1.   Za bilančna listinjenja STS se štejejo sintetična listinjenja, ki izpolnjuje zahteve iz členov 26b do 26e.

2.   EBA lahko v tesnem sodelovanju z ESMA in EIOPA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 sprejme smernice in priporočila o usklajeni razlagi in uporabi zahtev iz členov 26b do 26e te uredbe.

1.   Originator je subjekt, ki je ima dovoljenje ali licenco v Uniji.

Originator, ki za lastni račun odkupi izpostavljenosti tretje osebe in jih nato olistini, za odkupljene izpostavljenosti tretjih oseb v zvezi s krediti, izterjavami, reševanjem dolga in servisiranjem teh izpostavljenosti uporablja politike, ki so vsaj tako stroge kot politike, ki jih uporablja za primerljive izpostavljenosti, ki niso bile odkupljene.

2.   Osnovne izpostavljenosti se odobrijo kot del osnovne poslovne dejavnosti originatorja.

3.   Osnovne izpostavljenosti so ob datumu zaključka posla vključene v bilanco stanja originatorja ali subjekta, ki pripada isti skupini kot originator.

Za namene tega odstavka je skupina eno od naslednjega:

4.   Originator svoje izpostavljenosti kreditnemu tveganju osnovnih izpostavljenosti listinjenja ne varuje nad obsegom zavarovanja, ki ga zagotavlja pogodba o kreditnem zavarovanju.

5.   Pogodba o kreditnem zavarovanju je skladna s pravili za zmanjševanje kreditnega tveganja iz člena 249 Uredbe (EU) št. 575/2013 ali, kadar se navedeni člen ne uporablja, z zahtevami, ki so vsaj tako stroge kot zahteve iz navedenega člena.

6.   Originator predloži zagotovila in jamstva, da so izpolnjene naslednje zahteve:

7.   Osnovne izpostavljenosti izpolnjujejo vnaprej določena, jasna in dokumentirana merila primernosti, ki ne omogočajo aktivnega upravljanja portfeljev teh izpostavljenosti po lastni presoji.

Za namene tega odstavka zamenjava izpostavljenosti, pri katerih so kršena zagotovila ali jamstva ali, kadar listinjenje vključuje obdobje dopolnitve, dodajanje izpostavljenosti, ki izpolnjujejo določene pogoje za dopolnitev, ne šteje za aktivno upravljanje portfeljev.

Vsaka izpostavljenost, dodana po datumu zaključka posla, mora izpolnjevati merila primernosti, ki so vsaj tako stroga kot merila, ki se uporabljajo za začetni izbor osnovnih izpostavljenosti.

Osnovno izpostavljenost je mogoče izključiti iz posla, kadar:

8.   Listinjenje je zavarovano s skupino osnovnih izpostavljenosti, ki so homogene v smislu vrste sredstev, pri čemer je treba upoštevati posebne značilnosti, povezane z denarnimi tokovi vrste sredstev, vključno z njihovimi pogodbenimi značilnostmi, značilnostmi kreditnega tveganja in značilnostmi predplačila. Skupina osnovnih izpostavljenosti zajema le eno vrsto sredstev.

Osnovne izpostavljenosti iz prvega pododstavka vključujejo obveznosti, ki so pogodbeno zavezujoče in izvršljive, s pravico do popolnega regresa do dolžnikov in, kadar je potrebno, izdajateljev jamstev.

Osnovne izpostavljenosti iz prvega pododstavka imajo opredeljene redne tokove plačil, katerih obroki se lahko razlikujejo po svojih zneskih, v zvezi s plačili najemnine, glavnice ali obresti oziroma s katero koli drugo pravico do prejemanja prihodkov iz sredstev, ki podpirajo taka plačila. Osnovne izpostavljenosti lahko ustvarjajo tudi prihodke od prodaje katerih koli financiranih ali zakupljenih sredstev.

Osnovne izpostavljenosti iz prvega pododstavka tega odstavka ne zajemajo prenosljivih vrednostnih papirjev, kot so opredeljeni v točki (44) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, razen podjetniških obveznic, ki ne kotirajo na mestu trgovanja.

9.   Osnovne izpostavljenosti ne zajemajo nobenih pozicij v listinjenju.

10.   Potencialnim investitorjem se brez nepotrebnega odlašanja v celoti razkrijejo predhodni standardi, na podlagi katerih se odobrijo osnovne izpostavljenosti, in vse pomembne spremembe predhodnih standardov za odobritev izpostavljenosti. Osnovne izpostavljenosti se sklenejo s pravico do popolnega regresa do dolžnika, ki ni SSPE. V odločanje o kreditih ali o sklenitvah v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi niso vključene tretje osebe.

V primeru listinjenj, pri katerih so osnovne izpostavljenosti stanovanjski krediti, skupina kreditov ne zajema kreditov, ki so se tržili in bili sklenjeni ob predpostavki, da je bil prosilec za kredit ali, kadar je potrebno, posrednik seznanjen s tem, da kreditodajalec morda ni preveril predloženih informacij.

Ocena kreditojemalčeve kreditne sposobnosti izpolnjuje zahteve iz člena 8 Direktive 2008/48/ES ali člena 18(1) do (4), točke (a) člena 18(5) in člena 18(6) Direktive 2014/17/EU ali, kadar je potrebno, enakovredne zahteve v tretjih državah.

Originator ali prvotni kreditodajalec razpolaga s strokovnim znanjem na področju odobritve izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim.

11.   Osnovne izpostavljenosti ob izbiri ne zajemajo neplačanih izpostavljenosti v smislu člena 178(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali izpostavljenosti do dolžnika oziroma izdajatelja jamstva s slabo kreditno kakovostjo, ki je po najboljši vednosti originatorja ali prvotnega kreditodajalca:

12.   Ob času vključitve osnovnih izpostavljenosti so dolžniki izvedli najmanj eno plačilo, razen kadar:

13.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki podrobneje opredeljujejo, katere osnovne izpostavljenosti iz odstavka 8 štejejo za homogene.

EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. oktobra 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

1.   Originator ali prvotni kreditodajalec izpolni zahteve po zadržanju tveganja v skladu s členom 6.

2.   Obrestna in valutna tveganja iz listinjenja ter njihovi morebitni učinki na plačila originatorju in investitorjem so opisani v dokumentaciji posla. Ta tveganja se ustrezno zmanjšajo, kakršni koli ukrepi, sprejeti v ta namen, pa se razkrijejo. Vsako zavarovanje s premoženjem, s katerim so zavarovane obveznosti investitorja v skladu s pogodbo o kreditnem zavarovanju, je denominirano v isti valuti kot plačilo kreditnega zavarovanja.

V primeru listinjenja z uporabo SSPE je znesek obveznosti SSPE v zvezi s plačili obresti investitorjem na vsak datum plačila enak znesku prihodka SSPE od originatorja in morebitnih dogovorov o zavarovanju s premoženjem ali manjši od njega.

Skupina osnovnih izpostavljenosti ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov razen za namen varovanja pred obrestnimi ali valutnimi tveganji osnovnih izpostavljenosti. Navedeni izvedeni finančni instrumenti se sklenejo in dokumentirajo v skladu s splošno sprejetimi standardi v mednarodnih financah.

3.   Pri kakršnih koli plačilih obresti z referenčno obrestno mero v zvezi s poslom se upošteva eno od naslednjega:

Pri kakršnih koli plačilih obresti z referenčno obrestno mero, dolgovanih v okviru osnovnih izpostavljenosti, se upoštevajo splošno uporabljene tržne obrestne mere ali splošno uporabljene sektorske obrestne mere, ki odražajo stroške financiranja, vendar brez sklicevanja na kompleksne formule ali izvedene finančne instrumente.

4.   Po nastopu dogodka izvršitve v zvezi z originatorjem je investitorju dovoljeno sprejeti ukrep izvršitve.

Kadar je izdano obvestilo o izvršitvi ali prekinitvi pogodbe o kreditnem zavarovanju, se v primeru listinjenja z uporabo SSPE ne sme zadrževati nobenih denarnih sredstev pri SSPE, ki presegajo sredstva, potrebna za zagotavljanje operativnega delovanja tega SSPE, plačevanja plačil zavarovanja za neplačane osnovne izpostavljenosti, ki se ob prekinitvi še vedno prestrukturirajo, ali rednih odplačil investitorjev v skladu s pogodbenimi pogoji listinjenja.

5.   Med imetnike pozicije v listinjenju se razporedijo izgube glede na nadrejenost tranš, pri čemer se začne z najbolj podrejeno tranšo.

Za vse tranše se uporablja zaporedno odplačevanje, da se določi neporavnan znesek tranš ob vsakem datumu plačila, pri čemer se začne z najbolj nadrejeno tranšo.

Z odstopanjem od drugega pododstavka, so v poslih, za katere je značilen nezaporedni vrstni red plačil, vključeni sprožilci, povezani z uspešnostjo osnovnih izpostavljenosti, s katerimi se vrstni red plačil povrne v zaporedno odplačevanje glede na nadrejenost. Ti sprožilci, povezani z uspešnostjo, vključujejo vsaj:

EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov o specifikaciji in, kadar je to ustrezno, o umerjanju sprožilcev, povezanih z uspešnostjo.

EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz četrtega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Ko so tranše odplačane, se znesek zavarovanja s premoženjem, enak znesku odplačila navedenih tranš, vrne investitorjem, pod pogojem, da so ti te tranše zavarovali s premoženjem.

Kadar je v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi nastopil kreditni dogodek iz člena 26e in reševanjem dolga zanje še ni zaključen, je znesek kreditnega zavarovanja, ki preostane na kateri koli datum plačila, vsaj enak neporavnanemu nominalnemu znesku teh osnovnih izpostavljenosti, zmanjšan za znesek katerega koli vmesnega plačila, izvedenega v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi.

6.   Kadar je listinjenje obnavljajoče se listinjenje, so v dokumentaciji posla zajete ustrezne določbe ali sprožilci za prekinitev obdobja obnovitve, ki vključujejo vsaj:

7.   V dokumentaciji posla so jasno določeni:

8.   Serviser mora imeti strokovno znanje na področju servisiranja izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim, ter dobro dokumentirane in ustrezne politike, postopke in kontrole za upravljanje tveganja v zvezi s servisiranjem izpostavljenosti.

Serviser uporablja postopke servisiranja osnovnih izpostavljenosti, ki so vsaj tako strogi kot tisti, ki jih originator uporablja za podobne izpostavljenosti, ki niso listinjene.

9.   Originator vzdržuje posodobljen referenčni register, da lahko kadar koli opredeli osnovne izpostavljenosti. V tem registru se opredelijo referenčni dolžniki, referenčne obveznosti, iz katerih izhajajo osnovne izpostavljenosti, ter za vsako osnovno izpostavljenost nominalni znesek, ki je zavarovan in neporavnan.

10.   Dokumentacija posla vključuje jasne določbe, ki omogočajo pravočasno reševanje sporov med različnimi razredi investitorjev. V primeru listinjenja z uporabo SSPE so glasovalne pravice jasno opredeljene in dodeljene imetnikom vrednostnih papirjev, jasno pa so določene tudi odgovornosti skrbnika in drugih subjektov s fiduciarnimi dolžnostmi do investitorjev.

1.   Originator potencialnim investitorjem pred oblikovanjem cen da na voljo statične in dinamične podatke o preteklih gibanjih neplačil in izgub, kot so podatki o nerednih plačilih in neplačilih, za bistveno podobne izpostavljenosti, kot so predmet listinjenja, ter vire teh podatkov in podlago za določitev podobnosti. Ti podatki zajemajo obdobje vsaj petih let.

2.   Vzorec osnovnih izpostavljenosti je predmet zunanjega preverjanja pred zaključkom posla s strani ustrezne in neodvisne osebe, vključno s preverjanjem, ali so osnovne izpostavljenosti upravičene do kreditnega zavarovanja v skladu s pogodbo o kreditnem zavarovanju.

3.   Originator pred oblikovanjem cen v listinjenju potencialnim investitorjem da na voljo model denarnega toka iz naslova obveznosti, ki natančno predstavlja pogodbeno razmerje med osnovnimi izpostavljenostmi in plačili, ki se izvajajo med originatorjem, investitorji, drugimi tretjimi osebami in, kadar je potrebno, SSPE, ter po oblikovanju cen ta model investitorjem da na razpolago redno, potencialnim investitorjem pa na zahtevo.

4.   V primeru listinjenja, pri katerem so osnovne izpostavljenosti stanovanjski krediti ali krediti za nakup avtomobilov ali zakupi avtomobilov, originator objavi razpoložljive informacije v zvezi z okoljsko učinkovitostjo sredstev, financiranih s takimi stanovanjskimi krediti, krediti za nakup ali zakup avtomobilov, kot del informacij, ki so razkrite v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 7(1).

Z odstopanjem od prvega pododstavka se originatorji lahko odločijo, da od 1. junija 2021 objavijo razpoložljive informacije v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi sredstev, financiranih z osnovnimi izpostavljenostmi, na dejavnike trajnostnosti.

5.   Originator je odgovoren za skladnost s členom 7. Informacije, zahtevane na podlagi točke (a) prvega pododstavka člena 7(1), se dajo potencialnim investitorjem na zahtevo na razpolago pred oblikovanjem cen. Informacije, zahtevane na podlagi točk (b) do (d) prvega pododstavka člena 7(1), se dajo na razpolago pred oblikovanjem cen vsaj kot osnutki ali kot začetna različica. Končna dokumentacija se da na razpolago investitorjem najpozneje 15 dni po sklenitvi posla.

6.   Evropski nadzorni organi do 10. julija 2021 prek skupnega odbora evropskih nadzornih organov pripravijo osnutek regulativnih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 o vsebini, metodologijah in prikazu informacij iz drugega pododstavka odstavka 4 tega člena v zvezi s kazalniki trajnostnosti glede škodljivih vplivov na področju podnebja in drugih škodljivih vplivov na okolje, socialne zadeve in zadeve v zvezi z upravljanjem.

Kadar je to ustrezno, osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka odseva ali je pripravljen na podlagi regulativnih tehničnih standardov, pripravljenih v skladu s pooblastilom, podeljenim ESA z Uredbo (EU) 2019/2088, zlasti v členu 2a ter členu 4(6) in (7) navedene uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnite te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.

1.   Pogodba o kreditnem zavarovanju zajema vsaj naslednje kreditne dogodke:

Vsi kreditni dogodki se dokumentirajo.

Ukrepi restrukturiranja v smislu člena 47b Uredbe (EU) št. 575/2013, ki se uporabljajo za osnovne izpostavljenosti, ne izključujejo sprožitve primernih kreditnih dogodkov.

2.   Plačilo kreditnega zavarovanja po nastopu kreditnega dogodka se izračuna na podlagi dejanske realizirane izgube, ki jo je utrpel originator ali prvotni kreditodajalec, kakor je dogovorjeno v skladu z njunimi standardnimi politikami in postopki poplačil za ustrezne vrste izpostavljenosti ter evidentirano v njunih računovodskih izkazih ob izvedbi plačila. Končno plačilo kreditnega zavarovanja je izplačljivo v določenem obdobju po reševanju dolga za ustrezno osnovno izpostavljenost, kadar je reševanje dolga zaključeno pred načrtovanim zakonskim rokom zapadlosti ali predčasno prekinitvijo pogodbe o kreditnem zavarovanju.

Vmesno plačilo kreditnega zavarovanja se izvrši najkasneje šest mesecev po nastopu kreditnega dogodka iz odstavka 1 v primerih, ko reševanje izgub za ustrezno osnovno izpostavljenost ni bilo zaključeno do konca tega šestmesečnega obdobja. Vmesno plačilo kreditnega zavarovanja je vsaj višje od naslednjega:

Kadar se izvede vmesno plačilo kreditnega zavarovanja, se končno plačilo kreditnega zavarovanja iz prvega pododstavka izvrši zaradi prilagoditve vmesne poravnave izgube dejanski realizirani izgubi.

Metoda za izračun vmesnega in končnega plačila kreditnega zavarovanja se določi v pogodbi o kreditnem zavarovanju.

Plačilo kreditnega zavarovanja je sorazmerno z deležem neporavnanega nominalnega zneska ustrezne osnovne izpostavljenosti, ki jo krije pogodba o kreditnem zavarovanju.

Pravica originatorja do prejema plačila kreditnega zavarovanja je izvršljiva. Zneski, ki jih morajo v okviru pogodbe o kreditnem zavarovanju plačati investitorji, se jasno določijo v pogodbi o kreditnem zavarovanju in so omejeni. Te zneske je mogoče izračunati v vseh okoliščinah. V pogodbi o kreditnem zavarovanju se jasno določijo okoliščine, v katerih morajo investitorji izvršiti plačila. Izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz odstavka 4 oceni, ali so nastopile take okoliščine.

Znesek plačila kreditnega zavarovanja se izračuna na ravni posamezne osnovne izpostavljenosti, v zvezi s katero je nastopil kreditni dogodek.

3.   V pogodbi o kreditnem zavarovanju se določi najdaljše obdobje podaljšanja, ki se uporablja pri reševanju dolga za osnovne izpostavljenosti, v zvezi s katerimi je nastopil kreditni dogodek, kot je naveden v odstavku 1, vendar reševanje dolga ni bilo zaključeno do načrtovanega zakonskega roka zapadlosti ali predčasne prekinitve pogodbe o kreditnem zavarovanju. Tako obdobje podaljšanja ni daljše od dveh let. V pogodbi o kreditnem zavarovanju se določi, da se do konca tega obdobja podaljšanja izvrši končno plačilo kreditnega zavarovanja na podlagi končne ocene izgub originatorja, kot bi jo moral ta tedaj evidentirati v svojih računovodskih izkazih, ob predpostavki, da ne obstaja pogodba o kreditnem zavarovanju, ki bi krila morebitne izgube.

V primeru, da se pogodba o kreditnem zavarovanju prekine, se reševanje dolga nadaljuje v zvezi z vsemi nerešenimi kreditnimi dogodki, ki so nastopili pred to prekinitvijo, in sicer enako, kot je opisano v prvem pododstavku.

Premije kreditnega zavarovanja, ki se plačajo na podlagi pogodbe o kreditnem zavarovanju, se strukturirajo tako, da so odvisne od neporavnanega nominalnega zneska listinjenih donosnih izpostavljenosti ob plačilu in odražajo tveganje zavarovane tranše. V pogodbi o kreditnem zavarovanju zato niso določeni zajamčene premije, vnaprejšnja plačila premij, mehanizmi rabata ali drugi mehanizmi, s katerimi se je mogoče izogniti ali je mogoče zmanjšati dejansko razporeditev izgub med investitorje ali po zapadlosti posla vrniti del plačanih premij originatorju.

Z odstopanjem od tretjega pododstavka tega odstavka so vnaprejšnja plačila premij dovoljena, pod pogojem, da so skladna s pravili glede državne pomoči, kadar je jamstvena shema izrecno določena v nacionalnem pravu države članice in se zanjo uporablja posredno jamstvo katerega od subjektov, navedenih v točkah (a) do (d) člena 214(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.

V dokumentaciji posla je opisano, kako se izračunajo premija kreditnega zavarovanja in morebitna kuponska obrestna mera vrednostnega papirja, če obstajajo, glede vsakega datuma plačila v celotnem obdobju trajanja listinjenja.

Pravice investitorjev do prejema premij kreditnega zavarovanja so izvršljive.

4.   Originator pred datumom zaključka posla imenuje izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe. Za vsako od osnovnih izpostavljenosti, za katero je bilo izdano obvestilo o kreditnem dogodku, tretji izvajalec preverjanja preveri najmanj vse naslednje:

Izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe je neodvisen od originatorja in investitorjev in, kadar je potrebno, od SSPE, in je do datuma zaključka posla sprejel imenovanje za izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe.

Izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe lahko preverjanje izvede na podlagi vzorca namesto na podlagi vsake posamezne osnovne izpostavljenosti, za katero se zahteva plačilo kreditnega zavarovanja. Vendar pa lahko investitorji zahtevajo preverjanje upravičenosti katere koli posamezne osnovne izpostavljenosti, kadar niso zadovoljni s preverjanjem na podlagi vzorca.

Originator v dokumentacijo posla vključi obveznost, da izvajalcu preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe zagotovi vse informacije, potrebne za preverjanje zahtev iz prvega pododstavka.

5.   Originator posla ne sme zaključiti pred načrtovano zapadlostjo iz katerega koli drugega razloga, razen zaradi katerega od naslednjih dogodkov:

V dokumentaciji posla se določi, ali je v zadevni posel vključena katera od pravic v zvezi z nakupnimi opcijami iz točk (d) in (e) in kako so te pravice strukturirane.

Opcija predčasnega odpoklica za namene iz točke (d) se ne strukturira tako, da bi se izognilo razporeditvi izgub pozicijam kreditne izboljšave ali drugim pozicijam investitorjev, niti ni strukturirana na drugačen način, ki bi zagotavljal kreditno izboljšavo.

Kadar se uveljavi opcija predčasnega odpoklica, originatorji uradno obvestijo pristojne organe o izpolnjevanju zahtev iz drugega in tretjega pododstavka, vključno z utemeljitvijo uporabe opcije predčasnega odpoklica in prepričljivim opisom, s katerim pokažejo, da razlog za predčasni odpoklic ni poslabšanje kakovosti osnovnih sredstev.

V primeru stvarnega kreditnega zavarovanja se po prenehanju veljavnosti pogodbe o kreditnem zavarovanju zavarovanje s premoženjem vrne investitorjem glede na nadrejenost tranš v skladu z določbami ustreznega prava na področju insolventnosti, ki se uporablja za originatorja.

6.   Investitorji ne smejo prekiniti posla pred načrtovano zapadlostjo iz katerega koli drugega razloga, kot je neplačilo premije za kreditno zavarovanje ali kakršna koli druga bistvena kršitev pogodbenih obveznosti s strani originatorja.

7.   Originator se lahko zaveže k uporabi sintetičnega presežnega razmika, ki je na voljo kot kreditna izboljšava za investitorje, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

8.   Pogodba o kreditnem zavarovanju je v obliki:

9.   Drugo kreditno zavarovanje iz točke (c) odstavka 8 izpolnjuje naslednje zahteve:

V dokumentaciji posla se določi, ali so investitorji še naprej izpostavljeni kreditnemu tveganju originatorja.

Originator pridobi mnenje usposobljenega pravnega svetovalca, ki potrjuje izvršljivost kreditnega zavarovanja v vseh ustreznih jurisdikcijah.

10.   Kadar je zagotovljeno drugo kreditno zavarovanje v skladu s točko (c) odstavka 8 tega člena, originator in investitor imata pravico, da uporabita visokokakovostno zavarovanje s premoženjem, ki je eno od naslednjega:

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka ima lahko samo originator, ob izrecni privolitvi investitorja v končni dokumentaciji posla, ki jo ta poda po tem, ko izvede skrbni pregled v skladu s členom 5 te uredbe, ki vključuje oceno katere koli zadevne izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke, pravico, da uporabi visokokakovostno zavarovanje s premoženjem v obliki bančne vloge pri originatorju ali katerem od njegovih povezanih podjetij, če originator ali eno od njegovih povezanih podjetij ustreza stopnji kreditne kakovosti najmanj 2, v skladu z vzporejanjem iz člena 136 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Pristojni organi, imenovani na podlagi člena 29(5), lahko po posvetovanju z EBA dovolijo zavarovanje s premoženjem v obliki gotovinskega depozita pri originatorju ali katerem od njegovih povezanih podjetij, če originator ali eno od njegovih povezanih podjetij ustreza stopnji kreditne kakovosti 3, pod pogoje, da je mogoče dokumentirati težave na trgu, objektivne ovire v zvezi s stopnjo kreditne kakovosti, dodeljeno državi članici institucije, ali morebitne pomembne težave s koncentracijo v zadevni državi članici zaradi uporabe zahteve o stopnji kreditne kakovosti najmanj 2 iz drugega pododstavka.

Kadar kreditna institucija tretje osebe ali originator ali eno od njegovih povezanih podjetij ne izpolnjuje več minimalne stopnje kreditne kakovosti, se zavarovanje s premoženjem v roku devetih mesecev prenese na kreditno institucijo tretje osebe s stopnjo kreditne kakovosti 3 ali več ali se zavarovanje s premoženjem naloži v vrednostne papirje, ki izpolnjujejo merila iz točke (a) prvega pododstavka.

Šteje se, da so zahteve iz tega odstavka izpolnjene v primeru naložb v kreditne zapise, ki jih izda originator, v skladu s členom 218 Uredbe (EU) št. 575/2013.

EBA spremlja uporabo praks zavarovanja s premoženjem na podlagi tega člena, pri čemer posebno pozornost nameni kreditnemu tveganju nasprotne stranke ter drugim gospodarskim in finančnim tveganjem, ki jih zaradi takih praks zavarovanja nosijo investitorji.

EBA poročilo o svojih ugotovitvah predloži Komisiji do 10. aprila 2023.

Komisija na podlagi navedenega poročila EBA do 10. oktobra 2023 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi tega člena, zlasti kar zadeva tveganje prekomernega kopičenja kreditnega tveganja nasprotne stranke v finančnem sistemu, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom za spremembo tega člena.“;

1.   ESRB je v okviru svojih pooblastil odgovoren za makrobonitetni nadzor trga listinjenja v Uniji.

2.   ESRB stalno spremlja razvoj na trgih listinjenja, da bi prispeval k preprečevanju ali zmanjšanju sistemskih tveganj za finančno stabilnost v Uniji, ki so posledica razvoja v okviru finančnega sistema, in ob upoštevanju makroekonomskega razvoja, da bi se tako izognili obdobjem obsežnejših finančnih težav. Kadar meni, da je to potrebno in vsaj vsaka tri leta, ESRB v sodelovanju z EBA objavi poročilo o posledicah trga listinjenja za finančno stabilnost, da bi izpostavil tveganja za finančno stabilnost.

3.   ESRB brez poseganja v odstavek 2 tega člena in poročilo iz člena 44 v tesnem sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi do 31. decembra 2022 objavi poročilo z oceno učinka uvedbe bilančnih listinjenj STS na finančno stabilnost ter morebitnih potencialnih sistemskih tveganj, kot so tveganja, ki bi nastala zaradi koncentracije in medsebojne povezanosti nejavnih prodajalcev kreditnega zavarovanja.

ESRB v poročilu iz prvega pododstavka upošteva posebne značilnosti sintetičnega listinjenja, in sicer njegove tipične posebej prilagojene in zasebne značilnosti na finančnih trgih, ter preuči, ali obravnava bilančnih listinjenj STS prispeva k splošnemu zmanjšanju tveganj v finančnem sistemu in boljšemu financiranju realnega gospodarstva.

ESRB pri pripravi svojega poročila uporabi različne ustrezne vire podatkov, kot so:

4.   ESRB v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1092/2010 izda opozorila in, kadar je to ustrezno, priporočila za korektivne ukrepe v odziv na tveganja iz odstavkov 2 in 3 tega člena, tudi v zvezi z ustreznostjo spreminjanja ravni zadržanja tveganja, ali druge makrobonitetne ukrepe.

Naslovnik priporočila v treh mesecih od datuma posredovanja priporočila v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1092/2010 sporoči Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESRB ukrepe, ki jih je sprejel v odziv na priporočilo, ter predloži ustrezno utemeljitev za morebitno neukrepanje.“;

1.   V zvezi s sintetičnimi listinjenji, za katera je pogodba o kreditnem zavarovanju začela veljati pred 9. aprilom 2021, lahko originatorji in SSPE oznako ‚STS‘ ali ‚enostavno, pregledno in standardizirano‘ ali oznako, ki se neposredno ali posredno nanaša na navedena poimenovanja, uporabljajo le, kadar so ob času uradnega obvestila iz člena 27(1) izpolnjene zahteve iz člena 18 in pogoji iz odstavka 3 tega člena.

2.   Originatorji do datuma uporabe regulativnih tehničnih standardov iz člena 27(6) za namene obveznosti iz člena 27(1) dajo ESMA pisno na voljo potrebne informacije.

3.   Za listinjenja, katerih začetne pozicije v listinjenju so bile ustvarjene pred 9. aprilom 2021, se šteje, da so STS, pod pogojem, da:

4.   Za namene točke (b) odstavka 3 tega člena velja naslednje:

1.   EBA do 1. novembra 2021 v tesnem sodelovanju z ESMA in EIOPA objavi poročilo o pripravi posebnega okvira trajnostnega listinjenja za vključitev zahtev glede preglednosti, povezanih s trajnostnostjo, v to uredbo. V poročilu se obravnava zlasti:

2.   EBA pri pripravi poročila iz odstavka 1 tega člena odrazi, kadar je to ustrezno, zahteve glede preglednosti iz členov 3, 4, 7, 8 in 9 Uredbe (EU) 2019/2088 ali iz njih izhaja ter pridobi informacije od Evropske agencije za okolje in Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije.

3.   Komisija v povezavi s poročilom o pregledu iz člena 46 na podlagi poročila EBA iz odstavka 1 tega člena Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o vzpostavitvi posebnega okvira trajnostnega listinjenja. Poročilu Komisije se, kadar je to ustrezno, priloži zakonodajni predlog.