6.4.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/1


UREDBA (EU) 2021/557 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 31. marca 2021

o spremembi Uredbe (EU) 2017/2402 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje kot pomoč pri okrevanju po krizi zaradi COVID-19

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Kriza zaradi COVID-19 resno vpliva na ljudi, podjetja, zdravstvene sisteme in gospodarstva držav članic. Komisija je v svojem sporočilu z dne 27. maja 2020 z naslovom „Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo“ poudarila, da bosta likvidnost in dostop do financiranja v prihodnjih mesecih še naprej izziv. Zato je ključnega pomena, da se podpre okrevanje po resnem gospodarskem šoku, ki ga je povzročila pandemija COVID-19, tako, da se v obstoječe akte finančne zakonodaje uvedejo ciljno usmerjene spremembe.

(2)

Resen gospodarski šok, ki ga je povzročila pandemija COVID-19 in izredni ukrepi, potrebni za zajezitev širjenja bolezni, imajo daljnosežen vpliv na gospodarstvo. Podjetja se spoprijemajo z motnjami v dobavnih verigah, začasnimi zaprtji in zmanjšanim povpraševanjem, medtem ko se gospodinjstva soočajo z brezposelnostjo in upadom dohodkov. Javni organi na ravni Unije in držav članic so sprejeli daljnosežne ukrepe za podporo gospodinjstvom in solventnim podjetjem, da bi prenesla to resno, vendar začasno, upočasnitev gospodarske dejavnosti in pomanjkanje likvidnosti, ki je njen rezultat.

(3)

Pomembno je, da kreditne institucije in investicijska podjetja (v nadaljnjem besedilu: institucije) svoj kapital uporabljajo tam, kjer je najbolj potreben, in da regulativni okvir Unije to omogoča ter hkrati zagotavlja, da institucije ravnajo preudarno. Poleg prožnosti, ki jo zagotavljajo obstoječa pravila, bi ciljno usmerjene spremembe Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta (4) zagotovile, da okvir listinjenja Unije zagotavlja dodaten instrument za spodbujanje gospodarskega okrevanja po krizi zaradi COVID-19.

(4)

Izjemne okoliščine krize zaradi COVID-19 in razsežnost spremljajočih izzivov brez primere so sprožile poziv k takojšnjemu ukrepanju za zagotovitev, da lahko institucije usmerjajo zadostna sredstva v podjetja ter jim pomagajo absorbirati gospodarski šok, ki ga je povzročila pandemija COVID-19.

(5)

Obstaja tveganje, da bo kriza zaradi COVID-19 povečala število nedonosnih izpostavljenosti in tako tudi potrebo institucij, da obravnavajo in se spoprimejo s svojimi nedonosnimi izpostavljenostmi. En način, kako institucije to storijo, je, da s svojimi nedonosnimi izpostavljenostmi trgujejo na trgu prek listinjenja. Poleg tega je v trenutnem kontekstu bistveno, da se tveganja umaknejo iz sistemsko pomembnih delov finančnega sistema in da kreditodajalci okrepijo svoj kapitalski položaj. To se lahko poleg denimo dodatnega povečanja kapitala doseže s sintetičnim listinjenjem.

(6)

Subjekti s posebnim namenom pri listinjenju (v nadaljnjem besedilu: SSPE) bi morali biti ustanovljeni samo v tretjih državah, ki jih Unija (5) ni uvrstila na seznam tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo v svojih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ali na seznam nekooperativnih jurisdikcij za davčne namene. Priloga II o trenutnem stanju glede sodelovanja z EU na področju zavez, ki so jih jurisdikcije, ki so pripravljene sodelovati, sprejele za izvajanje načel dobrega davčnega upravljanja poroča o trenutnem stanju v razpravah z nekaterimi kooperativnimi tretjimi državami, od katerih so nekatere ohranile škodljive davčne prakse. Take razprave bi morale voditi do pravočasne prekinitve takih škodljivih davčnih praks v izogib prihodnjim omejitvam ustanavljanja SSPE.

(7)

Da bi se okrepila zmogljivost nacionalnih organov pri preprečevanju izogibanja davkom, bi moral investitor obvestiti pristojne davčne organe države članice, v kateri je rezident za davčne namene, kadar koli naj bi investiral v SSPE, ki se po datumu začetka izvajanja te uredbe ustanovi v jurisdikciji, navedeni v Prilogi II ker je tam škodljiv davčni režim. Ta informacija se lahko uporabi, da se oceni, ali investitor s tem pridobi davčno ugodnost.

(8)

Kot je v Mnenju o regulativni obravnavi listinjenj nedonosnih izpostavljenosti (6) opozoril Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (7), so tveganja, povezana s sredstvi, s katerimi so zavarovana listinjenja nedonosnih izpostavljenosti, ekonomsko ločena od tveganj pri listinjenjih donosnih sredstev. Nedonosne izpostavljenosti so listinjene s popustom na svojo nominalno ali neporavnano vrednost ter med drugim odražajo tržno oceno verjetnosti, da bo reševanje dolga zagotovilo dovolj denarnega toka in poplačilo sredstev. Za investitorje torej obstaja tveganje, da reševanje dolga v zvezi s sredstvi ne zagotovi zadostnega denarnega toka in poplačila sredstev za pokritje neto vrednosti, po kateri so bile nedonosne izpostavljenosti odkupljene. Dejanskega tveganja izgube za investitorje zato ne predstavlja nominalna vrednost portfelja, temveč diskontirano vrednost, in sicer popust pri ceni, po kateri se prenesejo osnovna sredstva. Zato je v primeru listinjenj nedonosnih izpostavljenosti ustrezno, da se znesek zadržanja tveganja izračuna na podlagi te diskontirane vrednosti.

(9)

Zahteva po zadržanju tveganja usklajuje interese originatorjev, sponzorjev in prvotnih kreditodajalcev, vključenih v listinjenje, z interesi investitorjev. Običajno je pri listinjenjih donosnih sredstev prevladujoč interes na strani prodaje interes originatorja, ki je pogosto prvotni kreditodajalec. Vendar poskušajo originatorji pri listinjenjih nedonosnih izpostavljenosti odstraniti neplačane izpostavljenosti iz svojih bilanc stanja, saj morda ne želijo biti več kakor koli povezani z njimi. V takih primerih ima serviser sredstev večji interes za reševanje dolga v zvezi s sredstvi in poplačilo vrednosti.

(10)

Pred finančno krizo leta 2008 so nekatere dejavnosti listinjenja sledile modelu „odobritev in prodaja“. V tem modelu so bila za listinjenje izbrana sredstva slabše kakovosti v škodo investitorjev, ki so tako prevzeli več tveganja, kot so morda nameravali. Da bi se v prihodnje te prakse preprečile, je bila uvedena zahteva po preverjanju standardov za odobritev kreditov, uporabljenih pri ustvarjanju listinjenih sredstev. Vendar so v primeru listinjenja nedonosnih izpostavljenosti standardi za odobritev kredita, ki veljajo ob nastanku listinjenih sredstev, manj pomembni zaradi posebnih okoliščin, vključno z odkupom teh nedonosnih sredstev in vrsto listinjenja. Namesto tega bi bil v zvezi z naložbami v listinjenja nedonosnih izpostavljenosti ustreznejši dejavnik uporaba zanesljivih standardov pri izbiri in določanju cen izpostavljenosti. Zato je treba spremeniti preverjanje standardov za odobritev kredita, da bi lahko investitor izvedel skrbni pregled kakovosti in donosnosti nedonosnih izpostavljenosti za sprejetje razumne in dobro informirane odločitve o naložbi, hkrati pa zagotoviti, da se odstopanja ne zlorabljajo. Zato bi morali za listinjenje nedonosnih izpostavljenosti pristojni organi preučiti uporabo zanesljivih standardov za izbiro in določanje cen izpostavljenosti.

(11)

Sintetično listinjenje vključuje prenos kreditnega tveganja sklopa kreditov, pri katerih gre običajno za kredite velikim podjetjem ali kredite majhnim in srednjim podjetjem (MSP), s pogodbo o kreditnem zavarovanju, s katero originator kupi kreditno zavarovanje od investitorja. Tako kreditno zavarovanje se doseže z uporabo finančnih poroštev ali kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, medtem ko lastnik sredstev ostane originator in se lastništvo ne prenese na SSPE kot v primeru tradicionalnih listinjenj. Originator se kot kupec zavarovanja zaveže, da bo plačal premijo kreditnega zavarovanja, kar ustvarja donos za investitorje. V zameno pa se investitor kot prodajalec zavarovanja zaveže, da bo plačal določeno plačilo kreditnega zavarovanja, ko pride do vnaprej določenega kreditnega dogodka.

(12)

Skupna kompleksnost struktur listinjenja in povezana tveganja bi bilo treba ustrezno zmanjšati, originatorjem pa se ne bi smelo zagotoviti regulativnih spodbud, ki bi povzročile, da bi bili bolj naklonjeni sintetičnim listinjenjem kot tradicionalnim. Zahteve za enostavna, pregledna in standardizirana (STS) bilančna listinjenja bi zato morale biti visoko skladne s STS merili za tradicionalna listinjenja s „pravo prodajo“.

(13)

Pri tradicionalnih listinjenjih STS obstajajo določene zahteve, ki za posle bilančnega listinjenja STS niso primerne zaradi bistvenih razlik med obema vrstama listinjenja, zlasti zato, ker je pri sintetičnih listinjenjih prenos tveganja dosežen s pogodbo o kreditnem zavarovanju namesto prodaje osnovnih sredstev. Zato bi bilo treba merila za listinjenje STS po potrebi prilagoditi, da bi se upoštevale te razlike. Poleg tega je treba uvesti sklop novih zahtev, specifičnih za sintetična listinjenja, za zagotovitev, da je okvir za listinjenja STS usmerjen le na bilančna sintetična listinjenja, pogodba o kreditnem zavarovanju pa strukturirana tako, da se ustrezno zaščiti položaj originatorja in investitorja. Ta novi sklop zahtev bi moral obravnavati kreditno tveganje nasprotne stranke za originatorja in investitorja.

(14)

Predmet prenosa kreditnega tveganja bi morale biti izpostavljenosti, ki jih je odobrila ali odkupila institucija, ki jo ureja Unija, v okviru svoje glavne poslovne kreditne dejavnosti in so zajete v njeni bilanci stanja ali, v primeru skupinske strukture, v njeni konsolidirani bilanci stanja ob datumu zaključka posla. Z zahtevo, da morajo biti v bilanci stanja originatorja zajete listinjene izpostavljenosti, bi se s področja uporabe oznake STS izključila arbitražna listinjenja.

(15)

Pomembno je, da so interesi originatorjev, sponzorjev in prvotnih kreditodajalcev, ki so vključeni v listinjenje, usklajeni. Zahteva po zadržanju tveganja, določena v Uredbi (EU) 2017/2402, ki se uporablja za vse vrste listinjenj, deluje v smeri uskladitve teh interesov. Taka zahteva bi morala veljati tudi za bilančna listinjenja STS. Minimalni pogoj bi moral biti, da originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec v listinjenju trajno zadržati pomemben neto ekonomski delež v višini najmanj 5 %. Lahko pa so upravičeni tudi višji deleži zadržanega tveganja, ki so bili na trgu že zaznani.

(16)

Originator bi se moral prepričati, da istega kreditnega tveganja ne bi varoval več kot enkrat s pridobitvijo kreditnega zavarovanja poleg kreditnega zavarovanja, zagotovljenega z bilančnim listinjenjem STS. Da bi bila pogodba o kreditnem zavarovanju trdna, bi morala izpolnjevati zahteve za zmanjševanje kreditnega tveganja iz člena 249 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8), ki jih morajo izpolniti institucije, ki si prizadevajo za prenos pomembnega deleža tveganja s sintetičnim listinjenjem.

(17)

Bilančno listinjenje STS lahko vključuje nezaporedno odplačevanje, saj se tako preprečijo nesorazmerni stroški za zavarovanje osnovnih izpostavljenosti in razvoj portfelja. Nekateri sprožilci, povezani z uspešnostjo, bi morali določiti uporabo zaporednega odplačevanja, da se zagotovi, da tranše, ki zagotavljajo kreditno zavarovanje, še niso bile odplačane, ko se ob zaključku posla pojavijo pomembne izgube, in s tem zagotovi, da prenos pomembnega deleža tveganja ni ogrožen.

(18)

Da bi se preprečili spori med originatorjem in investitorjem ter zagotovila pravna varnost v smislu področja uporabe kreditnega zavarovanja, kupljenega za osnovne izpostavljenosti, bi bilo treba v takem kreditnem zavarovanju navesti jasno določene referenčne obveznosti jasno določenih subjektov ali dolžnikov, zaradi katerih nastanejo osnovne izpostavljenosti. Zato bi bilo treba referenčne obveznosti, na podlagi katerih je kupljeno zavarovanje, vedno jasno določiti prek referenčnega registra in jih posodabljati. Ta zahteva bi morala biti posredno zajeta tudi v merilih, ki opredeljujejo bilančno listinjenje STS in izključuje arbitražno listinjenje iz okvira listinjenja STS.

(19)

Kreditni dogodki, ki na podlagi pogodbe o kreditnem zavarovanju sprožijo plačilo, bi morali vključevati vsaj tiste iz poglavja 4 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013. Taki dogodki so s tržnega vidika dobro znani in prepoznavni ter bi morali služiti zagotavljanju skladnost z bonitetnim okvirom. Ukrepi restrukturiranja, sestavljeni iz popuščanja (koncesij) dolžniku, ki ima ali bo verjetno imel težave pri izpolnjevanju svojih finančnih obveznosti, ne bi smeli onemogočati sprožitve kreditnega dogodka.

(20)

Ustrezno bi bilo treba zaščititi pravico originatorja kot kupca zavarovanja do prejemanja pravočasnih plačil za dejanske izgube. V skladu s tem bi moral biti v dokumentaciji posla določen zanesljiv in pregleden postopek poravnave za določitev dejanskih izgub v referenčnem portfelju, da se prepreči, da bi bil originator premalo plačan. Ker je lahko reševanje izgub dolgotrajen proces in da se originatorju zagotovijo pravočasna plačila, bi bilo treba vmesna plačila izvesti najpozneje šest mesecev po nastopu kreditnega dogodka. Poleg tega bi moral obstajati končni prilagoditveni mehanizem za zagotovitev, da vmesna plačila krijejo dejanske izgube, in preprečitev preplačila vmesnih izgub, kar bi bilo v škodo investitorjev. V mehanizmu za poravnavo izgub bi bilo treba tudi jasno opredeliti najdaljše obdobje podaljšanja, ki bi moralo veljati za proces reševanja za te izpostavljenosti, pri čemer tako obdobje podaljšanja ne bi smelo biti daljše od dveh let. Ta mehanizem poravnave izgub bi moral omogočiti, da je pogodba o kreditnem zavarovanju z vidika originatorja učinkovita, investitorjem pa zagotoviti pravno varnost glede datuma prekinitve njihove obveznosti izvajanja plačil, in tako prispevati k dobro delujočemu trgu.

(21)

Razširjena tržna praksa, ki povečuje pravno varnost za vse osebe, udeležene v poslu, je uporaba izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe, s čimer se zmanjša verjetnost sporov in sodnih postopkov, do katerih lahko pride v zvezi s procesom dodeljevanja izgub. Da bi se okrepila zanesljivost mehanizma za poravnavo izgub posla, bi bilo treba imenovati izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe, ki bi ob sprožitvi kreditnega dogodka izvedel pregled pravilnosti in točnosti določenih vidikov kreditnega zavarovanja.

(22)

Premije kreditnega zavarovanja bi morale biti odvisne le od neporavnanega obsega in kreditnega tveganja zavarovane tranše. Pri bilančnih listinjenih STS ne bi smele biti dovoljene nepogojne premije, saj bi lahko ogrozile učinkovit prenos tveganja od originatorja kot kupca zavarovanja na prodajalce zavarovanja. Za bilančna listinjenja STS bi bilo treba prepovedati tudi druge ureditve, kot so vnaprejšnja plačila premij, mehanizmi rabatov ali prezapletene strukture premij.

(23)

Za zagotovitev stabilnosti in neprekinjenosti kreditnega zavarovanja bi moralo biti predčasno prekinitev bilančnih listinjenj STS s strani originatorja mogoče le v nekaterih omejenih, dobro opredeljenih okoliščinah. Čeprav bi moralo biti originatorju dovoljeno, da bi kmalu po nastopu nekaterih opredeljenih regulativnih dogodkov izvedel izravnavo kreditnega zavarovanja, bi morali ti dogodki vključevati dejanske spremembe zakonodaje ali obdavčitve, ki jih ni bilo mogoče razumno pričakovati ob sklenitvi posla in ki imajo pomemben škodljiv vpliv na kapitalske zahteve originatorja ali gospodarnost posla glede na pričakovanja strank v tistem trenutku. Bilančna listinjenja STS ne bi smela vsebovati zapletenih klavzul o nakupnih opcijah za originatorja, zlasti zelo kratkoročnih opcij predčasnega odpoklica, katerih namen je sprememba zastopanja kapitalskega položaja za posamezni primer.

(24)

Sintetični presežni razmik je v velikem obsegu prisoten v določenih vrstah poslov in je koristen mehanizem za investitorje in originatorje, da se zmanjšajo stroški kreditnega zavarovanja oziroma izpostavljenosti tveganju. V tem pogledu je sintetični presežni razmik bistven za nekatere določene razrede sredstev neprofesionalnih strank, kot so MSP in potrošniški krediti, ki kažejo večje donose in kreditne izgube kot drugi razredi sredstev ter za katere listinjene izpostavljenosti ustvarjajo presežni razmik za kritje teh izgub. A kadar je znesek sintetičnega presežnega razmika, podrejen poziciji investitorja, previsok, je mogoče, da ni realističnega scenarija, po katerem investitor v pozicijah v listinjenjih ne bo imel izgub, zaradi česar posledično ne pride do dejanskega prenosa tveganja. Za zmanjšanje nadzorniških pomislekov in nadaljnjo standardizacijo te strukturne značilnosti je pomembno, da se opredelijo stroga merila za bilančna listinjenja STS in zagotovi popolno razkritje uporabe sintetičnega presežnega razmika.

(25)

Do bilančnih listinjenj STS bi morale biti upravičene le visokokakovostne pogodbe o kreditnem zavarovanju. Osebno kreditno zavarovanje bi bilo treba zagotoviti z omejitvijo obsega primernih dajalcev zavarovanja na tiste subjekte, ki so primerni dajalci v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 in so priznani kot nasprotne stranke z 0-odstotno utežjo tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 navedene uredbe. V primeru stvarnega kreditnega zavarovanja bi morali originator kot kupec zavarovanja in investitorji kot prodajalci zavarovanja uporabiti visokokakovostno zavarovanje s premoženjem, ki bi se moralo nanašati na zavarovanje s premoženjem v kateri koli obliki, ki se ji lahko dodeli utež tveganja 0 % v skladu z, navedenim poglavjem na podlagi ustreznih ureditev o bančnih vlogah ali skrbniških ureditev. Če je zavarovanje s premoženjem zagotovljeno v obliki denarnih sredstev, bi se morala denarna sredstva nahajati pri tretji kreditni instituciji ali kot bančna vloga pri kupcu zavarovanja, pri čemer je v obeh primerih potrebna minimalna kreditna kakovost.

(26)

Države članice bi morale imenovati pristojne organe, odgovorne za nadzor nad zahtevami, ki jih mora izpolnjevati sintetično listinjenje, da se lahko označi kot STS. Pristojni organ bi lahko bil isti kot organ, imenovan za nadzor nad skladnostjo originatorjev, sponzorjev in SSPE z zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati tradicionalna listinjenja za pridobitev oznake STS. Tak pristojni organ bi se lahko, kot v primeru tradicionalnih listinjenj, razlikoval od pristojnega organa, odgovornega za nadzor nad skladnostjo originatorjev, prvotnih kreditodajalcev, SSPE, sponzorjev in investitorjev z bonitetnimi zahtevami, določenimi v členih 5 do 9 Uredbe (EU) 2017/2402, skladnost s katerimi je bila zaradi bonitetne razsežnosti teh obveznosti posebej naložena pristojnim organom, odgovornim za bonitetni nadzor ustreznih finančnih institucij.

(27)

Da bi preprečili negativne posledice za finančno stabilnost, bi moral uvedbo posebnega okvira za bilančna listinjenja STS spremljati ustrezen makrobonitetni nadzor. Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9), bi moral zlasti spremljati makrobonitetna tveganja, povezana s sintetičnim listinjenjem, in oceniti, ali so v zadostni meri prenesena iz sistemskega dela finančnega sistema.

(28)

Da bi se v Uredbo (EU) 2017/2402 vključile zahteve glede preglednosti, povezane s trajnostnostjo, bi bilo treba EBA pooblastiti, da v tesnem sodelovanju z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlemanta in Sveta (10), in Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlemanta in Sveta (11), objavi poročilo o razvoju posebnega okvira „trajnostnega listinjenja“. V tem poročilu bi bilo treba ustrezno oceniti zlasti uvedbo dejavnikov trajnostnosti, izvajanje sorazmernih zahtev glede razkritja in skrbnega pregleda, vsebino, metodologije in prikaz informacij v zvezi s škodljivimi vplivi na okolje, družbo in upravljanje ter morebitne učinke na finančno stabilnost ter na povečanje trga listinjenja v Uniji in zmožnosti bank za kreditiranje. Komisija bi morala na podlagi tega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o oblikovanju posebnega okvira trajnostnega listinjenja, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom.

(29)

Razkritja o vključevanju tveganj glede trajnostnosti in upoštevanju škodljivih vplivov na trajnostnost na sprejemanje naložbenih odločitev investitorjev niso dovolj razvita, ker za taka razkritja še ne veljajo harmonizirane zahteve. Na podlagi Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta (12) morajo proizvajalci finančnih produktov in finančni svetovalci končnim investitorjem upoštevati glavne škodljive vplive naložbenih odločitev na dejavnike trajnostnosti in razkriti, kako njihove politike potrebne skrbnosti upoštevajo te glavne škodljive vplive. Razkritja škodljivih vplivov na trajnostnost spremljajo regulativni tehnični standardi, ki jih skupaj oblikujejo EBA, ESMA in EIOPA (v nadaljnjem besedilu skupaj: evropski nadzorni organi), in sicer o vsebini, metodologijah in prikazu ustreznih informacij, ki jih je treba razkriti v na podlagi Uredbe (EU) 2019/2088. Originatorji listinjenj STS bi morali imeti tudi možnost, da razkrijejo posebne informacije o upoštevanju škodljivih vplivov na dejavnike trajnostnosti, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti podnebnim ter drugim okoljskim in socialnim vplivom ter vplivom, povezanim z upravljanjem. Skupni odbor evropskih nadzornih organov bi moral za harmonizacijo razkritja informacij ter za zagotovitev skladnosti med Uredbo (EU) 2019/2088 in Uredbo (EU) 2017/2402 pripraviti regulativne tehnične standarde, pri čemer bi se moral čim bolj opirati na njihovo delo v okviru Uredbe (EU) 2019/2088 ter jih po potrebi prilagoditi glede na posebnosti listinjenj.

(30)

Ker ciljev te uredbe, in sicer razširitve okvira listinjenja STS na sintetično listinjenje in odpravo regulativnih ovir pri listinjenju nedonosnih izpostavljenosti da se nadalje povečajo kreditne zmogljivosti, ne da bi se znižali bonitetni standardi za bančno kreditiranje, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(31)

Uredbo (EU) 2017/2402 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(32)

Glede na potrebo po uvedbi usmerjenih ukrepov v čimprejšnjo podporo gospodarskemu okrevanju po krizi zaradi COVID-19, bi morala ta uredba nujno začeti veljati na tretji dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) 2017/2402

Uredba (EU) 2017/2402 se spremeni:

(1)

v členu 2 se dodajo naslednje točke:

„(24)

‚nedonosna izpostavljenost‘ pomeni izpostavljenost, ki izpolnjuje kateregakoli od pogojev iz člena 47a(3) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(25)

‚listinjenje nedonosnih izpostavljenosti‘ pomeni listinjenje, ki je zavarovano s skupino nedonosnih izpostavljenosti, katerih nominalna vrednost znaša najmanj 90 % celotne nominalne vrednosti skupine ob izdaji listinjenja oziroma kadar koli pozneje, ko se sredstva zaradi dopolnitve, prestrukturiranja ali katerega koli drugega ustreznega razloga dodajo v osnovno skupino ali odstranijo iz nje;

(26)

‚pogodba o kreditnem zavarovanju‘ pomeni pogodbo, ki jo skleneta originator in investitor za prenos kreditnega tveganja listinjenih izpostavljenosti z originatorja na investitorja prek kreditnih izvedenih finančnih instrumentov ali jamstev, pri čemer se originator zaveže, da bo investitorju plačal znesek, ki je znan kot premija kreditnega zavarovanja, investitor pa se zaveže, da bo originatorju plačal znesek, ki je znan kot plačilo kreditnega zavarovanja, če nastopi eden od pogodbeno določenih kreditnih dogodkov;

(27)

‚premija kreditnega zavarovanja‘ pomeni znesek, za katerega se je originator zavezal, da ga bo na podlagi pogodbe o kreditnem zavarovanju plačal investitorju za kreditno zavarovanje, ki ga je obljubil investitor;

(28)

‚plačilo kreditnega zavarovanja‘ pomeni znesek, za katerega se je investitor zavezal, da ga bo na podlagi pogodbe o kreditnem zavarovanju plačal originatorju, če nastopi kreditni dogodek, določen v pogodbi o kreditnem zavarovanju;

(29)

‚sintetični presežni razmik‘ pomeni znesek, ki ga originator v skladu z dokumentacijo sintetičnega listinjenja pogodbeno dodeli za pokritje izgub iz listinjenih izpostavljenosti, ki bi lahko nastale pred datumom zapadlosti posla;

(30)

‚dejavniki trajnostnosti‘ pomeni dejavnike trajnostnosti, kot so opredeljeni v točki 24 člena 2 Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta (*);

(31)

‚nevračljivi popust pri odkupni ceni‘ pomeni razliko med neporavnanim zneskom izpostavljenosti v osnovni skupini in ceno, po kateri originator te izpostavljenosti proda SSPE, pri čemer ta razlika ni povrnjena niti originatorju niti prvotnemu kreditodajalcu.

(*)  Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).“;"

(2)

člen 4 se spremeni:

(a)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

tretja država je v skladu s členom 9 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (*) uvrščena na seznam tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo v svojih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti;

(*)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).“;"

(b)

vstavi se naslednja točka:

„(aa)

tretja država je uvrščena na seznam v Prilogi I seznama EU o jurisdikcijah, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene;“;

(c)

doda se naslednji odstavek:

„Za SSPE, ustanovljene po 9. aprilu 2021, v jurisdikciji, navedeni v Prilogi II ker je tam škodljiv davčni režim, investitor o naložbi v vrednostne papirje, ki jih izda ta SSPE, uradno obvesti nacionalne organe države članice, v kateri je rezident za davčne namene.“;

(3)

v členu 5(1) se doda naslednja točka:

„(f)

v primeru nedonosnih izpostavljenosti se pri izbiri in oblikovanju cen izpostavljenosti uporabljajo zanesljivi standardi.“;

(4)

člen 6 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se dodata naslednja pododstavka:

„Pri merjenju pomembnega neto ekonomskega deleža subjekt, ki zadrži delež, upošteva vse pristojbine, ki se lahko v praksi uporabijo za zmanjšanje efektivnega pomembnega neto ekonomskega deleža.

V primeru tradicionalnih listinjenj nedonosnih izpostavljenosti lahko zahtevo iz tega odstavka izpolni tudi serviser, pod pogojem, da lahko dokaže, da ima strokovno znanje na področju servisiranja izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim, ter ima vzpostavljene dobro dokumentirane in ustrezne politike, postopke in kontrole za upravljanje tveganja v zvezi s servisiranjem izpostavljenosti.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„3a.   Z odstopanjem od odstavka 3 zadržanje pomembnega neto ekonomskega deleža v primeru listinjenj nedonosnih izpostavljenosti, za katere je bil dogovorjen nevračljivi popust pri odkupni ceni, za namene navedenega odstavka ne sme biti manjše od 5 % vsote neto vrednosti listinjenih izpostavljenosti, ki ustrezajo nedonosnim izpostavljenostim, in, če je potrebno, nominalne vrednosti listinjenih donosnih izpostavljenosti.

Neto vrednost nedonosne izpostavljenosti se izračuna tako, da se nevračljivi popust pri odkupni ceni, dogovorjen na ravni posamezne listinjene izpostavljenosti ob izvedbi listinjenja, ali, kadar je potrebno, ustrezni delež nevračljivega popusta pri odkupni ceni, dogovorjen na ravni skupine osnovnih izpostavljenosti, ob izvedbi listinjenja odšteje od nominalne vrednosti izpostavljenosti ali, kadar je potrebno, njene neporavnane vrednosti ob izvedbi listinjenja. Pri določanju neto vrednosti listinjenih nedonosnih izpostavljenosti lahko nevračljivi popust pri odkupni ceni poleg tega vključuje razliko med nominalnim zneskom tranš listinjenja nedonosnih izpostavljenosti, ki jih originator prevzame za namene kasnejše prodaje, in ceno, po kateri se te tranše prvič prodajo nepovezanim tretjim osebam.“;

(c)

odstavek 7 se spremeni:

(i)

v prvem pododstavku se dodajo naslednje točke:

„(f)

načinov zadržanja tveganja na podlagi odstavkov 3 in 3a v primeru listinjenj nedonosnih izpostavljenosti;

(g)

učinka pristojbin, plačanih subjektu, ki zadrži delež, na efektivni pomemben neto ekonomski delež v smislu odstavka 1.“;

(ii)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. oktobra 2021.“;

(5)

v členu 9(1) se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka se za osnovne izpostavljenosti, ki so, ko jih originator odkupi od ustrezne tretje osebe, nedonosne, pri izbiri in oblikovanju cen izpostavljenosti uporabljajo zanesljivi standardi.“;

(6)

v členu 18 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

listinjenje izpolnjuje vse zahteve iz oddelka 1,2 ali 2a tega poglavja in je bil ESMA o tem uradno obveščen v skladu s členom 27(1) ter“;

(7)

naslov oddelka 1 poglavja 4 se nadomesti z naslednjim:

„Zahteve za enostavno, pregledno in standardizirano tradicionalno listinjenje, ki ni tradicionalno listinjenje ABCP”;

(8)

člen 19 se spremeni:

(a)

naslov člena se nadomesti z naslednjim:

„Enostavno, pregledno in standardizirano tradicionalno listinjenje, ki ni tradicionalno listinjenje ABCP“;

(b)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Za listinjenje STS se štejejo tradicionalna listinjenja, razen programov ABCP in poslov ABCP, ki izpolnjujejo zahteve, določene v členih 20, 21 in 22.“;

(9)

člen 22 se spremeni:

(a)

v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka se originatorji lahko odločijo, da od 1. junija 2021 objavijo razpoložljive informacije v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi sredstev, financiranih z osnovnimi izpostavljenostmi, na dejavnike trajnostnosti.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„6.   Evropski nadzorni organi do 10. julija 2021 prek skupnega odbora evropskih nadzornih organov pripravijo osnutek regulativnih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 o vsebini, metodologijah in prikazu informacij iz drugega pododstavka odstavka 4 tega člena v zvezi s kazalniki trajnostnosti glede škodljivih vplivov na področju podnebja in drugih škodljivih vplivov na okolje, socialne zadeve in zadeve v zvezi z upravljanjem.

Kadar je to ustrezno, osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka odseva ali je pripravljen na podlagi regulativnih tehničnih standardov, pripravljenih v skladu s pooblastilom, podeljenim ESA z Uredbo (EU) 2019/2088, zlasti v členu 2a ter členu 4(6) in (7) navedene uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.“;

(10)

vstavi se naslednji oddelek:

Oddelek 2a

Zahteve za enostavna, pregledna in standardizirana bilančna listinjenja

Člen 26a

Enostavna, pregledna in standardizirana bilančna listinjenja

1.   Za bilančna listinjenja STS se štejejo sintetična listinjenja, ki izpolnjuje zahteve iz členov 26b do 26e.

2.   EBA lahko v tesnem sodelovanju z ESMA in EIOPA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 sprejme smernice in priporočila o usklajeni razlagi in uporabi zahtev iz členov 26b do 26e te uredbe.

Člen 26b

Zahteve glede enostavnosti

1.   Originator je subjekt, ki je ima dovoljenje ali licenco v Uniji.

Originator, ki za lastni račun odkupi izpostavljenosti tretje osebe in jih nato olistini, za odkupljene izpostavljenosti tretjih oseb v zvezi s krediti, izterjavami, reševanjem dolga in servisiranjem teh izpostavljenosti uporablja politike, ki so vsaj tako stroge kot politike, ki jih uporablja za primerljive izpostavljenosti, ki niso bile odkupljene.

2.   Osnovne izpostavljenosti se odobrijo kot del osnovne poslovne dejavnosti originatorja.

3.   Osnovne izpostavljenosti so ob datumu zaključka posla vključene v bilanco stanja originatorja ali subjekta, ki pripada isti skupini kot originator.

Za namene tega odstavka je skupina eno od naslednjega:

(a)

skupina pravnih subjektov, za katere velja bonitetna konsolidacija v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

skupina, kot je opredeljena v točki (c) člena 212(1) Direktive 2009/138/ES.

4.   Originator svoje izpostavljenosti kreditnemu tveganju osnovnih izpostavljenosti listinjenja ne varuje nad obsegom zavarovanja, ki ga zagotavlja pogodba o kreditnem zavarovanju.

5.   Pogodba o kreditnem zavarovanju je skladna s pravili za zmanjševanje kreditnega tveganja iz člena 249 Uredbe (EU) št. 575/2013 ali, kadar se navedeni člen ne uporablja, z zahtevami, ki so vsaj tako stroge kot zahteve iz navedenega člena.

6.   Originator predloži zagotovila in jamstva, da so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)

originator ali subjekt skupine, ki ji originator pripada, ima polno lastninsko in veljavno pravico do osnovnih izpostavljenosti in povezanih dodatnih pravic;

(b)

kadar je originator kreditna institucija, kot je opredeljena v točki (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ali zavarovalnica, kot je opredeljena v točki (1) člena 13 Direktive 2009/138/ES, originator ali subjekt, vključen v področje uporabe nadzora na konsolidirani podlagi, ohranja kreditno tveganje osnovnih izpostavljenosti v svoji bilanci stanja;

(c)

vsaka osnovna izpostavljenost je v skladu s pogodbo o kreditnem zavarovanju, vključeno v dokumentacijo o listinjenju, na datum vključitve v listinjeni portfelj skladna z merili primernosti in vsemi pogoji, ki niso nastop kreditnega dogodka, kot je navedeno v členu 26e(1), za plačilo kreditnega zavarovanja;

(d)

pogodba za vsako osnovno izpostavljenost po najboljši vednosti originatorja vsebuje zakonito, veljavno, zavezujočo in izvršljivo obveznost, po kateri mora dolžnik plačati zneske, navedene v tej pogodbi;

(e)

osnovne izpostavljenosti so skladne z merili za odobritev izpostavljenosti, ki so vsaj tako stroga kot standardna merila za odobritve izpostavljenosti, ki jih originator uporablja za podobne izpostavljenosti, ki niso listinjene;

(f)

noben od dolžnikov po najboljši vednosti originatorja na datum vključitve osnovne izpostavljenosti v listinjeni portfelj bistveno ne krši ali ne izpolnjuje svojih obveznosti glede osnovne izpostavljenosti;

(g)

dokumentacija posla po najboljši vednosti originatorja ne vsebuje neresničnih informacij o podrobnostih osnovnih izpostavljenosti;

(h)

ob zaključku posla ali ob vključitvi osnovne izpostavljenosti v listinjeni portfelj pogodba med dolžnikom in prvotnim kreditodajalcem v zvezi z navedeno osnovno izpostavljenostjo ni spremenjena tako, da to vpliva na izvršljivost oziroma unovčljivost te osnovne izpostavljenosti.

7.   Osnovne izpostavljenosti izpolnjujejo vnaprej določena, jasna in dokumentirana merila primernosti, ki ne omogočajo aktivnega upravljanja portfeljev teh izpostavljenosti po lastni presoji.

Za namene tega odstavka zamenjava izpostavljenosti, pri katerih so kršena zagotovila ali jamstva ali, kadar listinjenje vključuje obdobje dopolnitve, dodajanje izpostavljenosti, ki izpolnjujejo določene pogoje za dopolnitev, ne šteje za aktivno upravljanje portfeljev.

Vsaka izpostavljenost, dodana po datumu zaključka posla, mora izpolnjevati merila primernosti, ki so vsaj tako stroga kot merila, ki se uporabljajo za začetni izbor osnovnih izpostavljenosti.

Osnovno izpostavljenost je mogoče izključiti iz posla, kadar:

(a)

je bila v celoti poplačana ali je zapadla;

(b)

je bila odtujena med rednim poslovanjem originatorja, pod pogojem, da taka odsvojitev ne pomeni posredne podpore, kot je navedeno v členu 250 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)

je predmet spremembe, ki ni nastala zaradi kreditov, kot je refinanciranje ali prestrukturiranje dolga, in je nastopila med običajnim servisiranjem navedene osnovne izpostavljenosti; ali

(d)

ob vključitvi v posel ni izpolnjevala meril primernosti.

8.   Listinjenje je zavarovano s skupino osnovnih izpostavljenosti, ki so homogene v smislu vrste sredstev, pri čemer je treba upoštevati posebne značilnosti, povezane z denarnimi tokovi vrste sredstev, vključno z njihovimi pogodbenimi značilnostmi, značilnostmi kreditnega tveganja in značilnostmi predplačila. Skupina osnovnih izpostavljenosti zajema le eno vrsto sredstev.

Osnovne izpostavljenosti iz prvega pododstavka vključujejo obveznosti, ki so pogodbeno zavezujoče in izvršljive, s pravico do popolnega regresa do dolžnikov in, kadar je potrebno, izdajateljev jamstev.

Osnovne izpostavljenosti iz prvega pododstavka imajo opredeljene redne tokove plačil, katerih obroki se lahko razlikujejo po svojih zneskih, v zvezi s plačili najemnine, glavnice ali obresti oziroma s katero koli drugo pravico do prejemanja prihodkov iz sredstev, ki podpirajo taka plačila. Osnovne izpostavljenosti lahko ustvarjajo tudi prihodke od prodaje katerih koli financiranih ali zakupljenih sredstev.

Osnovne izpostavljenosti iz prvega pododstavka tega odstavka ne zajemajo prenosljivih vrednostnih papirjev, kot so opredeljeni v točki (44) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, razen podjetniških obveznic, ki ne kotirajo na mestu trgovanja.

9.   Osnovne izpostavljenosti ne zajemajo nobenih pozicij v listinjenju.

10.   Potencialnim investitorjem se brez nepotrebnega odlašanja v celoti razkrijejo predhodni standardi, na podlagi katerih se odobrijo osnovne izpostavljenosti, in vse pomembne spremembe predhodnih standardov za odobritev izpostavljenosti. Osnovne izpostavljenosti se sklenejo s pravico do popolnega regresa do dolžnika, ki ni SSPE. V odločanje o kreditih ali o sklenitvah v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi niso vključene tretje osebe.

V primeru listinjenj, pri katerih so osnovne izpostavljenosti stanovanjski krediti, skupina kreditov ne zajema kreditov, ki so se tržili in bili sklenjeni ob predpostavki, da je bil prosilec za kredit ali, kadar je potrebno, posrednik seznanjen s tem, da kreditodajalec morda ni preveril predloženih informacij.

Ocena kreditojemalčeve kreditne sposobnosti izpolnjuje zahteve iz člena 8 Direktive 2008/48/ES ali člena 18(1) do (4), točke (a) člena 18(5) in člena 18(6) Direktive 2014/17/EU ali, kadar je potrebno, enakovredne zahteve v tretjih državah.

Originator ali prvotni kreditodajalec razpolaga s strokovnim znanjem na področju odobritve izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim.

11.   Osnovne izpostavljenosti ob izbiri ne zajemajo neplačanih izpostavljenosti v smislu člena 178(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali izpostavljenosti do dolžnika oziroma izdajatelja jamstva s slabo kreditno kakovostjo, ki je po najboljši vednosti originatorja ali prvotnega kreditodajalca:

(a)

bil razglašen za insolventnega ali je sodišče njegovim upnikom dodelilo pravnomočno pravico, zoper katero se ni mogoče pritožiti, do izvršbe ali odškodnine za premoženjsko škodo zaradi zamujenega plačila v treh letih pred datumom izdaje ali pa je v treh letih pred datumom izbire osnovnih izpostavljenosti opravil proces prestrukturiranja dolga v zvezi s svojimi nedonosnimi izpostavljenostmi, razen če:

(i)

prestrukturirana osnovna izpostavljenost ni predstavljala novih zaostalih plačil od datuma prestrukturiranja, ki je moralo biti opravljeno najpozneje eno leto pred datumom izbire osnovnih izpostavljenosti; in

(ii)

so v informacijah, ki jih je zagotovil originator v skladu s točko (a) in točko (e)(i) prvega pododstavka člena 7(1), izrecno določeni delež prestrukturiranih osnovnih izpostavljenosti, časovni okvir in podrobnosti prestrukturiranja ter njihova uspešnost po datumu prestrukturiranja;

(b)

je bil ob odobritvi osnovne izpostavljenosti, kadar je potrebno, v javnem registru kreditov oseb z negativno zgodovino preteklega plačevanja kreditov ali, kadar ni takšnega javnega registra kreditov, drugem registru kreditov, ki je dostopen originatorju ali prvotnemu kreditodajalcu, ali

(c)

njegova bonitetna ali kreditna ocena kaže, da je tveganje, da pogodbeno dogovorjena plačila ne bodo izvedena, občutno višje kot za primerljive izpostavljenosti v lasti originatorja, ki niso listinjene.

12.   Ob času vključitve osnovnih izpostavljenosti so dolžniki izvedli najmanj eno plačilo, razen kadar:

(a)

je listinjenje obnavljajoče se listinjenje na podlagi izpostavljenosti, plačljivih v enem obroku ali z zapadlostjo, ki je krajša od enega leta, vključno z neomejenimi mesečnimi plačili za obnavljajoče se kredite, ali

(b)

izpostavljenost pomeni refinanciranje izpostavljenosti, ki je že vključena v posel.

13.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki podrobneje opredeljujejo, katere osnovne izpostavljenosti iz odstavka 8 štejejo za homogene.

EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. oktobra 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 26c

Zahteve glede standardiziranosti

1.   Originator ali prvotni kreditodajalec izpolni zahteve po zadržanju tveganja v skladu s členom 6.

2.   Obrestna in valutna tveganja iz listinjenja ter njihovi morebitni učinki na plačila originatorju in investitorjem so opisani v dokumentaciji posla. Ta tveganja se ustrezno zmanjšajo, kakršni koli ukrepi, sprejeti v ta namen, pa se razkrijejo. Vsako zavarovanje s premoženjem, s katerim so zavarovane obveznosti investitorja v skladu s pogodbo o kreditnem zavarovanju, je denominirano v isti valuti kot plačilo kreditnega zavarovanja.

V primeru listinjenja z uporabo SSPE je znesek obveznosti SSPE v zvezi s plačili obresti investitorjem na vsak datum plačila enak znesku prihodka SSPE od originatorja in morebitnih dogovorov o zavarovanju s premoženjem ali manjši od njega.

Skupina osnovnih izpostavljenosti ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov razen za namen varovanja pred obrestnimi ali valutnimi tveganji osnovnih izpostavljenosti. Navedeni izvedeni finančni instrumenti se sklenejo in dokumentirajo v skladu s splošno sprejetimi standardi v mednarodnih financah.

3.   Pri kakršnih koli plačilih obresti z referenčno obrestno mero v zvezi s poslom se upošteva eno od naslednjega:

(a)

splošno uporabljene tržne obrestne mere ali splošno uporabljene sektorske obrestne mere, ki odražajo stroške financiranja, vendar brez sklicevanja na kompleksne formule ali izvedene finančne instrumente;

(b)

prihodek, ustvarjen z zavarovanjem s premoženjem, s katerim so zavarovane obveznosti investitorja v skladu s pogodbo o zavarovanju.

Pri kakršnih koli plačilih obresti z referenčno obrestno mero, dolgovanih v okviru osnovnih izpostavljenosti, se upoštevajo splošno uporabljene tržne obrestne mere ali splošno uporabljene sektorske obrestne mere, ki odražajo stroške financiranja, vendar brez sklicevanja na kompleksne formule ali izvedene finančne instrumente.

4.   Po nastopu dogodka izvršitve v zvezi z originatorjem je investitorju dovoljeno sprejeti ukrep izvršitve.

Kadar je izdano obvestilo o izvršitvi ali prekinitvi pogodbe o kreditnem zavarovanju, se v primeru listinjenja z uporabo SSPE ne sme zadrževati nobenih denarnih sredstev pri SSPE, ki presegajo sredstva, potrebna za zagotavljanje operativnega delovanja tega SSPE, plačevanja plačil zavarovanja za neplačane osnovne izpostavljenosti, ki se ob prekinitvi še vedno prestrukturirajo, ali rednih odplačil investitorjev v skladu s pogodbenimi pogoji listinjenja.

5.   Med imetnike pozicije v listinjenju se razporedijo izgube glede na nadrejenost tranš, pri čemer se začne z najbolj podrejeno tranšo.

Za vse tranše se uporablja zaporedno odplačevanje, da se določi neporavnan znesek tranš ob vsakem datumu plačila, pri čemer se začne z najbolj nadrejeno tranšo.

Z odstopanjem od drugega pododstavka, so v poslih, za katere je značilen nezaporedni vrstni red plačil, vključeni sprožilci, povezani z uspešnostjo osnovnih izpostavljenosti, s katerimi se vrstni red plačil povrne v zaporedno odplačevanje glede na nadrejenost. Ti sprožilci, povezani z uspešnostjo, vključujejo vsaj:

(a)

bodisi povečanje kumulativnega zneska neplačanih izpostavljenosti bodisi povečanje kumulativnih izgub, večje od določenega deleža neporavnanega zneska osnovnega portfelja;

(b)

dodatni sprožilec, usmerjen v preteklost, ter

(c)

sprožilec, usmerjen v prihodnost.

EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov o specifikaciji in, kadar je to ustrezno, o umerjanju sprožilcev, povezanih z uspešnostjo.

EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz četrtega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Ko so tranše odplačane, se znesek zavarovanja s premoženjem, enak znesku odplačila navedenih tranš, vrne investitorjem, pod pogojem, da so ti te tranše zavarovali s premoženjem.

Kadar je v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi nastopil kreditni dogodek iz člena 26e in reševanjem dolga zanje še ni zaključen, je znesek kreditnega zavarovanja, ki preostane na kateri koli datum plačila, vsaj enak neporavnanemu nominalnemu znesku teh osnovnih izpostavljenosti, zmanjšan za znesek katerega koli vmesnega plačila, izvedenega v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi.

6.   Kadar je listinjenje obnavljajoče se listinjenje, so v dokumentaciji posla zajete ustrezne določbe ali sprožilci za prekinitev obdobja obnovitve, ki vključujejo vsaj:

(a)

poslabšanje kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti do vnaprej določenega praga ali pod ta prag;

(b)

povišanje izgub nad vnaprej določeni prag;

(c)

nesposobnost ustvarjanja zadostne količine novih osnovnih izpostavljenosti, ki izpolnjujejo vnaprej določeno kreditno kakovost, v določenem obdobju.

7.   V dokumentaciji posla so jasno določeni:

(a)

pogodbene obveznosti, dolžnosti in odgovornosti serviserja, skrbnika in drugih ponudnikov pomožnih storitev, kakor je potrebno, pa tudi izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz člena 26e(4);

(b)

določbe, s katerimi se zagotovi nadomestitev serviserja, skrbnika, drugih ponudnikov pomožnih storitev ali izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz člena 26e(4) v primeru neizpolnjevanja obveznosti ali insolventnosti katerega koli od navedenih ponudnikov storitev, kadar ti ponudniki niso originator, na način, da se te storitve ne prenehajo zagotavljati;

(c)

postopki servisiranja, ki se uporabljajo za osnovne izpostavljenosti ob datumu zaključka posla in po njem, ter okoliščine v katerih se lahko ti postopki spremenijo;

(d)

standardi za servisiranje, ki jih mora pri servisiranju osnovnih izpostavljenosti v celotnem obdobju trajanja listinjenja upoštevati serviser.

8.   Serviser mora imeti strokovno znanje na področju servisiranja izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim, ter dobro dokumentirane in ustrezne politike, postopke in kontrole za upravljanje tveganja v zvezi s servisiranjem izpostavljenosti.

Serviser uporablja postopke servisiranja osnovnih izpostavljenosti, ki so vsaj tako strogi kot tisti, ki jih originator uporablja za podobne izpostavljenosti, ki niso listinjene.

9.   Originator vzdržuje posodobljen referenčni register, da lahko kadar koli opredeli osnovne izpostavljenosti. V tem registru se opredelijo referenčni dolžniki, referenčne obveznosti, iz katerih izhajajo osnovne izpostavljenosti, ter za vsako osnovno izpostavljenost nominalni znesek, ki je zavarovan in neporavnan.

10.   Dokumentacija posla vključuje jasne določbe, ki omogočajo pravočasno reševanje sporov med različnimi razredi investitorjev. V primeru listinjenja z uporabo SSPE so glasovalne pravice jasno opredeljene in dodeljene imetnikom vrednostnih papirjev, jasno pa so določene tudi odgovornosti skrbnika in drugih subjektov s fiduciarnimi dolžnostmi do investitorjev.

Člen 26d

Zahteve glede preglednosti

1.   Originator potencialnim investitorjem pred oblikovanjem cen da na voljo statične in dinamične podatke o preteklih gibanjih neplačil in izgub, kot so podatki o nerednih plačilih in neplačilih, za bistveno podobne izpostavljenosti, kot so predmet listinjenja, ter vire teh podatkov in podlago za določitev podobnosti. Ti podatki zajemajo obdobje vsaj petih let.

2.   Vzorec osnovnih izpostavljenosti je predmet zunanjega preverjanja pred zaključkom posla s strani ustrezne in neodvisne osebe, vključno s preverjanjem, ali so osnovne izpostavljenosti upravičene do kreditnega zavarovanja v skladu s pogodbo o kreditnem zavarovanju.

3.   Originator pred oblikovanjem cen v listinjenju potencialnim investitorjem da na voljo model denarnega toka iz naslova obveznosti, ki natančno predstavlja pogodbeno razmerje med osnovnimi izpostavljenostmi in plačili, ki se izvajajo med originatorjem, investitorji, drugimi tretjimi osebami in, kadar je potrebno, SSPE, ter po oblikovanju cen ta model investitorjem da na razpolago redno, potencialnim investitorjem pa na zahtevo.

4.   V primeru listinjenja, pri katerem so osnovne izpostavljenosti stanovanjski krediti ali krediti za nakup avtomobilov ali zakupi avtomobilov, originator objavi razpoložljive informacije v zvezi z okoljsko učinkovitostjo sredstev, financiranih s takimi stanovanjskimi krediti, krediti za nakup ali zakup avtomobilov, kot del informacij, ki so razkrite v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 7(1).

Z odstopanjem od prvega pododstavka se originatorji lahko odločijo, da od 1. junija 2021 objavijo razpoložljive informacije v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi sredstev, financiranih z osnovnimi izpostavljenostmi, na dejavnike trajnostnosti.

5.   Originator je odgovoren za skladnost s členom 7. Informacije, zahtevane na podlagi točke (a) prvega pododstavka člena 7(1), se dajo potencialnim investitorjem na zahtevo na razpolago pred oblikovanjem cen. Informacije, zahtevane na podlagi točk (b) do (d) prvega pododstavka člena 7(1), se dajo na razpolago pred oblikovanjem cen vsaj kot osnutki ali kot začetna različica. Končna dokumentacija se da na razpolago investitorjem najpozneje 15 dni po sklenitvi posla.

6.   Evropski nadzorni organi do 10. julija 2021 prek skupnega odbora evropskih nadzornih organov pripravijo osnutek regulativnih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 o vsebini, metodologijah in prikazu informacij iz drugega pododstavka odstavka 4 tega člena v zvezi s kazalniki trajnostnosti glede škodljivih vplivov na področju podnebja in drugih škodljivih vplivov na okolje, socialne zadeve in zadeve v zvezi z upravljanjem.

Kadar je to ustrezno, osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka odseva ali je pripravljen na podlagi regulativnih tehničnih standardov, pripravljenih v skladu s pooblastilom, podeljenim ESA z Uredbo (EU) 2019/2088, zlasti v členu 2a ter členu 4(6) in (7) navedene uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnite te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.

Člen 26e

Zahteve glede pogodbe o kreditnem zavarovanju, izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe in sintetičnega presežnega razmika

1.   Pogodba o kreditnem zavarovanju zajema vsaj naslednje kreditne dogodke:

(a)

kreditne dogodke iz točke (a) člena 215(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, kadar se prenos tveganja doseže z uporabo jamstev;

(b)

kreditne dogodke iz točke (a) člena 216(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, kadar se prenos tveganja doseže z uporabo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov;

Vsi kreditni dogodki se dokumentirajo.

Ukrepi restrukturiranja v smislu člena 47b Uredbe (EU) št. 575/2013, ki se uporabljajo za osnovne izpostavljenosti, ne izključujejo sprožitve primernih kreditnih dogodkov.

2.   Plačilo kreditnega zavarovanja po nastopu kreditnega dogodka se izračuna na podlagi dejanske realizirane izgube, ki jo je utrpel originator ali prvotni kreditodajalec, kakor je dogovorjeno v skladu z njunimi standardnimi politikami in postopki poplačil za ustrezne vrste izpostavljenosti ter evidentirano v njunih računovodskih izkazih ob izvedbi plačila. Končno plačilo kreditnega zavarovanja je izplačljivo v določenem obdobju po reševanju dolga za ustrezno osnovno izpostavljenost, kadar je reševanje dolga zaključeno pred načrtovanim zakonskim rokom zapadlosti ali predčasno prekinitvijo pogodbe o kreditnem zavarovanju.

Vmesno plačilo kreditnega zavarovanja se izvrši najkasneje šest mesecev po nastopu kreditnega dogodka iz odstavka 1 v primerih, ko reševanje izgub za ustrezno osnovno izpostavljenost ni bilo zaključeno do konca tega šestmesečnega obdobja. Vmesno plačilo kreditnega zavarovanja je vsaj višje od naslednjega:

(a)

zneska pričakovane izgube, ki je enak oslabitvi, ki jo je v računovodskem izkazu evidentiral originator v skladu z računovodskim okvirom, ki se je uporabljal ob izvedbi vmesnega plačila, ob predpostavki, da ne obstaja pogodba o kreditnem zavarovanju, ki bi krila morebitne izgube;

(b)

kadar je potrebno, zneska pričakovane izgube, kot je določen v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Kadar se izvede vmesno plačilo kreditnega zavarovanja, se končno plačilo kreditnega zavarovanja iz prvega pododstavka izvrši zaradi prilagoditve vmesne poravnave izgube dejanski realizirani izgubi.

Metoda za izračun vmesnega in končnega plačila kreditnega zavarovanja se določi v pogodbi o kreditnem zavarovanju.

Plačilo kreditnega zavarovanja je sorazmerno z deležem neporavnanega nominalnega zneska ustrezne osnovne izpostavljenosti, ki jo krije pogodba o kreditnem zavarovanju.

Pravica originatorja do prejema plačila kreditnega zavarovanja je izvršljiva. Zneski, ki jih morajo v okviru pogodbe o kreditnem zavarovanju plačati investitorji, se jasno določijo v pogodbi o kreditnem zavarovanju in so omejeni. Te zneske je mogoče izračunati v vseh okoliščinah. V pogodbi o kreditnem zavarovanju se jasno določijo okoliščine, v katerih morajo investitorji izvršiti plačila. Izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz odstavka 4 oceni, ali so nastopile take okoliščine.

Znesek plačila kreditnega zavarovanja se izračuna na ravni posamezne osnovne izpostavljenosti, v zvezi s katero je nastopil kreditni dogodek.

3.   V pogodbi o kreditnem zavarovanju se določi najdaljše obdobje podaljšanja, ki se uporablja pri reševanju dolga za osnovne izpostavljenosti, v zvezi s katerimi je nastopil kreditni dogodek, kot je naveden v odstavku 1, vendar reševanje dolga ni bilo zaključeno do načrtovanega zakonskega roka zapadlosti ali predčasne prekinitve pogodbe o kreditnem zavarovanju. Tako obdobje podaljšanja ni daljše od dveh let. V pogodbi o kreditnem zavarovanju se določi, da se do konca tega obdobja podaljšanja izvrši končno plačilo kreditnega zavarovanja na podlagi končne ocene izgub originatorja, kot bi jo moral ta tedaj evidentirati v svojih računovodskih izkazih, ob predpostavki, da ne obstaja pogodba o kreditnem zavarovanju, ki bi krila morebitne izgube.

V primeru, da se pogodba o kreditnem zavarovanju prekine, se reševanje dolga nadaljuje v zvezi z vsemi nerešenimi kreditnimi dogodki, ki so nastopili pred to prekinitvijo, in sicer enako, kot je opisano v prvem pododstavku.

Premije kreditnega zavarovanja, ki se plačajo na podlagi pogodbe o kreditnem zavarovanju, se strukturirajo tako, da so odvisne od neporavnanega nominalnega zneska listinjenih donosnih izpostavljenosti ob plačilu in odražajo tveganje zavarovane tranše. V pogodbi o kreditnem zavarovanju zato niso določeni zajamčene premije, vnaprejšnja plačila premij, mehanizmi rabata ali drugi mehanizmi, s katerimi se je mogoče izogniti ali je mogoče zmanjšati dejansko razporeditev izgub med investitorje ali po zapadlosti posla vrniti del plačanih premij originatorju.

Z odstopanjem od tretjega pododstavka tega odstavka so vnaprejšnja plačila premij dovoljena, pod pogojem, da so skladna s pravili glede državne pomoči, kadar je jamstvena shema izrecno določena v nacionalnem pravu države članice in se zanjo uporablja posredno jamstvo katerega od subjektov, navedenih v točkah (a) do (d) člena 214(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.

V dokumentaciji posla je opisano, kako se izračunajo premija kreditnega zavarovanja in morebitna kuponska obrestna mera vrednostnega papirja, če obstajajo, glede vsakega datuma plačila v celotnem obdobju trajanja listinjenja.

Pravice investitorjev do prejema premij kreditnega zavarovanja so izvršljive.

4.   Originator pred datumom zaključka posla imenuje izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe. Za vsako od osnovnih izpostavljenosti, za katero je bilo izdano obvestilo o kreditnem dogodku, tretji izvajalec preverjanja preveri najmanj vse naslednje:

(a)

da je kreditni dogodek iz obvestila o kreditnem dogodku kreditni dogodek, kot je določeno v pogojih pogodbe o kreditnem zavarovanju;

(b)

da je bila osnovna izpostavljenost vključena v referenčni portfelj ob nastopu zadevnega kreditnega dogodka;

(c)

da je osnovna izpostavljenost ob vključitvi v referenčni portfelj izpolnjevala merila primernosti;

(d)

da je dopolnitev, kadar je bila osnovna izpostavljenost dodana listinjenju zaradi dopolnitve, skladna s pogoji za dopolnitev;

(e)

da je končni znesek izgube skladen z izgubami, ki jih je evidentiral originator v izkazu poslovnega izida;

(f)

da so bile ob izvedbi končnega plačila kreditnega zavarovanja izgube, povezane z osnovnimi izpostavljenostmi, pravilno razporejene med investitorje.

Izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe je neodvisen od originatorja in investitorjev in, kadar je potrebno, od SSPE, in je do datuma zaključka posla sprejel imenovanje za izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe.

Izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe lahko preverjanje izvede na podlagi vzorca namesto na podlagi vsake posamezne osnovne izpostavljenosti, za katero se zahteva plačilo kreditnega zavarovanja. Vendar pa lahko investitorji zahtevajo preverjanje upravičenosti katere koli posamezne osnovne izpostavljenosti, kadar niso zadovoljni s preverjanjem na podlagi vzorca.

Originator v dokumentacijo posla vključi obveznost, da izvajalcu preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe zagotovi vse informacije, potrebne za preverjanje zahtev iz prvega pododstavka.

5.   Originator posla ne sme zaključiti pred načrtovano zapadlostjo iz katerega koli drugega razloga, razen zaradi katerega od naslednjih dogodkov:

(a)

insolventnosti investitorja;

(b)

investitor ne plača zneskov, ki jih dolguje v skladu s pogodbo o kreditnem zavarovanju, ali krši katero koli pomembno obveznost iz dokumentacije posla;

(c)

pomembnih regulativnih dogodkov, vključno s:

(i)

pomembnimi spremembami prava Unije ali nacionalnega prava, pomembnimi spremembami uradno objavljenih razlag takega prava, ki jih zagotovijo pristojni organi, kadar je potrebno, ali pomembnimi spremembami pri obdavčitvi ali računovodski obravnavi posla, ki imajo bistvene škodljive vplive na ekonomsko učinkovitost posla, kar se v vsakem primeru primerja s tistim, ki je bil predviden ob sklenitvi posla in ga tedaj ne bi bilo razumno pričakovati;

(ii)

določitvijo s strani pristojnega organa, da originatorju ali kateremu koli njegovemu povezanemu podjetju v zvezi z listinjenjem ni ali ni več dovoljeno priznavati prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja v skladu s členom 245(2) ali (3) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(d)

uveljavitve možnosti predčasnega odpoklica posla v določenem času (v nadaljnjem besedilu: opcija predčasnega odpoklica), kadar je obdobje, merjeno od datuma zaključka posla, enako tehtanemu povprečnemu času trajanja začetnega referenčnega portfelja na datum zaključka posla ali daljše od njega;

(e)

uveljavitve vgrajene nakupne opcije, kot je opredeljena v točki (1) člena 242 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(f)

v primeru osebnega kreditnega zavarovanja se investitor ne šteje več za primernega dajalca zavarovanja v skladu z zahtevami iz odstavka 8.

V dokumentaciji posla se določi, ali je v zadevni posel vključena katera od pravic v zvezi z nakupnimi opcijami iz točk (d) in (e) in kako so te pravice strukturirane.

Opcija predčasnega odpoklica za namene iz točke (d) se ne strukturira tako, da bi se izognilo razporeditvi izgub pozicijam kreditne izboljšave ali drugim pozicijam investitorjev, niti ni strukturirana na drugačen način, ki bi zagotavljal kreditno izboljšavo.

Kadar se uveljavi opcija predčasnega odpoklica, originatorji uradno obvestijo pristojne organe o izpolnjevanju zahtev iz drugega in tretjega pododstavka, vključno z utemeljitvijo uporabe opcije predčasnega odpoklica in prepričljivim opisom, s katerim pokažejo, da razlog za predčasni odpoklic ni poslabšanje kakovosti osnovnih sredstev.

V primeru stvarnega kreditnega zavarovanja se po prenehanju veljavnosti pogodbe o kreditnem zavarovanju zavarovanje s premoženjem vrne investitorjem glede na nadrejenost tranš v skladu z določbami ustreznega prava na področju insolventnosti, ki se uporablja za originatorja.

6.   Investitorji ne smejo prekiniti posla pred načrtovano zapadlostjo iz katerega koli drugega razloga, kot je neplačilo premije za kreditno zavarovanje ali kakršna koli druga bistvena kršitev pogodbenih obveznosti s strani originatorja.

7.   Originator se lahko zaveže k uporabi sintetičnega presežnega razmika, ki je na voljo kot kreditna izboljšava za investitorje, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

znesek sintetičnega presežnega razmika, za katerega se originator zaveže, da ga bo uporabljal kot kreditno izboljšavo v vsakem plačilnem obdobju, je določen v dokumentaciji posla in izražen kot fiksen odstotek skupnega neporavnanega zneska portfelja na začetku ustreznega plačilnega obdobja (fiksni sintetični presežni razmik);

(b)

sintetični presežni razmik, ki se ne uporabi za kritje kreditnih izgub, ki nastanejo v vsakem plačilnem obdobju, se vrne originatorju;

(c)

za originatorje, ki uporabljajo pristop IRB iz člena 143 Uredbe (EU) št. 575/2013, skupni znesek prevzetih obveznosti na leto ni višji od zneskov enoletnih regulativnih pričakovanih izgub vseh osnovnih izpostavljenostih za to leto, izračunanih v skladu s členom 158 navedene uredbe;

(d)

za originatorje, ki ne uporabljajo pristopa IRB iz člena 143 Uredbe (EU) št. 575/2013, se izračun enoletne pričakovane izgube v osnovnem portfelju jasno določi v dokumentaciji posla;

(e)

v dokumentaciji posla so določeni pogoji iz tega odstavka.

8.   Pogodba o kreditnem zavarovanju je v obliki:

(a)

jamstva, ki izpolnjuje zahteve iz poglavja 4 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, s katerim je kreditno tveganje preneseno na enega od subjektov iz točke (a) do (d) člena 214(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, pod pogojem, da izpostavljenosti do investitorja izpolnjujejo pogoje za 0-odstotno utež tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 navedene uredbe;

(b)

jamstva, ki izpolnjuje zahteve iz poglavja 4 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 in ki je upravičeno do posrednega jamstva katerega koli subjekta iz točke (a) tega odstavka, ali

(c)

drugega kreditnega zavarovanja, ki ni navedeno v točkah (a) in (b) tega odstavka, v obliki jamstva, kreditnega izvedenega finančnega instrumenta ali kreditnega zapisa, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 249 Uredbe (EU) št. 575/2013, pod pogojem, da so obveznosti investitorja zavarovane s premoženjem, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 9 in 10 tega člena.

9.   Drugo kreditno zavarovanje iz točke (c) odstavka 8 izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

pravica originatorja do uporabe zavarovanja s premoženjem, da izpolni obveznosti investitorja v zvezi s plačilom zavarovanja, je izvršljiva, izvršljivost te pravice pa je zagotovljena z ustreznimi dogovori o zavarovanju s premoženjem;

(b)

pravice investitorjev do vračila katerega koli zavarovanja s premoženjem, ki ni bilo uporabljeno za plačila zavarovanja, ko je listinjenje izpeljano ali so tranše odplačane, so izvršljive;

(c)

kadar je zavarovanje s premoženjem naloženo v vrednostne papirje, so v dokumentaciji posla določena merila primernosti in skrbniške ureditve za take vrednostne papirje.

V dokumentaciji posla se določi, ali so investitorji še naprej izpostavljeni kreditnemu tveganju originatorja.

Originator pridobi mnenje usposobljenega pravnega svetovalca, ki potrjuje izvršljivost kreditnega zavarovanja v vseh ustreznih jurisdikcijah.

10.   Kadar je zagotovljeno drugo kreditno zavarovanje v skladu s točko (c) odstavka 8 tega člena, originator in investitor imata pravico, da uporabita visokokakovostno zavarovanje s premoženjem, ki je eno od naslednjega:

(a)

zavarovanje s premoženjem v obliki dolžniških vrednostnih papirjev z utežjo tveganja 0 % iz poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(i)

preostala najdaljša zapadlost navedenih dolžniških vrednostnih papirjev je tri mesece, kar ni daljše, kot je obdobje, ki ostaja do naslednjega datuma plačila;

(ii)

navedene dolžniške vrednostne papirje je mogoče izplačati v denarju v znesku, enakem neporavnanemu znesku zavarovane tranše;

(iii)

navedene dolžniške vrednostne papirje ima skrbnik, ki je neodvisen od originatorja in investitorjev;

(b)

zavarovanje s premoženjem v obliki denarnih sredstev pri kreditni instituciji s stopnjo kreditne kakovosti 3 ali več v skladu z vzporejanjem iz člena 136 Uredbe (EU) št. 575/2013;

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka ima lahko samo originator, ob izrecni privolitvi investitorja v končni dokumentaciji posla, ki jo ta poda po tem, ko izvede skrbni pregled v skladu s členom 5 te uredbe, ki vključuje oceno katere koli zadevne izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke, pravico, da uporabi visokokakovostno zavarovanje s premoženjem v obliki bančne vloge pri originatorju ali katerem od njegovih povezanih podjetij, če originator ali eno od njegovih povezanih podjetij ustreza stopnji kreditne kakovosti najmanj 2, v skladu z vzporejanjem iz člena 136 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Pristojni organi, imenovani na podlagi člena 29(5), lahko po posvetovanju z EBA dovolijo zavarovanje s premoženjem v obliki gotovinskega depozita pri originatorju ali katerem od njegovih povezanih podjetij, če originator ali eno od njegovih povezanih podjetij ustreza stopnji kreditne kakovosti 3, pod pogoje, da je mogoče dokumentirati težave na trgu, objektivne ovire v zvezi s stopnjo kreditne kakovosti, dodeljeno državi članici institucije, ali morebitne pomembne težave s koncentracijo v zadevni državi članici zaradi uporabe zahteve o stopnji kreditne kakovosti najmanj 2 iz drugega pododstavka.

Kadar kreditna institucija tretje osebe ali originator ali eno od njegovih povezanih podjetij ne izpolnjuje več minimalne stopnje kreditne kakovosti, se zavarovanje s premoženjem v roku devetih mesecev prenese na kreditno institucijo tretje osebe s stopnjo kreditne kakovosti 3 ali več ali se zavarovanje s premoženjem naloži v vrednostne papirje, ki izpolnjujejo merila iz točke (a) prvega pododstavka.

Šteje se, da so zahteve iz tega odstavka izpolnjene v primeru naložb v kreditne zapise, ki jih izda originator, v skladu s členom 218 Uredbe (EU) št. 575/2013.

EBA spremlja uporabo praks zavarovanja s premoženjem na podlagi tega člena, pri čemer posebno pozornost nameni kreditnemu tveganju nasprotne stranke ter drugim gospodarskim in finančnim tveganjem, ki jih zaradi takih praks zavarovanja nosijo investitorji.

EBA poročilo o svojih ugotovitvah predloži Komisiji do 10. aprila 2023.

Komisija na podlagi navedenega poročila EBA do 10. oktobra 2023 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi tega člena, zlasti kar zadeva tveganje prekomernega kopičenja kreditnega tveganja nasprotne stranke v finančnem sistemu, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom za spremembo tega člena.“;

(11)

člen 27 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim:

„Originatorji in sponzorji s predlogo iz odstavka 7 tega člena skupaj uradno obvestijo ESMA, kadar listinjenje izpolnjuje zahteve iz členov 19 do 22, členov 23 do 26 ali členov 26a do 26e (v nadaljnjem besedilu: uradno obvestilo o STS). V primeru programa ABCP je za uradno obvestilo o tem programu in, v okviru tega programa, poslih ABCP, skladnih s členom 24, odgovoren samo sponzor. V primeru sintetičnih listinjenj je za uradno obvestilo odgovoren samo originator.

V uradno obvestilo o STS se vključi pojasnilo originatorja in sponzorja o tem, kako je bila zagotovljena skladnost z merili za STS iz členov 20 do 22, členov 24 do 26 ali členov 26b do 26e.“;

(b)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

v prvem pododstavku se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Originator, sponzor ali SSPE lahko uporabi storitev tretje osebe, ki ima dovoljenje na podlagi člena 28, da oceni, ali je listinjenje skladno s členi 19 do 22, členi 23 do 26 ali členi 26a do 26e.“;

(ii)

v drugem pododstavku se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar originator, sponzor ali SSPE uporablja storitev tretje osebe, ki ima dovoljenje na podlagi člena 28, da oceni, ali je listinjenje skladno s členi 19 do 22, členi 23 do 26 ali členi 26a do 26e, se v uradno obvestilo o STS vključi izjava, da je skladnost z merili za STS potrdila ta tretja oseba, ki ima dovoljene.“;

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Originator in, kadar je potrebno, sponzor nemudoma uradno obvestita ESMA in obvestita svoj pristojni organ, ko listinjenje ne izpolnjuje več zahtev iz členov 19 do 22, členov 23 do 26 ali členov 26a do 26e.“;

(d)

v odstavku 5 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„ESMA na svojem uradnem spletnem mestu vodi seznam vseh listinjenj, glede katerih so ga originatorji in sponzorji uradno obvestili, da izpolnjujejo zahteve iz členov 19 do 22, členov 23 do 26 ali členov 26a do 26e.“;

(e)

v odstavku 6 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. oktobra 2021.“;

(f)

v odstavku 7 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. oktobra 2021.“;

(12)

v členu 28(1) se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Pristojni organ pooblasti tretjo osebo iz člena 27(2) za ocenjevanje skladnosti listinjenj z merili za STS, določenimi v členih 19 do 22, členih 23 do 26 ali členih 26a do 26e.“;

(13)

drugi stavek člena 29(5) se nadomesti z naslednjim:

„Države članice Komisijo in ESMA obvestijo o imenovanju pristojnih organov na podlagi tega odstavka do 10. oktobra 2021. Do imenovanja pristojnega organa za nadzor nad skladnostjo z zahtevami iz členov 26a do 26e pristojni organ, imenovan za nadzor nad skladnostjo z zahtevami iz členov 18 do 27, ki se uporabljajo 8. aprila 2021, nadzoruje tudi skladnost z zahtevami iz členov 26a do 26e.“;

(14)

člen 30(2) se spremeni:

(a)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

procese in mehanizme za redno pravilno merjenje in trajno zadržanje pomembnega neto ekonomskega deleža v skladu s členom 6(1) ter zbiranje in pravočasno razkritje vseh informacij, ki jih je treba dati na voljo v skladu s členom 7;“;

(b)

vstavi se naslednja točka:

„(aa)

za izpostavljenosti, ki niso del listinjenja nedonosnih izpostavljenosti:

(i)

merila za odobritev kreditov, ki se uporabljajo za donosne izpostavljenosti v skladu s členom 9;

(ii)

zanesljive standarde za izbiro in oblikovanje cen, ki se uporabljajo za osnovne izpostavljenosti, ki so nedonosne izpostavljenosti, kot je navedeno v drugem pododstavku člena 9(1);“;

(c)

dodata se naslednji točki:

„(d)

za listinjenja nedonosnih izpostavljenosti, procese in mehanizme za zagotavljanje skladnosti s členom 9(1), ki preprečujejo zlorabo odstopanja iz drugega pododstavka člena 9(1);

(e)

za bilančna listinjenja STS, procese in mehanizme za zagotavljanje skladnosti s členi 26b do 26e;“;

(15)

člen 31 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 31

Makrobonitetni nadzor trga listinjenja

1.   ESRB je v okviru svojih pooblastil odgovoren za makrobonitetni nadzor trga listinjenja v Uniji.

2.   ESRB stalno spremlja razvoj na trgih listinjenja, da bi prispeval k preprečevanju ali zmanjšanju sistemskih tveganj za finančno stabilnost v Uniji, ki so posledica razvoja v okviru finančnega sistema, in ob upoštevanju makroekonomskega razvoja, da bi se tako izognili obdobjem obsežnejših finančnih težav. Kadar meni, da je to potrebno in vsaj vsaka tri leta, ESRB v sodelovanju z EBA objavi poročilo o posledicah trga listinjenja za finančno stabilnost, da bi izpostavil tveganja za finančno stabilnost.

3.   ESRB brez poseganja v odstavek 2 tega člena in poročilo iz člena 44 v tesnem sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi do 31. decembra 2022 objavi poročilo z oceno učinka uvedbe bilančnih listinjenj STS na finančno stabilnost ter morebitnih potencialnih sistemskih tveganj, kot so tveganja, ki bi nastala zaradi koncentracije in medsebojne povezanosti nejavnih prodajalcev kreditnega zavarovanja.

ESRB v poročilu iz prvega pododstavka upošteva posebne značilnosti sintetičnega listinjenja, in sicer njegove tipične posebej prilagojene in zasebne značilnosti na finančnih trgih, ter preuči, ali obravnava bilančnih listinjenj STS prispeva k splošnemu zmanjšanju tveganj v finančnem sistemu in boljšemu financiranju realnega gospodarstva.

ESRB pri pripravi svojega poročila uporabi različne ustrezne vire podatkov, kot so:

(a)

podatki, ki so jih zbrali pristojni organi v skladu s členom 7(1);

(b)

rezultat pregledov, ki so jih opravili pristojni organi v skladu s členom 30(2), ter

(c)

podatki, ki se hranijo v repozitorijih listinjenj v skladu s členom 10.

4.   ESRB v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1092/2010 izda opozorila in, kadar je to ustrezno, priporočila za korektivne ukrepe v odziv na tveganja iz odstavkov 2 in 3 tega člena, tudi v zvezi z ustreznostjo spreminjanja ravni zadržanja tveganja, ali druge makrobonitetne ukrepe.

Naslovnik priporočila v treh mesecih od datuma posredovanja priporočila v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1092/2010 sporoči Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESRB ukrepe, ki jih je sprejel v odziv na priporočilo, ter predloži ustrezno utemeljitev za morebitno neukrepanje.“;

(16)

člen 32 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(e)

listinjenje šteje za STS in originator, sponzor ali SSPE tega listinjenja ni izpolnil zahtev iz členov 19 do 22, členov 23 do 26 ali členov 26a do 26e;“;

(b)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)

v primeru kršitve iz točke (e) ali (f) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena začasno prepoved originatorju in sponzorju, da v skladu s členom 27(1) pošlje uradno obvestilo o tem, da listinjenje izpolnjuje zahteve iz členov 19 do 22, členov 23 do 26 ali členov 26a do 26e.“;

(ii)

točka (h) se nadomesti z naslednjim:

„(h)

v primeru kršitve iz točke (h) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena začasni odvzem dovoljenja iz člena 28 tretji osebi, ki ima dovoljenje za oceno skladnosti listinjenja s členi 19 do 22, členi 23 do 26 ali členi 26a do 26e.“;

(17)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 43a

Prehodne določbe za bilančna listinjenja STS

1.   V zvezi s sintetičnimi listinjenji, za katera je pogodba o kreditnem zavarovanju začela veljati pred 9. aprilom 2021, lahko originatorji in SSPE oznako ‚STS‘ ali ‚enostavno, pregledno in standardizirano‘ ali oznako, ki se neposredno ali posredno nanaša na navedena poimenovanja, uporabljajo le, kadar so ob času uradnega obvestila iz člena 27(1) izpolnjene zahteve iz člena 18 in pogoji iz odstavka 3 tega člena.

2.   Originatorji do datuma uporabe regulativnih tehničnih standardov iz člena 27(6) za namene obveznosti iz člena 27(1) dajo ESMA pisno na voljo potrebne informacije.

3.   Za listinjenja, katerih začetne pozicije v listinjenju so bile ustvarjene pred 9. aprilom 2021, se šteje, da so STS, pod pogojem, da:

(a)

ob oblikovanju začetnih pozicij v listinjenju izpolnjujejo zahteve iz člena 26b(1) do (5), (7) do (9) in (11) in (12), člena 26c(1) in (3), člena 26e(1), prvega pododstavka člena 26e(2), tretjega in četrtega pododstavka člena 26e(3) in člena 26e (6) do (9) ter

(b)

od uradnega obvestila na podlagi člena 27(1) izpolnjujejo zahteve iz člena 26b(6) in (10), člena 26c(2) ter (4) do (10), člena 26d(1) do (5) ter drugega do sedmega pododstavka člena 26e(2), prvega, drugega in petega pododstavka člena 26e(3) ter člena 26e(4) do (5).

4.   Za namene točke (b) odstavka 3 tega člena velja naslednje:

(a)

v členu 26d(2) se besedilo „pred zaključkom posla“ bere kot „pred uradnim obvestilom na podlagi člena 27(1)“;

(b)

v členu 26d(3) se besedilo „pred oblikovanjem cen v listinjenju“ bere kot „pred uradnim obvestilom na podlagi člena 27(1)“;

(c)

v členu 26d(5):

(i)

se besedilo „pred oblikovanjem cen“ v drugem stavku bere kot „pred uradnim obvestilom na podlagi člena 27(1)“;

(ii)

se besedilo „pred oblikovanjem cen vsaj kot osnutki ali kot začetna različica“ v tretjem stavku bere kot „pred uradnim obvestilom na podlagi člena 27(1)“;

(iii)

se zahteva iz četrtega stavka ne uporablja;

(iv)

se sklicevanje na skladnost s členom 7 razlaga, kot da se člen 7 uporablja za navedena listinjenja ne glede na člen 43(1).“;

(18)

člen 44 se spremeni:

(a)

v prvem odstavku se doda naslednja točka:

„(e)

geografska lokacija SSPE.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„Komisija na podlagi informacij iz točke (e), ki se zagotovijo vsaka tri leta, pripravi oceno razlogov za izbiro lokacije, vključno s tem, v kolikšni meri je nanjo vplival obstoj ugodnega davčnega in regulativnega režima, če so informacije o tem na voljo in dostopne.“;

(19)

člen 45 se črta;

(20)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 45a

Priprava okvira trajnostnega listinjenja

1.   EBA do 1. novembra 2021 v tesnem sodelovanju z ESMA in EIOPA objavi poročilo o pripravi posebnega okvira trajnostnega listinjenja za vključitev zahtev glede preglednosti, povezanih s trajnostnostjo, v to uredbo. V poročilu se obravnava zlasti:

(a)

izvajanje sorazmernih zahtev glede razkritja in skrbnega pregleda v zvezi z morebitnimi pozitivnimi in škodljivimi vplivi sredstev, ki se financirajo z osnovnimi izpostavljenostmi, na dejavnike trajnostnosti;

(b)

vsebina, metodologije in prikaz informacij v zvezi z dejavniki trajnostnosti v povezavi s pozitivnimi in škodljivimi vplivi na okoljske, socialne in upravljavske zadeve;

(c)

kako oblikovati specifičen okvir trajnostnega listinjenja, ki odraža finančne produkte, za katere veljata člena 8 in 9 Uredbe (EU) 2019/2088, ali na njih temelji in ki, kadar je to ustrezno, upošteva Uredbo (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (*);

(d)

morebitni učinki okvira trajnostnega listinjenja na finančno stabilnost, povečanje trga listinjenja v Uniji in zmožnost bank za kreditiranje.

2.   EBA pri pripravi poročila iz odstavka 1 tega člena odrazi, kadar je to ustrezno, zahteve glede preglednosti iz členov 3, 4, 7, 8 in 9 Uredbe (EU) 2019/2088 ali iz njih izhaja ter pridobi informacije od Evropske agencije za okolje in Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije.

3.   Komisija v povezavi s poročilom o pregledu iz člena 46 na podlagi poročila EBA iz odstavka 1 tega člena Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o vzpostavitvi posebnega okvira trajnostnega listinjenja. Poročilu Komisije se, kadar je to ustrezno, priloži zakonodajni predlog.

(*)  Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).“;"

(21)

v členu 46 se drugi odstavek spremeni:

(a)

točka (f) se nadomesti z naslednjim:

„(f)

izvajanje zahtev iz členov 22(4) in 26d(4) in ali se jih lahko razširi na listinjenje, kadar osnovne izpostavljenosti niso stanovanjski krediti ali krediti za nakup avtomobilov ali zakupi avtomobilov, z namenom vključevanja razkritja v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki;“;

(b)

doda se naslednja točka:

„(i)

možnosti za nadaljnjo standardizacijo in zahteve po razkritju glede na spreminjajoče se tržne prakse, in sicer z uporabo predlog za tradicionalna in sintetična listinjenja, vključno za posebej prilagojena zasebna listinjenja, pri katerih ni treba pripraviti prospekta v skladu z Uredbo (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta (*).

(*)  Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).“."

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 31. marca 2021

Za Evropski parlament

predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

predsednica

A. P. ZACARIAS


(1)  UL C 377, 9.11.2020, str. 1.

(2)  UL C 10, 11.1.2021, str. 30.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. marca 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 30. marca 2021.

(4)  Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).

(5)  Glej zlasti: Sklepi Sveta z dne 8. novembra 2016 o merilih in postopku za oblikovanje seznama EU z nekooperativnimi jurisdikcijami v davčne namene in Prilogo k tem sklepom (UL C 461, 10.12.2016, str. 2) in Sklepi Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in priloge k tem sklepom (UL C 66, 26.2.2021, str. 40).

(6)  Mnenje Evropskega bančnega organa za Evropsko komisijo o regulativni obravnavi listinjenj nedonosnih izpostavljenosti, EBA-OP-2019-13, objavljeno 23. oktobra 2019.

(7)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(8)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(9)  Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).

(10)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(11)  Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

(12)  Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).