povpraševanje Kitajske po varjenih ceveh znatno povečalo, stopnja rasti njenega povpraševanja še vedno razmeroma nizka, kar je nižje od stopnje proizvodnje varjenih cevi. To je povzročilo sedanjo presežno zmogljivost na področju varjenih cevi in ne prispeva k razvoju industrije varjenih cevi. Poleg tega je eden od razlogov za presežno zmogljivost ta, da imajo nekatere domače industrije višje zahteve za varjene cevi, vključno z zahtevami glede kakovosti, premeri in zahtevami glede sten cevi. Kitajske varjene cevi ne morejo zadovoljiti potreb teh industrij in jih je treba kupiti od tujih držav. Posledica tega je trenutno stanje manjšega povpraševanja, zaradi česar se je povečala domača presežna zmogljivost.“ (89)

(210)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki precejšnje neizkoriščene zmogljivosti, ki bi jih lahko v primeru izteka ukrepov uporabili za proizvodnjo varjenih cevi za izvoz v Unijo.

(211)

Za izvoz varjenih cevi s poreklom iz LRK veljajo številni ukrepi trgovinske zaščite in druge uvozne omejitve. Po podatkih organizacije Global Trade Alert (90) se taki ukrepi uporabljajo v Avstraliji (protidampinške in izravnalne dajatve), Kanadi (protidampinške in izravnalne dajatve), Kolumbiji (protidampinški ukrepi), Mehiki (protidampinški ukrepi), Pakistanu (prepoved uvoza), Tajski (protidampinški ukrepi), Turčiji (zaščitni ukrepi) in ZDA (protidampinški ukrepi in ukrepi iz oddelka 232). Ti ukrepi ne omejujejo le dostopa kitajskih proizvajalcev do zgoraj navedenih trgov, temveč potrjujejo tudi nenehno nepošteno trgovinsko prakso kitajskih proizvajalcev varjenih cevi.

(212)

Komisija je zato sklenila, da obstaja verjetnost, da bi kitajski proizvajalci izvozniki preusmerili izvoz v Unijo po dampinških cenah, če bi bili trenutni ukrepi razveljavljeni.

(213)

Glede na podatke GTA so kitajski proizvajalci izvozniki izvažali na svoje glavne tretje trge po cenah, ki so bile od 8 % do 21 % nižje od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije na trgu Unije. Ob upoštevanju te ravni cen je izvoz v Unijo za kitajske izvoznike potencialno veliko privlačnejši od izvoza v skoraj vse druge države.

(214)

Trg Unije je glede na svojo velikost privlačen tudi za kitajske proizvajalce, saj skupna potrošnja presega 540 000 ton.

(215)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da bi se kitajski damping v EU, ne glede na to, ali je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom obstajal, v primeru izteka ukrepov zelo verjetno ponovil.

(216)

Čeprav preiskava ni pokazala, da je kitajski uvoz v OPP še naprej vstopal na trg Unije po dampinških cenah, to ne omogoča sklepa, da se nepoštene prakse oblikovanja cen kitajskih proizvajalcev varjenih cevi v primeru izteka ukrepov ne bi ponovile.

(217)

Kitajski izvoz v glavne tretje države, na katere so bili usmerjeni kitajski proizvajalci varjenih cevi, je namreč vključeval obstoječe dampinške prakse. Ob upoštevanju znatnega obsega izvoza v te države (od 20 000 do 93 000 ton v primerjavi s samo 559 tonami, izvoženimi v Unijo) se cene navedenega izvoza štejejo za bolj reprezentativne za določitev morebitnih dampinških praks. Nenehne nepoštene prakse oblikovanja cen potrjujejo tudi številni ukrepi trgovinske zaščite, ki veljajo za kitajski izvoz varjenih cevi v druge države.

(218)

Poleg tega je Komisija našla druge kazalnike, da se bo damping v primeru izteka ukrepov verjetno ponovil.

(219)

Neizkoriščena zmogljivost v LRK je zelo velika in v obdobju preiskave z zvezi s pregledom presega več kot desetkratnik celotne potrošnje Unije. Poleg tega je v poročilu inštituta HIRI navedeno, da se je kitajska zmogljivost proizvodnje varjenih cevi samo v obdobju 2018–2019 povečala za 10 milijonov ton in da se pričakuje nadaljnje povečanje.

(220)

Nazadnje, privlačnost trga Unije glede na velikost in cene ter dejstvo, da drugi trgi ostajajo zaprti zaradi zaščitnih ukrepov, kaže, da bi se kitajski izvoz in neizkoriščene zmogljivosti v primeru izteka ukrepov verjetno (pre)usmerili v Unijo.

(221)

Zato je Komisija sklenila, da obstaja verjetnost ponovitve dampinga, če se ukrepi ne bi podaljšali.

(222)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Rusije nadaljeval, čeprav na znatno nižji ravni kot v obdobju prvotne preiskave (tj. od julija 2006 do junija 2007). Po statističnih podatkih Comext (Eurostat) je uvoz varjenih cevi iz Rusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal manj kot 2 000 ton v primerjavi z več kot 36 000 tonami v obdobju prvotne preiskave (tj. od julija 2006 do junija 2007). Podobno nizka raven uvoza je bila opažena med prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepa. Uvoz varjenih cevi iz Rusije je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal približno 0,4 % trga Unije v primerjavi z 2,7-odstotnim tržnim deležem v obdobju prvotne preiskave in 0,7 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom iz prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa.

(223)

Dva ruska proizvajalca izvoznika, tj. PAO Severstal in TMK, sta se javila ob začetku postopka in izrazila pripravljenost za sodelovanje. Vendar je skupina TMK pozneje obvestila Komisijo, da ne namerava izpolniti vprašalnika za proizvajalca izvoznika.

(224)

Poleg tega je Komisija med navzkrižnim preverjanjem informacij, ki jih je zagotovila družba PAO Severstal, ki je potekalo na daljavo od 11. do 13. novembra 2020, ugotovila znatne in resne pomanjkljivosti pri poročanju o domači prodaji izdelka, ki se pregleduje. Te pomanjkljivosti so bistveno ovirale običajni postopek preiskave za navedeni del izpolnjenega vprašalnika. Družba PAO Severstal je predložila napačne informacije zlasti o številu sporočenih transakcij, količini celotne prodaje, vrednosti celotne prodaje in nadomestilih, sporočenih za domačo prodajo izdelka, ki se pregleduje, nepovezanim strankam.

(225)

Družba je pozno popoldne 13. novembra predložila posodobljeno različico domače prodaje. Vendar Komisija zaradi pomanjkanja časa ni mogla navzkrižno preveriti te revidirane različice in je uskladiti z drugimi predloženimi informacijami.

(226)

Poleg tega je bil sporočeni dobiček dodeljen izdelku, ki se pregleduje, in različnim prodajnim tokovom izdelka, ki se pregleduje, sorazmerno glede na prihodke od prodaje. To ni bilo sprejemljivo, saj na dobiček neposredno vplivajo proizvodni stroški, ki se razlikujejo med izdelki in vrstami izdelka. Poleg tega bi bilo treba glede na to, da so napake iz uvodne izjave 224 vplivale tudi na sporočene prihodke od prodaje izdelka, ki se pregleduje, na podlagi rezultatov analize domače prodaje pregledati tudi podatke o dobičku.

(227)

Komisija je menila, da so te znatne in resne pomanjkljivosti znatno ovirale običajni postopek preiskave za ta oddelek vprašalnika. Zato je družbo PAO Severstal obvestila, da namerava v zvezi z domačo prodajo in izračunom normalne vrednosti v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe uporabiti dostopna dejstva.

(228)

Ker noben drug proizvajalec izdelka, ki se pregleduje, v Rusiji ni sodeloval in predložil izpolnjenega vprašalnika, je Komisija organe Ruske federacije obvestila, da namerava v zvezi z izračunom normalne vrednosti uporabiti dostopna dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe ter svoje ugotovitve o dampingu in verjetnosti nadaljevanja in/ali ponovitve dampinga v zvezi z vsemi proizvajalci izvozniki v Rusiji utemeljiti na dostopnih dejstvih.

(229)

Komisija v zvezi s tem ni prejela nobenih pripomb ali zahtevkov za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje.

(230)

Zato so v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga temeljile na dostopnih dejstvih, zlasti je bila normalna vrednost konstruirana na podlagi informacij, ki jih je predložila družba PAO Severstal in ki so bile navzkrižno preverjene, ugotovljeno pa je bilo tudi, da so bile pravilno sporočene.

(231)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 230 zgoraj, je morala Komisija zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Rusije pri določanju normalne vrednosti uporabiti dostopna dejstva. V ta namen so bile uporabljene informacije, ki jih je predložil delno sodelujoči ruski proizvajalec.

(232)

V skladu s členom 2(3) osnovne uredbe je bila normalna vrednost konstruirana tako, da se je tehtanemu povprečju proizvodnih stroškov na kontrolno številko izdelka podobnega izdelka delno sodelujočega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prištelo naslednje:

(233)

Ker ni bilo nobenega drugega zanesljivega in preverjenega dobička, je Komisija uporabila dobiček, ki ga je prijavila družba, čeprav je bilo ugotovljeno, da je bil nepravilno dodeljen, kot je pojasnjeno zgoraj v uvodni izjavi 226. Uporabljena stopnja dobička ustreza skupnemu dobičku družbe (za vse izdelke), kot je navedeno v revidiranih računovodskih izkazih, zato se je štela za najzanesljivejšo referenčno vrednost. Poleg tega bi bil pravilni dobiček nujno višji od tistega, ki ga je prijavila družba. Glede na to, da je bila stopnja dampinga, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 238 spodaj, že tako visoka, da je potrdila obstoj dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, v obravnavani zadevi povišanje stopnje dampinga zaradi te prilagoditve torej ni pomembno za izid tega pregleda.

(234)

Proizvodni stroški so bili prilagojeni, kadar koli je bilo to potrebno.

(235)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Rusije je morala Komisija pri določanju izvozne cene uporabiti dostopna dejstva. Informacij edinega delno sodelujočega ruskega proizvajalca ni bilo mogoče uporabiti, saj ta proizvajalec izdelka, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni izvažal v EU.

(236)

Zato je bila izvozna cena določena na podlagi podatkov o cenah CIF iz Eurostata in prilagojena na raven franko tovarna. Tako je bila izvozna cena CIF znižana za stroške prevoza in zavarovanja (91) ter stroške notranjega prevoza v Rusiji (92).

(237)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno izdelka, ki se pregleduje, primerjala na podlagi franko tovarna.

(238)

Zgornja primerjava je pokazala stopnjo dampinga na ravni države za ruski izvoz v EU, izraženo kot odstotek vrednosti CIF, v višini 12,4 %. Zato je bilo sklenjeno, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(239)

Komisija je zato sklenila, da se je damping iz Rusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval. Ker pa je bil obseg zadevnega uvoza zelo omejen in je predstavljal 0,7 % celotnega uvoza EU in 0,4 % deleža na trgu Unije, je Komisija proučila tudi verjetnost ponovitve dampinga.

(240)

Po razkritju so organi Ruske federacije trdili, da verjetnosti nadaljevanja dampinga v zvezi z ruskimi izvozniki ni mogoče zanesljivo ugotoviti, saj ugotovitev dampinga tako v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa kot v prvotni preiskavi ni bila skladna s pravili STO.

(241)

Ruski organi so v svojih pripombah trdili, da je prilagoditev stroškov zemeljskega plina, ki jo je Komisija uporabila v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa in v prvotni preiskavi, nezdružljiva s členom 2.2.1.1, členom 2.2.1 in členom 2.2 protidampinškega sporazuma STO ter z ugotovitvami v naslednjih zadevah STO: EU – biodizel (Argentina), Ukrajina – amonijev nitrat in EU – metodologije prilagajanja stroškov. Ruski organi se izrecno sklicujejo na ugotovitve iz poročila o slednjem primeru, ki je bil izdan 24. julija 2020 (93) (v nadaljnjem besedilu: poročilo DS494), in sicer da domnevno poseganje države / izkrivljanje trga v Rusiji ni bilo ustrezna podlaga za sklep, da evidence proizvajalcev izvoznikov ne odražajo ustrezno stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka.

(242)

To pripombo je bilo treba zavrniti iz naslednjih razlogov. Prvič, ugotovitve iz poročila DS494 so predmet pritožbenega postopka, zato ugotovitve odbora še niso dokončne. Drugič, kot je navedeno v uvodni izjavi 232, je Komisija v sedanji preiskavi normalno vrednost določila z uporabo proizvodnih stroškov podobnega izdelka, kot jih je sporočil delno sodelujoči ruski proizvajalec izvoznik v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ne da bi uporabila kakršno koli prilagoditev stroškov.

(243)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila verjetnost ponovitve dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: obstoj dampinškega izvoza v tretje države, proizvodna in neizkoriščena zmogljivost v Rusiji ter privlačnost trga Unije.

(244)

Normalna vrednost je bila konstruirana, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 232.

(245)

Izvozna cena je bila določena na podlagi prodajnih cen delno sodelujočega ruskega proizvajalca v druge tretje države.

(246)

Komisija je konstruirano normalno vrednost in povprečne izvozne cene za tretje države primerjala na podlagi franko tovarna. Primerjava je bila opravljena glede na vrsto izdelka in določen je bil tehtani povprečni znesek dampinga.

(247)

Zgornja primerjava je pokazala stopnjo dampinga na ravni države za ruski izvoz v tretje države, izraženo kot odstotek vrednosti CIF, v višini 4,3 %.

(248)

Glede na omejeno sodelovanje ruskih proizvajalcev izvoznikov sta bili proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v Rusiji določeni na podlagi dostopnih dejstev in zlasti informacij, ki sta jih predložila vložnik in edini delno sodelujoči ruski proizvajalec.

(249)

Glede na informacije, objavljene v publikaciji Metal Expert, ki jih je predložil vložnik, skupna proizvodna zmogljivost izdelka, ki se pregleduje, v Rusiji presega 8 milijonov ton. Vložnik je ocenil, da imajo ruski proizvajalci neizkoriščene zmogljivosti v višini približno enega milijona ton, ki jih domači trg ne more absorbirati. Poleg tega je v Rusiji vsaj 11 proizvajalcev izdelka, ki se pregleduje, edini sodelujoči pa ima sam nominalno proizvodno zmogljivost, ki presega celotno potrošnjo Unije.

(250)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo ruski proizvajalci izvozniki precejšnje neizkoriščene zmogljivosti, ki bi jih lahko v primeru izteka ukrepov uporabili za proizvodnjo varjenih cevi za izvoz v Unijo.

(251)

Preiskava je pokazala, da je ruski proizvajalec izvoznik izvažal na svoje glavne tretje trge po cenah, ki so bile za približno 29 % nižje od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije na trgu Unije. Ob upoštevanju te ravni cen je izvoz v Unijo potencialno veliko privlačnejši za ruske izvoznike kot izvoz v vse druge države.

(252)

Trg Unije je privlačen tudi zaradi svoje geografske bližine in velikosti s skupno potrošnjo 541 000 ton.

(253)

Ruski organi so po razkritju nasprotovali stališču Komisije glede privlačnosti trga Unije za ruske izvoznike. Po njihovem mnenju se ruski proizvajalci bolj osredotočajo na rastoč notranji trg in na svoje glavne izvozne trge, tj. države Skupnosti neodvisnih držav (94), ki so privlačne zaradi odsotnosti uvoznih dajatev.

(254)

Komisija se s tem stališčem ni strinjala. Prvič, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 238 in 251, so prodajne cene na trgu Unije veliko privlačnejše za ruske proizvajalce kot domače cene in cene izvoza v druge tretje države. Drugič, kot so priznali ruski organi sami, odsotnost dajatev povečuje privlačnost izvoznega trga, zato bodo ruski proizvajalci močno spodbujeni, da v primeru razveljavitve ukrepov svoj izvoz preusmerijo na trg Unije.

(255)

Preiskava je pokazala, da je ruski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej vstopal na trg Unije po dampinških cenah.

(256)

Pri tem se je izkazalo, da so dampinške prakse obstajale tudi v zvezi z ruskim izvozom na glavne trge tretjih držav.

(257)

Poleg tega je Komisija našla še druge dokaze, da se bo damping v primeru izteka ukrepov verjetno ponovil.

(258)

Neizkoriščena zmogljivost v Rusiji je zelo velika in presega celotno potrošnjo Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Poleg tega se je glede na informacije, ki jih je predložil vložnik, med letoma 2018 in 2019 zmogljivost ruske proizvodnje varjenih cevi povečala za skoraj en milijon ton.

(259)

Ruski organi so nasprotovali oceni neizkoriščene zmogljivosti v Rusiji, ki jo je predložil vložnik, saj po njihovem mnenju ni upoštevala dejstva, da so nekatere tovarne sposobne proizvajati proizvode, ki niso zadevni izdelek, in so to tudi storile, s čimer so znatno zmanjšale svojo neizkoriščeno zmogljivost.

(260)

V zvezi s tem je Komisija upoštevala druge izdelke, ki se lahko proizvedejo na isti proizvodni liniji. Vendar je potrjeno, da je skupna nominalna zmogljivost zadevnega izdelka v Rusiji na ravni, kot je ocenjena v uvodni izjavi 258 zgoraj. Zato je Komisija sklenila, da je glede na privlačnost trga Unije verjetno, da bodo ruski proizvajalci v primeru izteka ukrepov spremenili svoj nabor izdelkov in povečali svojo proizvodno zmogljivost izdelka, ki se pregleduje.

(261)

Nazadnje, privlačnost trga Unije v smislu velikosti in cen, kot je prikazano zgoraj, kaže na verjetnost, da bi bila ruski izvoz in neizkoriščena zmogljivost v primeru izteka ukrepov (pre)usmerjena v Unijo.

(262)

Zato je Komisija sklenila, da obstaja verjetnost ponovitve dampinga, če se ukrepi ne bi podaljšali.

(263)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju proizvajalo 12 proizvajalcev v Uniji, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa 11 proizvajalcev v Uniji. Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(264)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na približno 291 704 ton. Komisija je ta podatek določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot so podatki, ki jih je predložil vložnik (95). Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, so bili v vzorec izbrani trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali približno 40 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(265)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi obsega prodaje lastne proizvodnje industrije Unije, namenjene za trg Unije, in podatkov o obsegu uvoza na trg Unije, pridobljenih iz statističnih podatkov Eurostata.

(266)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)  (96)

(267)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala. Leta 2018 se je povečala za 15 odstotnih točk, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z letom 2018 zmanjšala za 7 odstotnih točk. Na splošno se je potrošnja Unije med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečala za 8 %.

(268)

Komisija je obseg uvoza iz zadevnih držav določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi potrošnje Unije, kot je navedena v uvodni izjavi 266.

(269)

Uvoz iz zadevnih držav in njegov tržni delež sta se gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež  (97)

(270)

Uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz zadevnih držav je v obravnavanem obdobju in obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostal majhen. Čeprav se je uvoz iz Rusije in LRK med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečal, je tržni delež teh dveh držav ostal zelo majhen (manj kot 1 %), medtem ko je bil tržni delež uvoza iz Belorusije v obravnavanem obdobju manjši od 0,0033 %.

(271)

Komisija je povprečne cene uvoza določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata.

(272)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (EUR/tono)  (98)

(273)

V zvezi z uvozom iz Rusije je bilo med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom ugotovljeno zvišanje povprečne cene na enoto. Ta razvoj cen je skladen s splošnim razvojem cen izdelka, ki se pregleduje (glej tudi preglednici 5 in 9).

(274)

Glede na zelo majhen obseg uvoza iz LRK in Belorusije ni bilo mogoče smiselno analizirati cen tega uvoza.

(275)

Ker proizvajalci izvozniki v LRK niso sodelovali in ker so bile količine uvoza iz LRK v Unijo zelo majhne, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bilo mogoče določiti zanesljivih uvoznih cen. V teh okoliščinah je Komisija nelojalno nižanje prodajnih cen zaradi uvoza iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(276)

Kar zadeva uvoz iz Rusije, se je obseg uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom štel za zadostnega, da se zagotovi dober pokazatelj prihodnje cenovne politike v primeru izteka ukrepov. Ob upoštevanju nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Rusije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 235, je Komisija za določitev uvozne cene uporabila podatke o cenah CIF iz Eurostata. Delno sodelujoči proizvajalec izvoznik v Rusiji je proizvajal le črne varjene cevi, izvoz v Unijo v Eurostatu pa je sestavljen skoraj izključno iz črnih varjenih cevi. Zato je bila primerjava opravljena samo za črne varjene cevi. Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen zaradi uvoza iz Rusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(277)

V zvezi z uvozom iz Belorusije glede na zelo majhne količine uvoza v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bilo mogoče določiti zanesljivih uvoznih cen v Unijo. Zato je Komisija uporabila cene izdelkov, ki se pregledujejo in so proizvedeni v Belorusiji ter prodani tretjim trgom, zlasti Rusiji, ki je glavni izvozni trg. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 60, je bil izvoz galvaniziranih varjenih cevi v omejenih količinah in je kazal neskladen cenovni trend. Zato je bila primerjava opravljena samo za negalvanizirane varjene cevi, ki vključujejo črne varjene cevi in druge varjene cevi. Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(278)

Rezultat primerjave je bil izražen kot delež prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Pokazal je tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen za zadevne države med 6,2 % in 23,5 %.

(279)

Izdelek, ki se pregleduje, se je iz tretjih držav, razen Rusije, Belorusije in LRK, uvažal večinoma iz Turčije, Indije in Republike Severne Makedonije.

(280)

(Skupni) obseg uvoza ter tržni delež in cenovni trendi za uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 5

Uvoz iz tretjih držav  (100)

(281)

Uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Turčije se je v obravnavanem obdobju znatno povečal. Tržni delež tega uvoza se je med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečal za 13 odstotnih točk ali približno 100 %. Uvoz iz Indije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal, vendar je njen tržni delež v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostal pomemben, in sicer 9-odstoten. Uvoz iz Republike Severne Makedonije je ostal nespremenjen in je predstavljal 4-odstotni tržni delež. Skupni uvoz iz tretjih držav, razen zadevnih držav, se je med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečal za 30 %, tako da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegel 50-odstotni tržni delež v primerjavi z 42 % leta 2016.

(282)

Povprečne prodajne cene uvoza iz tretjih držav, razen zadevnih držav, so se v obravnavanem obdobju zvišale. Ta trend je skladen s trendom, ugotovljenim za uvoz iz zadevnih držav iz preglednice 4 zgoraj, in cenovnim trendom, ugotovljenim za prodajo industrije Unije na trgu Unije v preglednici 9 spodaj.

(283)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je pregled učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključeval oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(284)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, je bilo vzorčenje uporabljeno za oceno gospodarskega položaja industrije Unije.

(285)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov, povezanih z vsemi proizvajalci Unije, ki jih je predložil vložnik. Mikroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov, povezanih z vzorčenimi proizvajalci Unije, ki so navedeni v izpolnjenih vprašalnikih. Za oba sklopa podatkov je ugotovila, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(286)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlovanje, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(287)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(288)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(289)

Čeprav se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju povečala za 8 odstotnih točk, kot je navedeno v uvodni izjavi 267, se je obseg proizvodnje podobnega izdelka v istem obdobju zmanjšal s 319 525 ton leta 2016 na 291 704 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kar pomeni zmanjšanje za 9 odstotnih točk. Zato povečanje potrošnje Unije ni koristilo industriji Unije.

(290)

Zmanjšanje obsega proizvodnje je predvsem posledica vse večje konkurence, s katero se srečuje industrija Unije zaradi uvoza izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz tretjih držav, ki niso zadevne države. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 281 in 282, se je obseg uvoza iz tretjih držav, zlasti iz Turčije, v obravnavanem obdobju znatno povečal. Tržni delež uvoza iz tretjih držav, razen zadevnih držav, se je med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečal za 8 odstotnih točk. Celotni obseg uvoza iz teh držav v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je znašal 273 088 ton, kar predstavlja 50-odstotni tržni delež, medtem ko je celotni obseg uvoza iz zadevnih držav v istem obdobju znašal samo 2 475 ton, kar predstavlja tržni delež, manjši od 0,5 %.

(291)

Čeprav je proizvodna zmogljivost v obravnavanem obdobju ostala stabilna, se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala s 40 % na 37 % po enakem trendu kot obseg proizvodnje.

(292)

Obseg prodaje in tržni delež Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

(293)

Obseg prodaje industrije Unije lastne proizvodnje nepovezanim strankam v Uniji je sledil istemu trendu kot obseg proizvodnje ter se je med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom podobno zmanjšal za 8 odstotnih točk. Tržni delež industrije Unije se je prav tako zmanjšal z 58 % leta 2016 na 49 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kar ustreza povečanju tržnega deleža uvoza iz tretjih držav, razen zadevnih držav, tj. za 8 odstotnih točk.

(294)

Zato je bilo zmanjšanje obsega prodaje industrije Unije in njenega tržnega deleža posledica povečanja uvoza iz tretjih držav, ki niso zadevne države.

(295)

Čeprav se je potrošnja Unije med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečala za 8 %, se je obseg prodaje nepovezanim strankam v Uniji zmanjšal prav tako za 8 %, kar je povzročilo izgubo tržnega deleža industrije Unije za 9 odstotnih točk v obravnavanem obdobju. Zato industrija Unije v obravnavanem obdobju ni beležila rasti.

(296)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(297)

Število zaposlenih v industriji Unije, vključenih v proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, se je med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšalo za 3 %. Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena kot proizvodnja (v tonah) na zaposlenega, je sledila istemu trendu, pri čemer se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 6 %.

(298)

Zmanjšanje števila zaposlenih je posledica zmanjšanja obsega proizvodnje, ki je povezano tudi z zmanjšanjem prodaje in povpraševanja po izdelkih industrije Unije. Zmanjšanje produktivnosti je mogoče pojasniti z večjim zmanjšanjem obsega proizvodnje v primerjavi z zmanjšanjem števila zaposlenih.

(299)

Komisija je v uvodni izjavi 239 sklenila, da se je damping iz Rusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval. Ugotovila je tudi, da obstaja verjetnost ponovitve dampinga iz Belorusije in LRK, če se ukrepi ne bi podaljšali.

(300)

Hkrati je bil obseg uvoza iz zadevnih držav v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zelo omejen in je predstavljal samo 0,45 % potrošnje Unije. Zato je bil vpliv višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije precej omejen.

(301)

Zgoraj proučeni makroekonomski kazalniki kažejo, da je gospodarski položaj industrije Unije kljub protidampinškim ukrepom, ki veljajo od leta 2008, ostal zelo ranljiv in oslabljen. Zato ni bilo mogoče ugotoviti okrevanja od preteklega dampinga in industrija Unije ostaja zelo ranljiva za škodljive učinke kakršnega koli dampinškega uvoza na trg Unije.

(302)

Tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 9

Prodajne cene v Uniji

(303)

Povprečne prodajne cene industrije Unije na enoto so se v obravnavanem obdobju zvišale. Cene so se med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zvišale za 18 %. Izdelek, ki se pregleduje, je blago, na prodajno ceno pa vpliva cena glavne surovine – toplo valjanih kolobarjev, ki predstavlja več kot 50 % proizvodnih stroškov. Zvišanje prodajnih cen je v določeni meri sledilo razvoju proizvodnih stroškov, ki so se med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečali za 25 %. Vendar se povprečna prodajna cena ni zvišala po isti stopnji kot proizvodni stroški na enoto, ki so poleg tega v obravnavanem obdobju dosledno ostali nad povprečno prodajno ceno. Ta trend je posledica zvišanja cene surovin in povečane konkurence zaradi uvoza, kar je povzročilo pritisk na prodajne cene industrije Unije.

(304)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(305)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se med letoma 2016 in 2017 najprej znižali, nato pa so se leta 2018 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom postopoma zviševali. Povprečni stroški dela na zaposlenega so se med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zvišali za 8 %.

(306)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

(307)

Zaloge industrije Unije so se med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšale. Prvotno so se med letoma 2016 in 2017 zmanjšale za 40 %, nato pa so se leta 2018 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom postopoma povečevale, vendar so ostale na ravni, nižji od leta 2016. Na splošno so se zaloge med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšale za 15 %.

(308)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(309)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje.

(310)

Leta 2016 je imela industrija Unije negativno stopnjo dobička v višini –6 %, ki se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadalje znižala na –11 %. Negativna stopnja dobička industrije Unije v obravnavanem obdobju je posledica dejstva, da so bili proizvodni stroški na enoto vedno višji od povprečne prodajne cene izdelka, ki se pregleduje. Kot je razvidno iz preglednice 9 zgoraj, se je vrzel med proizvodnimi stroški na enoto in povprečno prodajno ceno v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še povečala. To stanje je mogoče pojasniti z dejstvom, da je izdelek, ki se pregleduje, blago, zato je prodajna cena odvisna od cene glavne surovine (toplo valjanih kolobarjev) in konkurence na trgu. Ugotovljeno je bilo, da industrija Unije zaradi povečane konkurence zaradi uvoza iz tretjih držav v smislu obsega in nizkih cen ni mogla določiti prodajnih cen na ravni, ki bi ji omogočala vsaj pokritje proizvodnih stroškov.

(311)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Neto denarni tok se je leta 2017 najprej izboljšal, nato pa se je leta 2018 ponovno zmanjšal in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegel –8 milijonov EUR. To zmanjšanje je mogoče pojasniti predvsem z zmanjšanjem dobičkonosnosti, kot je opisano v uvodni izjavi 310.

(312)

Naložbe so se med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšale za 15 %, kar dodatno kaže na težak finančni položaj industrije Unije. Donosnost naložb, ki je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, se je v obravnavanem obdobju zmanjšala z –18 % na –41 % in je torej sledila enakemu trendu kot dobičkonosnost.

(313)

Razvoj mikro- in makrokazalnikov v obravnavanem obdobju je pokazal, da se je finančni položaj industrije Unije poslabšal. Na splošno so se gibanja vseh ekonomskih kazalnikov v obravnavanem obdobju poslabšala.

(314)

Proizvodnja in obseg prodaje sta se zmanjšala, kar je negativno vplivalo na zaposlenost in produktivnost ter dobičkonosnost. Zaradi povečane konkurence in cenovnega pritiska zaradi uvoza iz tretjih držav se je dobičkonosnost industrije Unije še poslabšala. To je industriji Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povzročilo negativno stopnjo dobička v višini –11 %. Poslabšali so se tudi denarni tok, naložbe in donosnost naložb, zaradi česar je industrija Unije težko zbirala kapital in izvajala naložbe.

(315)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(316)

Komisija je ocenila, ali obstaja vzročna zveza med uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(317)

Obseg uvoza iz zadevnih držav je bil v obravnavanem obdobju zelo majhen, skupni tržni delež uvoza iz teh držav pa je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal le 0,43 %.

(318)

Hkrati je nenadno povečanje uvoza po nizkih cenah iz tretjih držav, ki niso zadevne države, kot so Turčija, Indija in Republika Severna Makedonija, povzročilo močan pritisk na cene in obseg prodaje industrije Unije. Za ponazoritev: povprečna prodajna cena industrije Unije za nepovezane stranke v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je znašala 778 EUR/tono, povprečna prodajna cena izdelkov, uvoženih iz Turčije, pa 626 EUR/tono in 574 EUR/tono za izdelke, uvožene iz Republike Severne Makedonije. Poleg tega se je tržni delež uvoza iz držav, ki niso zadevne države, med letoma 2016 in 2019 povečal z 42 % na 50 %.

(319)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da uvoz iz zadevnih držav zaradi svojega zelo omejenega obsega ni mogel povzročiti znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(320)

Zato je Komisija nadalje proučila verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav, v primeru razveljavitve ukrepov.

(321)

Komisija je v uvodni izjavi 315 sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. V uvodni izjavi 319 je tudi ugotovila, da znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ni mogel povzročiti uvoz iz zadevnih držav. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav, v primeru izteka ukrepov.

(322)

Da bi Komisija ugotovila, ali obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav, je upoštevala naslednje elemente: (1) neizkoriščeno zmogljivost v zadevnih državah in privlačnost trga Unije ter (2) vpliv morebitnega uvoza in ravni cen takega uvoza iz teh držav na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov.

(323)

Kot je že opisano v uvodnih izjavah 78, 210 in 250, imajo proizvajalci izvozniki v Belorusiji, LRK in Rusiji znatne neizkoriščene zmogljivosti, ki skupaj bistveno presegajo sedanji obseg proizvodnje in notranje povpraševanje v teh državah (103), te neizkoriščene zmogljivosti pa bi se lahko v primeru izteka ukrepov uporabile za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, za izvoz v Unijo.

(324)

Kot je opisano v uvodnih izjavah 205 in 213, so kitajski proizvajalci izvozniki izvažali na svoje glavne tretje trge po dampinških cenah, ki so v povprečju od 8 % do 21 % nižje od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije na trgu Unije. Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 251, so bile ruske izvozne cene za tretje države za približno 29 % nižje od cen proizvajalcev Unije na trgu Unije. Nazadnje, v uvodni izjavi 82 je bilo ugotovljeno, da so beloruski proizvajalci izvozniki izvažali na svoj glavni tretji trg, Rusijo, po cenah, ki so bile za približno 5 % nižje od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije na trgu Unije. Zato je ob upoštevanju ravni cen izvoza iz Belorusije, LRK in Rusije na druge trge tretjih držav izvoz v Unijo potencialno veliko privlačnejši za beloruske, kitajske in ruske izvoznike. Posledično je mogoče razumno pričakovati, da bi v primeru razveljavitve ukrepov beloruski, kitajski in ruski proizvajalci izvozniki ponovno začeli izvažati velike količine izdelka, ki se pregleduje, v Unijo. To pričakovanje še dodatno krepi razpoložljivost znatnih neizkoriščenih zmogljivosti v teh državah.

(325)

Kot je pojasnjeno v oddelku 4.3.2.2, je Komisija izvedla analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen brez protidampinških ukrepov, da bi ugotovila, kako bi uvoz iz zadevnih držav vplival na industrijo Unije, če bi se ukrepi odpravili.

(326)

Komisija je v uvodni izjavi 278 ugotovila, da je izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen za zadevne države pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 6,2 % in 23,5 %.

(327)

Poleg tega je Komisija izvedla simulacijo, da bi bolje ocenila verjetni učinek uvoza iz zadevnih držav na finančni položaj industrije Unije. V zvezi s tem je predpostavljala, da bodo proizvajalci izvozniki iz zadevnih držav v Unijo izvažali enake količine kot pred uvedbo ukrepov (tj. skupno 250 559 ton) in da bo potrošnja Unije ostala enaka kot v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (tj. 541 409 ton). Predpostavljala je tudi, da bo 50 % celotnega uvoza iz teh držav vplivalo na industrijo Unije, preostalih 50 % pa na uvoz iz drugih tretjih držav, saj so tržni deleži na podobni ravni obsega. Nazadnje je Komisija predpostavljala, da bo industrija Unije ohranila enake prodajne cene kot v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, saj že ustvarja izgubo.

(328)

Rezultat te simulacije kaže, da bo industrija Unije verjetno izgubila obseg prodaje in tržni delež na trgu Unije. To bi vplivalo na splošno dobičkonosnost industrije, ki bi se zmanjšala z –11 % na –25 %.

(329)

To je konzervativna analiza, pri kateri se upošteva, da so povprečne prodajne cene uvoza iz drugih tretjih držav nižje od povprečnih prodajnih cen industrije Unije. To pomeni, da bi dampinški uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz zadevnih držav najverjetneje najprej pridobil tržni delež na račun industrije Unije, preden bi prevzel tržni delež izvoza iz drugih tretjih držav v Unijo. To bi povzročilo še dodatno poslabšanje dobičkonosnosti industrije Unije.

(330)

Po razkritju je beloruska vlada trdila, da bi bilo treba ugotovitve simulacijske vaje umakniti iz te uredbe v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe, v katerem je navedeno, da „[k]adar je uvoz izdelka iz več držav istočasno predmet protidampinških preiskav, se učinki takega uvoza ocenjujejo kumulativno samo, če se ugotovi, da […] obseg uvoza iz vsake od teh držav ni zanemarljiv“, ter glede na to, da je bil uvoz iz Belorusije, LRK in Rusije v letu 2019 zanemarljiv.

(331)

Komisija je opozorila, da se člen 3(4) osnovne uredbe nanaša na oceno učinkov dejanskega uvoza na industrijo Unije za določitev škode v okviru protidampinške preiskave, simulacija, ki jo je izvedla Komisija, iz uvodnih izjav 327 do 329 pa se nanaša na ugotavljanje verjetnosti ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil uvoz iz zadevnih držav, v primeru izteka ukrepov. Za oceno možnih učinkov takega uvoza na industrijo Unije temelji simulacija na hipotetičnem scenariju, po katerem se predvideva, da bodo zadevne države izvažale enake količine kot pred uvedbo ukrepov. Te količine niso bile zanemarljive (104). Ker se člen 3(4) osnovne uredbe ne uporablja za izvedeno simulacijo in ker potencialni obseg uvoza iz vsake države, obravnavane v simulaciji, ni zanemarljiv, je bila trditev zavrnjena.

(332)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila znatno povečanje dampinškega uvoza iz zadevnih držav po cenah, ki nelojalno nižajo cene industrije Unije, in s tem še dodatno povečala škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Posledično bi bila sposobnost preživetja industrije Unije resno ogrožena.

(333)

Po razkritju je ruska vlada trdila, da ni vzročne zveze med uvozom iz Rusije in položajem industrije Unije. V zvezi s tem je Komisija poudarila, da člen 11(2) osnovne uredbe od Komisije ne zahteva, da v pregledih zaradi izteka ukrepa opravi analizo vzročne povezave med uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Ugotovitve, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev škode, zadostujejo za utemeljitev nadaljevanja ukrepov. Komisija je v uvodni izjavi 332 sklenila, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila znatno povečanje dampinškega uvoza iz zadevnih držav po cenah, ki nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije, s čimer bi se še povečala škoda, ki jo je utrpela industrija Unije. Tako je dokazala verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav, vključno z Rusijo, v primeru razveljavitve ukrepov. Zato je bila trditev zavrnjena.

(334)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, distributerjev in uporabnikov.

(335)

Vse zainteresirane strani so imele v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe možnost, da izrazijo svoja stališča.

(336)

Čeprav so veljavni protidampinški ukrepi preprečevali, da bi dampinški uvoz iz zadevnih držav v velikem obsegu vstopil na trg Unije, je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo, njen položaj pa je šibek, kot potrjujejo negativna gibanja kazalnikov škode.

(337)

Kljub zelo majhnemu obsegu uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz zadevnih držav je Komisija ugotovila, da v primeru izteka ukrepov obstaja velika verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil uvoz iz teh držav. Pritok velikih količin dampinškega uvoza iz zadevnih držav bi povzročil nadaljnjo škodo industriji Unije. To bi poslabšalo že tako zelo negotov gospodarski položaj industrije Unije in ogrozilo njeno sposobnost preživetja.

(338)

Komisija je zato sklenila, da je ohranitev protidampinških ukrepov proti zadevnim državam v interesu industrije Unije.

(339)

Komisija je stopila v stik z vsemi znanimi nepovezanimi uvozniki, trgovci in uporabniki. Samo en distributer je predložil zgolj izpolnjene preglednice, ne da bi odgovoril na opisni del vprašalnika.

(340)

Analiza interesa Unije v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa in prvotni preiskavi prav tako ni pokazala negativnega učinka ukrepov na nepovezane uvoznike, trgovce in uporabnike.

(341)

Na podlagi tega ni bilo znakov, da bi imela ohranitev ukrepov znaten negativen vpliv na nepovezane uvoznike, trgovce in uporabnike, ki bi bil večji od pozitivnega učinka ukrepov za industrijo Unije.

(342)

Po razkritju je ruska vlada trdila, da bi nadaljevanje ukrepov negativno vplivalo na industrije EU v spodnjem delu verige. V zvezi s tem je Komisija poudarila, da so imele industrije EU v spodnjem delu verige priložnost sodelovati v preiskavi in predložiti pripombe v zvezi z razkritjem. Komisija ni prejela pripomb nepovezanih uvoznikov, trgovcev in uporabnikov. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(343)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v interesu Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih ukrepov za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz zadevnih držav.

(344)

Komisija na podlagi svojih sklepov glede nadaljevanja dampinga iz Rusije, ponovitve dampinga iz Belorusije in LRK, ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav, in interesa Unije ugotavlja, da bi bilo treba protidampinške ukrepe za uvoz nekaterih varjenih cevi iz železa ali nelegiranega jekla iz Belorusije, LRK in Rusije ohraniti.

(345)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Rusije, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanje ne bi smele uporabljati.

(346)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (105). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(347)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov za uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Belorusije, LRK in Rusije. Po tem razkritju jim je bil določen tudi rok za predložitev stališč. Komisija je upoštevala vse prejete pripombe.

(348)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (106) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(349)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –