9.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/37


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/414

z dne 8. marca 2021

o tehničnih zahtevah za razvoj, vzdrževanje in uporabo elektronskih sistemov za izmenjavo in shranjevanje informacij na podlagi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (1) ter zlasti člena 8(1)(b) in člena 17 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 6(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 (v nadaljnjem besedilu: zakonik) določa, da se vsa izmenjava informacij, kot so deklaracije, zahtevki ali odločbe, med carinskimi organi držav članic ter med gospodarskimi subjekti in carinskimi organi držav članic ter shranjevanje takšnih informacij, kot to zahteva carinska zakonodaja, izvaja z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov.

(2)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2151 (2) vzpostavlja delovni program za izvajanje elektronskih sistemov, potrebnih za uporabo zakonika, ki bodo razviti prek projektov iz oddelka II Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu.

(3)

Določiti bi bilo treba pomembne tehnične zahteve za delovanje elektronskih sistemov, na primer za razvoj, testiranje, uvedbo, vzdrževanje in njihove spremembe. Določiti bi bilo treba tudi zahteve glede varstva podatkov, njihovega posodabljanja, omejitve obdelave podatkov ter lastništva in varnosti sistemov.

(4)

Za zaščito pravic in interesov Unije, držav članic in gospodarskih subjektov je treba določiti postopkovna pravila in zagotoviti alternativne rešitve, ki se bodo izvajale v primeru začasne odpovedi elektronskih sistemov.

(5)

Namen portala EU za gospodarske subjekte, kot je bil prvotno razvit prek projektov pooblaščenih gospodarskih subjektov, evropskih zavezujočih tarifnih informacij in informacijskih listov (INF) za posebne postopke (INF SP) v okviru carinskega zakonika Unije, je zagotoviti enotno točko za dostop za gospodarske subjekte in druge osebe ter dostop do posebnih portalov za gospodarske subjekte, razvitih za njihove povezane sisteme.

(6)

Namen sistema carinskih odločb, ki se razvija prek projekta carinskih odločb v okviru carinskega zakonika Unije iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2151, je uskladitev postopkov v zvezi z zahtevki za carinske odločbe, sprejemanjem odločb in upravljanjem odločb v vsej Uniji samo z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov. Zato je treba določiti pravila, ki bodo urejala ta elektronski sistem. Področje uporabe sistema bi bilo treba določiti na podlagi carinskih odločb, za katere bodo vloženi zahtevki prek sistema in ki se bodo prek njega sprejemale in upravljale. Določiti bi bilo treba podrobna pravila za skupne komponente sistema (portal EU za gospodarske subjekte, osrednji sistem za upravljanje carinskih odločb in referenčne storitve za uporabnike) ter za nacionalne komponente sistema (nacionalni portali za gospodarske subjekte in nacionalni sistemi za upravljanje carinskih odločb), in sicer z opredelitvijo njihovih funkcij in medsebojnih povezav.

(7)

S sistemom enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa, razvitim prek projekta neposrednega dostopa gospodarskih subjektov do evropskih informacijskih sistemov (enotno upravljanje uporabnikov in digitalni podpis) iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2151, naj bi se upravljal proces avtentikacije in preverjanja dostopa za gospodarske subjekte in druge osebe. Določiti je treba podrobna pravila glede obsega uporabe in lastnosti sistema z opredelitvijo različnih komponent sistema (skupnih in nacionalnih), njihovih funkcij in medsebojnih povezav. Vendar funkcija digitalnega podpisa v okviru sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa še ni na voljo. Zato v tej uredbi ni mogoče določiti podrobnih pravil v zvezi s to funkcijo.

(8)

Namen sistema evropskih zavezujočih tarifnih informacij, nadgrajenega prek projekta zavezujočih tarifnih informacij v okviru carinskega zakonika Unije iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2151, je uskladitev postopkov v zvezi z zahtevki za odločbe glede zavezujočih tarifnih informacij ter sprejemanjem in upravljanjem teh odločb z zahtevami zakonika, pri čemer se uporabljajo samo tehnike elektronske obdelave podatkov. Zato je treba določiti pravila, ki bodo urejala ta sistem. Določiti bi bilo treba podrobna pravila za skupne komponente sistema (portal EU za gospodarske subjekte, osrednji sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij in spremljanje uporabe zavezujočih tarifnih informacij) ter za nacionalne komponente sistema (nacionalni portal za gospodarske subjekte in nacionalni sistem zavezujočih tarifnih informacij), in sicer z opredelitvijo njihovih funkcij in medsebojnih povezav. Poleg tega je namen projekta olajšati spremljanje obvezne uporabe zavezujočih tarifnih informacij ter spremljanje in upravljanje podaljšane uporabe zavezujočih tarifnih informacij.

(9)

Namen sistema registracije in identifikacije gospodarskih subjektov (EORI), nadgrajenega prek projekta sistema registracije in identifikacije gospodarskih subjektov (EORI 2) v okviru carinskega zakonika Unije iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2151, je nadgradnja obstoječega vseevropskega sistema EORI, ki omogoča registracijo in identifikacijo gospodarskih subjektov Unije in gospodarskih subjektov tretjih držav ter drugih oseb za namene uporabe carinske zakonodaje Unije. Zato je treba določiti pravila, ki urejajo sistem, tako da se določijo komponente (osrednji sistem EORI in nacionalni sistemi EORI) ter uporaba sistema EORI.

(10)

Namen sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov, nadgrajenega prek projekta pooblaščenih gospodarskih subjektov v okviru carinskega zakonika Unije iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2151, je izboljšanje poslovnih procesov v zvezi z zahtevki in dovoljenji pooblaščenih gospodarskih subjektov ter njihovega upravljanja. Namen sistema je tudi uvesti elektronski obrazec, ki se bo uporabljal za zahtevke in odločbe glede pooblaščenih gospodarskih subjektov, ter gospodarskim subjektom zagotoviti portal EU, prek katerega se bodo v elektronski obliki predložili zahtevki pooblaščenih gospodarskih subjektov in prejemale odločbe glede pooblaščenih gospodarskih subjektov. Določiti bi bilo treba podrobna pravila za skupne komponente sistema.

(11)

Cilj sistema nadzora uvoza 2 (ICS2), kot je bil razvit prek projekta ICS2 iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2151, je okrepiti zaščito in varnost blaga, ki vstopa v Unijo. Sistem podpira zbiranje podatkov o vstopni skupni deklaraciji od različnih gospodarskih subjektov in drugih oseb, ki delujejo v mednarodnih dobavnih verigah za blago. Namenjen je podpori vsem izmenjavam informacij v zvezi z izpolnjevanjem zahtev za vstopno skupno deklaracijo med carinskimi organi držav članic ter gospodarskimi subjekti in drugimi osebami prek usklajenega vmesnika za gospodarske subjekte, ki je razvit kot skupna ali nacionalna aplikacija. Namenjen je tudi podpori, prek skupnega odložišča in povezanih procesov, skupnemu izvajanju analize varnostnih in varstvenih tveganj v realnem času s strani carinskih uradov prvega vstopa ter izmenjavi rezultatov analize tveganj med carinskimi organi držav članic preden blago zapusti tretjo državo in/ali preden prispe na carinsko območje Unije. Sistem podpira carinske ukrepe za obravnavo varnostnih in varstvenih tveganj, ugotovljenih po analizi tveganj, vključno s carinskimi kontrolami in izmenjavo rezultatov kontrol, ter po potrebi obveščanje gospodarskih subjektov in drugih oseb o nekaterih ukrepih, ki jih morajo sprejeti za zmanjšanje tveganj. Sistem podpira Komisijo in carinske organe držav članic pri spremljanju in ocenjevanju izvajanja skupnih meril in standardov varnostnih in varstvenih tveganj ter kontrolnih ukrepov in prednostnih kontrolnih področij iz zakonika.

(12)

Namen avtomatiziranega izvoznega sistema, kot je bil nadgrajen s projektom avtomatiziranega izvoznega sistema v okviru carinskega zakonika Unije iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2151, je nadgraditi obstoječi sistem nadzora izvoza, da bi se uskladil z novimi poslovnimi in podatkovnimi zahtevami iz zakonika. Sistem je namenjen tudi zagotavljanju vseh potrebnih funkcij in pokrivanju potrebnih vmesnikov s podpornimi sistemi, in sicer z novim informacijsko podprtim tranzitnim sistemom in sistemom za nadzor gibanja trošarin. Poleg tega avtomatizirani izvozni sistem podpira izvajanje funkcij centraliziranega carinjenja pri izvozu. Ker je avtomatizirani izvozni sistem decentraliziran vseevropski sistem, je treba določiti pravila z določitvijo komponent in uporabe sistema.

(13)

Namen novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema, kot je bil nadgrajen s projektom novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema (NCTS) v okviru carinskega zakonika Unije iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2151, je nadgraditi obstoječo fazo 4 NCTS zaradi uskladitve z novimi poslovnimi in podatkovnimi zahtevami iz zakonika. Sistem je namenjen tudi zagotavljanju novih funkcij iz zakonika ter pokrivanju potrebnih vmesnikov s podpornimi sistemi in avtomatiziranim izvoznim sistemom. Ker je novi informacijsko podprti tranzitni sistem decentraliziran vseevropski sistem, je treba določiti pravila z določitvijo komponent in uporabe sistema.

(14)

Namen sistema INF SP, ki je bil razvit prek projekta informativnih listov (INF) za posebne postopke v okviru carinskega zakonika Unije iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2151, je razvoj novega vseevropskega sistema za podporo in poenostavitev postopkov za upravljanje s podatki INF in za elektronsko obdelavo podatkov INF na področju posebnih postopkov. Določiti bi bilo treba podrobna pravila za določitev komponent sistema in njegove uporabe.

(15)

Namen carinskega sistema za obvladovanje tveganja iz člena 36 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (3) je podpreti izmenjavo informacij o tveganju med carinskimi organi držav članic ter med njimi in Komisijo, da se podpre izvajanje skupnega okvira za obvladovanje tveganja.

(16)

Cilj sistema za centralizirano carinjenje za uvoz, kot je bil razvit s projektom centraliziranega carinjenja za uvoz v okviru carinskega zakonika Unije iz Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2151, je omogočiti, da se blago da v carinski postopek z uporabo centraliziranega carinjenja, s čimer se gospodarskim subjektom omogoči centralizacija njihovega poslovanja s carinskega vidika. Vključeni carinski uradi bi se morali usklajevati glede obdelave carinskih deklaracij in fizične sprostitve blaga. Ker je centralizirano carinjenje za uvoz decentraliziran vseevropski sistem, je treba določiti pravila z določitvijo komponent in uporabe sistema.

(17)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1026 (4) določa tehnične zahteve za razvoj, vzdrževanje in uporabo elektronskih sistemov za izmenjavo in shranjevanje informacij na podlagi zakonika. Glede na število sprememb navedene uredbe, ki bi bile potrebne, da bi se upoštevalo dejstvo, da so ali bodo začeli delovati portal EU za gospodarske subjekte, INF SP, ICS2, avtomatizirani izvozni sistem, novi informacijsko podprti tranzitni sistem, carinski sistem za obvladovanje tveganja in centralizirano carinjenje za uvoz, in zaradi jasnosti bi bilo treba Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1026 razveljaviti.

(18)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov. Če je za namene uporabe carinske zakonodaje Unije potrebna obdelava osebnih podatkov v elektronskih sistemih, morajo biti ti podatki obdelani v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 (5) in Uredbo (EU) 2018/1725 (6) Evropskega parlamenta in Sveta. Osebni podatki gospodarskih subjektov in drugih oseb, ki se obdelujejo z elektronskimi sistemi, so omejeni na nabor podatkov iz skupine 3 (udeleženci) iz poglavja 1 naslova I Priloge A, skupine 3 (udeleženci) iz poglavja 2 naslova I Priloge A, skupine 3 (udeleženci) iz poglavja 3 naslova I Priloge B, skupine 3 (udeleženci) iz naslova II Priloge B ter Priloge 12-01 k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/2446 (7).

(19)

V skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

(20)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za naslednje elektronske sisteme, razvite ali nadgrajene prek naslednjih projektov iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/2151:

(a)

sistem carinskih odločb, razvit prek projekta carinskih odločb v okviru carinskega zakonika Unije;

(b)

sistem enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa, razvit prek projekta neposrednega dostopa gospodarskih subjektov do evropskih informacijskih sistemov (enotno upravljanje uporabnikov in digitalni podpis);

(c)

sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij, nadgrajen prek projekta zavezujočih tarifnih informacij v okviru carinskega zakonika Unije;

(d)

sistem registracije in identifikacije gospodarskih subjektov (EORI), nadgrajen v skladu z zahtevami Uredbe (EU) št. 952/2013 (v nadaljnjem besedilu: zakonik) prek projekta EORI 2;

(e)

sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov, nadgrajen v skladu z zahtevami zakonika prek projekta nadgradnje pooblaščenih gospodarskih subjektov;

(f)

sistem nadzora uvoza 2 (ICS2), razvit prek projekta ICS2;

(g)

avtomatizirani izvozni sistem, razvit v skladu z zahtevami zakonika prek projekta avtomatiziranega izvoznega sistema;

(h)

novi informacijsko podprti tranzitni sistem, nadgrajen v skladu z zahtevami zakonika prek projekta nadgradnje novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema;

(i)

sistem INF SP, razvit prek informativnih listov (INF) za posebne postopke v okviru carinskega zakonika Unije;

(j)

sistem za centralizirano carinjenje za uvoz, razvit prek projekta centraliziranega carinjenja za uvoz v okviru carinskega zakonika Unije.

2.   Ta uredba se uporablja tudi za naslednja elektronska sistema:

(a)

carinski portal Evropske unije za gospodarske subjekte;

(b)

carinski sistem obvladovanja tveganja iz člena 36 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„skupna komponenta“ pomeni komponento elektronskega sistema, razvito na ravni Unije, ki je na voljo vsem državam članicam ali jo je Komisija opredelila kot skupno zaradi učinkovitosti, varnosti in poenostavitve;

(2)

„nacionalna komponenta“ pomeni komponento elektronskega sistema, razvito na nacionalni ravni, ki je na voljo v državi članici, ki jo je razvila ali je prispevala k njenemu skupnemu razvoju;

(3)

„decentralizirani sistem“ pomeni vseevropski sistem, sestavljen iz skupnih in nacionalnih komponent, ki temeljijo na skupnih specifikacijah;

(4)

„vseevropski sistem“ pomeni zbirko sodelujočih sistemov s pristojnostmi, porazdeljenimi med nacionalne uprave in Komisijo, razvitih v sodelovanju s Komisijo.

Člen 3

Kontaktne točke za elektronske sisteme

Komisija in države članice za vse elektronske sisteme iz člena 1 določijo kontaktne točke za izmenjavo informacij, da se zagotovijo usklajen razvoj, delovanje in vzdrževanje teh elektronskih sistemov.

Podatke o teh kontaktnih točkah si izmenjujejo in se nemudoma obvestijo o kakršnih koli spremembah teh podatkov.

POGLAVJE II

PORTAL EU ZA GOSPODARSKE SUBJEKTE

Člen 4

Cilj in struktura portala EU za gospodarske subjekte

Portal EU za gospodarske subjekte gospodarskim subjektom in drugim osebam zagotavlja enotno vstopno točko za dostop do posebnih portalov za gospodarske subjekte v okviru vseevropskih sistemov iz člena 6(1).

Člen 5

Avtentikacija in dostop do portala EU za gospodarske subjekte

1.   Avtentikacija in preverjanje dostopa gospodarskih subjektov in drugih oseb za namene dostopa do portala EU za gospodarske subjekte se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa.

Da se omogočita avtentikacija carinskih zastopnikov in njihov dostop do portala EU za gospodarske subjekte, je treba njihovo pooblastilo za izvajanje te funkcije registrirati v sistemu enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali v sistemu za upravljanje identitete in dostopa, ki ga vzpostavi država članica v skladu s členom 20.

2.   Avtentikacija in preverjanje dostopa carinskih organov držav članic za namene dostopa do portala EU za gospodarske subjekte se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

3.   Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do portala EU za gospodarske subjekte se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 6

Uporaba portala EU za gospodarske subjekte

1.   Portal EU za gospodarske subjekte zagotavlja dostop do posebnih portalov za gospodarske subjekte v okviru vseevropskih sistemov evropskih zavezujočih tarifnih informacij, pooblaščenih gospodarskih subjektov in INF iz člena 24, člena 38 oziroma člena 67 ter do skupnega vmesnika za gospodarske subjekte za ICS2 iz člena 45.

2.   Portal EU za gospodarske subjekte se uporablja za izmenjavo informacij med carinskimi organi držav članic ter gospodarskimi subjekti in drugimi osebami o zahtevah, zahtevkih, dovoljenjih in odločbah v zvezi z evropskimi zavezujočimi tarifnimi informacijami, pooblaščenimi gospodarskimi subjekti in INF.

3.   Portal EU za gospodarske subjekte se lahko uporablja za izmenjavo informacij med carinskimi organi držav članic ter gospodarskimi subjekti in drugimi osebami o vstopnih skupnih deklaracijah in po potrebi njihovih spremembah, izdanih napotitvah in razveljavitvi v zvezi s sistemom ICS2.

POGLAVJE III

SISTEM CARINSKIH ODLOČB

Člen 7

Namen in struktura sistema carinskih odločb

1.   Sistem carinskih odločb omogoča komunikacijo med Komisijo, carinskimi organi držav članic, gospodarskimi subjekti in drugimi osebami za namene predložitve in obdelave zahtevkov in odločb iz člena 8(1) ter upravljanje odločb v zvezi z dovoljenji, tj. spremembami, razveljavitvijo, preklici in zadržanji.

2.   Sistem carinskih odločb sestavljajo naslednje skupne komponente:

(a)

portal EU za gospodarske subjekte;

(b)

osrednji sistem za upravljanje carinskih odločb;

(c)

referenčne storitve za uporabnike.

3.   Države članice lahko vzpostavijo naslednje nacionalne komponente:

(a)

nacionalne portale za gospodarske subjekte;

(b)

nacionalne sisteme za upravljanje carinskih odločb.

Člen 8

Uporaba sistema carinskih odločb

1.   Sistem carinskih odločb se uporablja za predložitev in obdelavo zahtevkov za naslednja dovoljenja ter za upravljanje odločb v zvezi z zahtevki ali dovoljenji:

(a)

dovoljenje za poenostavitev določanja zneskov, ki so del carinske vrednosti blaga, iz člena 73 zakonika;

(b)

dovoljenje za podelitev splošnega zavarovanja iz člena 95 zakonika, vključno z morebitnim znižanjem ali opustitvijo;

(c)

dovoljenje za odlog plačila plačljive dajatve iz člena 110 zakonika, kolikor se ne odobri za posamezno operacijo;

(d)

dovoljenje za upravljanje prostorov za začasno hrambo blaga iz člena 148 zakonika;

(e)

dovoljenje za vzpostavitev rednega ladijskega prevoza iz člena 120 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446;

(f)

dovoljenje za status pooblaščenega izdajatelja iz člena 128 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446;

(g)

dovoljenje za redno uporabo poenostavljene deklaracije iz člena 166(2) zakonika;

(h)

dovoljenje za centralizirano carinjenje iz člena 179 zakonika;

(i)

dovoljenje za vložitev carinske deklaracije v obliki vpisa podatkov v evidence deklaranta iz člena 182 zakonika, in sicer tudi za izvozni postopek;

(j)

dovoljenje za samooceno iz člena 185 zakonika;

(k)

dovoljenje za status pooblaščenega tehtalca banan iz člena 155 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446;

(l)

dovoljenje za uporabo postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 211(1)(a) zakonika;

(m)

dovoljenje za uporabo postopka pasivnega oplemenitenja iz člena 211(1)(a) zakonika;

(n)

dovoljenje za uporabo postopka posebne rabe iz člena 211(1)(a) zakonika;

(o)

dovoljenje za uporabo postopka začasnega uvoza iz člena 211(1)(a) zakonika;

(p)

dovoljenje za upravljanje skladišč za carinsko skladiščenje blaga iz člena 211(1)(b) zakonika;

(q)

dovoljenje za status pooblaščenega prejemnika za operacije TIR iz člena 230 zakonika;

(r)

dovoljenje za status pooblaščenega pošiljatelja v postopku tranzita Unije iz člena 233(4)(a) zakonika;

(s)

dovoljenje za status pooblaščenega prejemnika v postopku tranzita Unije iz člena 233(4)(b) zakonika;

(t)

dovoljenje za uporabo posebnih carinskih oznak iz člena 233(4)(c) zakonika;

(u)

dovoljenje za uporabo carinske deklaracije, pri kateri se zahteva manj podatkov, iz člena 233(4)(d) zakonika;

(v)

dovoljenje za uporabo elektronske prevozne listine kot carinske deklaracije iz člena 233(4)(e) zakonika.

2.   Skupne komponente sistema carinskih odločb se uporabljajo za zahtevke in dovoljenja iz odstavka 1 ter za upravljanje odločb v zvezi s temi zahtevki in dovoljenji, če imajo lahko ta dovoljenja ali odločbe učinek v več kot eni državi članici.

3.   Država članica lahko odloči, da se skupne komponente sistema carinskih odločb lahko uporabljajo za zahtevke in dovoljenja iz odstavka 1 ter za upravljanje odločb v zvezi s temi zahtevki in dovoljenji, če imajo ti zahtevki ali dovoljenja učinek samo v zadevni državi članici.

4.   Sistem carinskih odločb se ne uporablja za zahtevke, dovoljenja ali odločbe, ki niso našteti v odstavku 1.

Člen 9

Avtentikacija in dostop do sistema carinskih odločb

1.   Avtentikacija in preverjanje dostopa gospodarskih subjektov in drugih oseb za namene dostopa do skupnih komponent sistema carinskih odločb se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa.

Da se omogočita avtentikacija carinskih zastopnikov in njihov dostop do skupnih komponent sistema carinskih odločb, se njihovo pooblastilo za izvajanje te funkcije registrira v sistemu enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali v sistemu za upravljanje identitete in dostopa, ki ga vzpostavi država članica v skladu s členom 20.

2.   Avtentikacija in preverjanje dostopa carinskih organov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent sistema carinskih odločb se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

3.   Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupnih komponent sistema carinskih odločb se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 10

Portal EU za gospodarske subjekte

1.   Portal EU za gospodarske subjekte je vstopna točka za sistem carinskih odločb za gospodarske subjekte in druge osebe.

2.   Portal EU za gospodarske subjekte je interoperabilen z osrednjim sistemom za upravljanje carinskih odločb ter z nacionalnimi sistemi za upravljanje carinskih odločb, če jih države članice vzpostavijo.

3.   Portal EU za gospodarske subjekte se uporablja za zahtevke in dovoljenja iz člena 8(1) ter za upravljanje odločb v zvezi s temi zahtevki in dovoljenji, če imajo lahko ta dovoljenja ali odločbe učinek v več kot eni državi članici.

4.   Država članica lahko odloči, da se portal EU za gospodarske subjekte lahko uporablja za zahtevke in dovoljenja iz člena 8(1) ter za upravljanje odločb v zvezi s temi zahtevki in dovoljenji, če imajo ta dovoljenja ali odločbe učinek samo v zadevni državi članici.

Če se država članica odloči, da bo portal EU za gospodarske subjekte uporabljala za dovoljenja ali odločbe, ki imajo učinek samo v zadevni državi članici, o tem obvesti Komisijo.

Člen 11

Osrednji sistem za upravljanje carinskih odločb

1.   Carinski organi držav članic uporabljajo osrednji sistem za upravljanje carinskih odločb za obdelavo zahtevkov in dovoljenj iz člena 8(1) ter za upravljanje odločb v zvezi s temi zahtevki in dovoljenji za namene preverjanja, ali so pogoji za sprejem zahtevka in sprejetje odločbe izpolnjeni.

2.   Osrednji sistem za upravljanje carinskih odločb je interoperabilen s portalom EU za gospodarske subjekte, referenčnimi storitvami za uporabnike iz člena 13 in nacionalnimi sistemi za upravljanje carinskih odločb, če jih države članice vzpostavijo.

Člen 12

Posvetovanje med carinskimi organi držav članic z uporabo sistema za upravljanje carinskih odločb

Carinski organ države članice uporabi osrednji sistem za upravljanje carinskih odločb, če se mora pred sprejetjem odločbe glede zahtevkov ali dovoljenj iz člena 8(1) posvetovati s carinskim organom druge države članice.

Člen 13

Referenčne storitve za uporabnike

1.   Referenčne storitve za uporabnike se uporabljajo za osrednjo hrambo podatkov v zvezi z dovoljenji iz člena 8(1) in odločbami glede teh dovoljenj, omogočajo pa tudi pregledovanje, reprodukcijo in potrjevanje teh dovoljenj z drugimi elektronskimi sistemi, vzpostavljenimi za namene člena 16 zakonika.

2.   Referenčne storitve za uporabnike se uporabljajo za shranjevanje podatkov iz sistema za registracijo izvoznikov (sistem REX) iz člena 80(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, sistema EORI in sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov.

Člen 14

Nacionalni portal za gospodarske subjekte

1.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte, če je vzpostavljen, je dodatna vstopna točka za sistem carinskih odločb za gospodarske subjekte in druge osebe.

2.   V zvezi z zahtevki in dovoljeni iz člena 8(1) ter upravljanjem odločb v zvezi s temi zahtevki in dovoljenji, če imajo lahko ta dovoljenja ali odločbe učinek v več kot eni državi članici, se lahko gospodarski subjekti in druge osebe odločijo za uporabo nacionalnega portala za gospodarske subjekte, če je vzpostavljen, ali portala EU za gospodarske subjekte.

3.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte je interoperabilen z nacionalnim sistemom za upravljanje carinskih odločb, če je vzpostavljen.

4.   Če država članica vzpostavi nacionalni portal za gospodarske subjekte, o tem obvesti Komisijo.

Člen 15

Nacionalni sistem za upravljanje carinskih odločb

1.   Če država članica vzpostavi nacionalni sistem za upravljanje carinskih odločb, ga njen carinski organ uporablja za obdelavo zahtevkov in dovoljenj iz člena 8(1) ter za upravljanje odločb v zvezi s temi zahtevki in dovoljenji za namene preverjanja, ali so pogoji za sprejem zahtevka in sprejetje odločbe izpolnjeni.

2.   Nacionalni sistem za upravljanje carinskih odločb je za namene posvetovanj med carinskimi organi držav članic iz člena 12 interoperabilen z osrednjim sistemom za upravljanje carinskih odločb.

POGLAVJE IV

SISTEM ENOTNEGA UPRAVLJANJA UPORABNIKOV IN DIGITALNEGA PODPISA

Člen 16

Namen in struktura sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa

1.   Sistem enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa omogoča komunikacijo med Komisijo in sistemi držav članic za upravljanje identitete in dostopa iz člena 20, da se uslužbencem Komisije, gospodarskim subjektom in drugim osebam zagotovi varen pooblaščen dostop do elektronskih sistemov.

2.   Sistem enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa sestavljata naslednji skupni komponenti:

(a)

sistem upravljanja dostopa;

(b)

sistem za vodenje administracije.

3.   Države članice vzpostavijo sisteme za upravljanje identitete in dostopa kot nacionalne komponente sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa.

Člen 17

Uporaba sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa

Sistem enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa se uporablja za avtentikacijo in preverjanje dostopa:

(a)

gospodarskih subjektov in drugih oseb za namene dostopa do portala EU za gospodarske subjekte, skupnih komponent sistema carinskih odločb, sistema evropskih zavezujočih tarifnih informacij, sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov ter sistemov INF SP in ICS2;

(b)

uslužbencev Komisije za namene dostopa do portala EU za gospodarske subjekte, skupnih komponent sistema carinskih odločb, sistema evropskih zavezujočih tarifnih informacij, sistema EORI, sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov, ICS2, avtomatiziranega izvoznega sistema, novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema, carinskega sistema za obvladovanje tveganja, centraliziranega carinjenja za uvoz in sistema INF SP za namene vzdrževanja in upravljanja sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa.

Člen 18

Sistem upravljanja dostopa

Komisija vzpostavi sistem upravljanja dostopa za potrjevanje zahtevkov za dostop, ki jih predložijo gospodarski subjekti in druge osebe v sistemu enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa, in sicer prek interoperabilnosti s sistemi držav članic za upravljanje identitete in dostopa iz člena 20.

Člen 19

Sistem za vodenje administracije

Komisija vzpostavi sistem za vodenje administracije za upravljanje pravil za avtentikacijo in izdajo dovoljenj za potrjevanje identifikacijskih podatkov gospodarskih subjektov in drugih oseb, da se jim dovoli dostop do elektronskih sistemov.

Člen 20

Sistemi držav članic za upravljanje identitete in dostopa

Države članice vzpostavijo sistem za upravljanje identitete in dostopa, da zagotovijo:

(a)

varno registracijo in shranjevanje identifikacijskih podatkov gospodarskih subjektov in drugih oseb;

(b)

varno izmenjavo podpisanih in šifriranih identifikacijskih podatkov gospodarskih subjektov in drugih oseb.

POGLAVJE V

SISTEM EVROPSKIH ZAVEZUJOČIH TARIFNIH INFORMACIJ

Člen 21

Namen in struktura sistema evropskih zavezujočih tarifnih informacij

1.   Sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij v skladu s členoma 33 in 34 zakonika omogoča:

(a)

komunikacijo med Komisijo, carinskimi organi držav članic, gospodarskimi subjekti in drugimi osebami za namene predložitve in obdelave zahtevkov in odločb glede zavezujočih tarifnih informacij;

(b)

upravljanje vseh poznejših dogodkov, ki bi lahko imeli posledice za prvotni zahtevek ali odločbo;

(c)

spremljanje obvezne uporabe odločb glede zavezujočih tarifnih informacij;

(d)

spremljanje in upravljanje podaljšane uporabe odločb glede zavezujočih tarifnih informacij.

2.   Sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij sestavljajo naslednje skupne komponente:

(a)

posebni portal EU za gospodarske subjekte za evropskih zavezujoče tarifne informacije;

(b)

osrednji sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij;

(c)

zmogljivost spremljanja uporabe odločb glede zavezujočih tarifnih informacij.

3.   Države članice lahko kot nacionalno komponento skupaj z nacionalnim portalom za gospodarske subjekte vzpostavijo nacionalni sistem zavezujočih tarifnih informacij.

Člen 22

Uporaba sistema evropskih zavezujočih tarifnih informacij

1.   Sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij se uporablja za predložitev, obdelavo, izmenjavo in shranjevanje informacij v zvezi z zahtevki in odločbami glede zavezujočih tarifnih informacij ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotni zahtevek ali odločbo, kakor je navedeno v členu 21(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

2.   Sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij se uporablja za podporo carinskim organom držav članic pri njihovem spremljanju izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz zavezujočih tarifnih informacij, v skladu s členom 21(3) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

3.   Komisija uporablja sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij za obveščanje držav članic v skladu s tretjim pododstavkom člena 22(2) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, takoj ko so dosežene količine blaga, ki se lahko ocarinijo v obdobju podaljšane uporabe.

Člen 23

Avtentikacija in dostop do sistema evropskih zavezujočih tarifnih informacij

1.   Avtentikacija in preverjanje dostopa gospodarskih subjektov in drugih oseb za namene dostopa do skupnih komponent sistema evropskih zavezujočih tarifnih informacij se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa.

Da se omogočita avtentikacija carinskih zastopnikov in njihov dostop do skupnih komponent sistema evropskih zavezujočih tarifnih informacij, se njihovo pooblastilo za izvajanje te funkcije registrira v sistemu enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali v sistemu za upravljanje identitete in dostopa, ki ga vzpostavi država članica v skladu s členom 20.

2.   Avtentikacija in preverjanje dostopa carinskih organov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent sistema evropskih zavezujočih tarifnih informacij se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

3.   Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupnih komponent sistema evropskih zavezujočih tarifnih informacij se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 24

Posebni portal EU za gospodarske subjekte za evropske zavezujoče tarifne informacije

1.   Posebni portal EU za gospodarske subjekte za evropske zavezujoče tarifne informacije komunicira s portalom EU za gospodarske subjekte, pri čemer je ta vstopna točka za sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij za gospodarske subjekte in druge osebe.

2.   Posebni portal EU za gospodarske subjekte za evropske zavezujoče tarifne informacije je interoperabilen z osrednjim sistemom evropskih zavezujočih tarifnih informacij in v primerih, ko so države članice vzpostavile nacionalne sisteme zavezujočih tarifnih informacij, ponuja preusmeritev na nacionalne portale za gospodarske subjekte.

3.   Posebni portal EU za gospodarske subjekte za evropske zavezujoče tarifne informacije se uporablja za predložitev in izmenjavo informacij v zvezi z zahtevki in odločbami glede zavezujočih tarifnih informacij ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotni zahtevek ali odločbo.

Člen 25

Osrednji sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij

1.   Carinski organi držav članic uporabljajo osrednji sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij za obdelavo, izmenjavo in shranjevanje informacij v zvezi z zahtevki in odločbami glede zavezujočih tarifnih informacij ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotni zahtevek ali odločbo, za namene preverjanja, ali so pogoji za sprejem zahtevka in sprejetje odločbe izpolnjeni.

2.   Carinski organi držav članic uporabljajo osrednji sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij za namene preverjanja, obdelave, izmenjave in shranjevanja informacij iz člena 16(4), člena 17 ter člena 21(2)(b) in (5) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

3.   Osrednji sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij je interoperabilen s posebnim portalom EU za gospodarske subjekte za evropske zavezujoče tarifne informacije in z nacionalnimi sistemi zavezujočih tarifnih informacij, če so vzpostavljeni.

Člen 26

Posvetovanje med carinskimi organi držav članic z uporabo osrednjega sistema evropskih zavezujočih tarifnih informacij

Carinski organ države članice uporablja osrednji sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij za namene posvetovanja s carinskim organom druge države članice za zagotovitev skladnosti s členom 16(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

Člen 27

Spremljanje uporabe odločb glede zavezujočih tarifnih informacij

Zmogljivost spremljanja uporabe odločb glede zavezujočih tarifnih informacij se uporablja za namene iz člena 21(3) in tretjega pododstavka člena 22(2) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

Člen 28

Nacionalni portal za gospodarske subjekte

1.   Če je država članica vzpostavila nacionalni sistem zavezujočih tarifnih informacij v skladu s členom 21(3), je nacionalni portal za gospodarske subjekte glavna vstopna točka za nacionalni sistem zavezujočih tarifnih informacij za gospodarske subjekte in druge osebe.

2.   Gospodarski subjekti in druge osebe uporabljajo nacionalni portal za gospodarske subjekte, če je vzpostavljen, v zvezi z zahtevki in odločbami glede zavezujočih tarifnih informacij ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotni zahtevek ali odločbo.

3.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte je interoperabilen z nacionalnim sistemom zavezujočih tarifnih informacij, če je vzpostavljen.

4.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte omogoča postopke, enakovredne tistim, ki jih omogoča posebni portal EU za gospodarske subjekte za evropske zavezujoče tarifne informacije.

5.   Če država članica vzpostavi nacionalni portal za gospodarske subjekte, o tem obvesti Komisijo. Komisija zagotovi, da je nacionalni portal za gospodarske subjekte dostopen neposredno na posebnem portalu EU za gospodarske subjekte za evropske zavezujoče tarifne informacije.

Člen 29

Nacionalni sistem zavezujočih tarifnih informacij

1.   Če država članica vzpostavi nacionalni sistem zavezujočih tarifnih informacij, ga njen carinski organ uporablja za obdelavo, izmenjavo in shranjevanje informacij v zvezi z zahtevki in odločbami glede zavezujočih tarifnih informacij ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotni zahtevek ali odločbo, za namene preverjanja, ali so pogoji za sprejem zahtevka ali sprejetje odločbe izpolnjeni.

2.   Carinski organ države članice uporablja svoj nacionalni sistem zavezujočih tarifnih informacij za namene preverjanja, obdelave, izmenjave in shranjevanja informacij iz člena 16(4), člena 17 ter člena 21(2)(b) in (5) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, razen če za te namene uporablja osrednji sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij.

3.   Nacionalni sistem zavezujočih tarifnih informacij je interoperabilen z nacionalnim portalom za gospodarske subjekte in osrednjim sistemom evropskih zavezujočih tarifnih informacij.

POGLAVJE VI

SISTEM REGISTRACIJE IN IDENTIFIKACIJE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV

Člen 30

Namen in struktura sistema EORI

Sistem EORI omogoča enotno registracijo in identifikacijo gospodarskih subjektov in drugih oseb na ravni Unije.

Sistem EORI sestavljata naslednji komponenti:

(a)

osrednji sistem EORI;

(b)

nacionalni sistemi EORI, če jih države članice vzpostavijo.

Člen 31

Uporaba sistema EORI

1.   Sistem EORI se uporablja za naslednje namene:

(a)

prejemanje podatkov za registracijo gospodarskih subjektov in drugih oseb iz Priloge 12-01 k Delegirani uredbi (EU) 2015/2446 (v nadaljnjem besedilu: podatki EORI), ki jih zagotovijo države članice;

(b)

centralno shranjevanje podatkov EORI v zvezi z registracijo in identifikacijo gospodarskih subjektov in drugih oseb;

(c)

dajanje podatkov EORI na voljo državam članicam.

2.   Sistem EORI carinskim organom držav članic omogoča spletni dostop do podatkov EORI, shranjenih na ravni osrednjega sistema.

3.   Sistem EORI je interoperabilen z vsemi drugimi elektronskimi sistemi, pri katerih se uporablja številka EORI.

Člen 32

Avtentikacija in dostop do osrednjega sistema EORI

1.   Avtentikacija in preverjanje dostopa carinskih organov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent sistema EORI se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

2.   Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupnih komponent sistema EORI se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 33

Osrednji sistem EORI

1.   Carinski organi držav članic uporabljajo osrednji sistem EORI za namene člena 7 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

2.   Osrednji sistem EORI je interoperabilen z nacionalnimi sistemi EORI, če so vzpostavljeni.

Člen 34

Nacionalni sistem EORI

1.   Če država članica vzpostavi nacionalni sistem EORI, ga njen carinski organ uporablja za izmenjavo in shranjevanje podatkov EORI.

2.   Nacionalni sistem EORI je interoperabilen z osrednjim sistemom EORI.

POGLAVJE VII

SISTEM POOBLAŠČENIH GOSPODARSKIH SUBJEKTOV

Člen 35

Namen in struktura sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov

1.   Sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov omogoča komunikacijo med Komisijo, carinskimi organi držav članic, gospodarskimi subjekti in drugimi osebami za namene predložitve in obdelave zahtevkov pooblaščenih gospodarskih subjektov in izdaje dovoljenj za pooblaščene gospodarske subjekte ter upravljanja katerega koli poznejšega dogodka, ki bi lahko imel posledice za prvotno odločbo, kakor je navedeno v členu 30(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

2.   Sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov sestavljata naslednji skupni komponenti:

(a)

posebni portal EU za gospodarske subjekte za pooblaščene gospodarske subjekte;

(b)

osrednji sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov.

3.   Države članice lahko vzpostavijo naslednji nacionalni komponenti:

(a)

nacionalni portal za gospodarske subjekte;

(b)

nacionalni sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov.

Člen 36

Uporaba sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov

1.   Sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov se uporablja za predložitev, izmenjavo, obdelavo in shranjevanje informacij v zvezi z zahtevki in odločbami glede pooblaščenih gospodarskih subjektov ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotno odločbo, kakor je navedeno v členu 30(1) ter členu 31(1) in (4) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

2.   Carinski organi držav članic uporabljajo sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov za izpolnjevanje svojih obveznosti iz člena 31(1) in (4) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 ter vodenje evidence zadevnih posvetovanj.

Člen 37

Avtentikacija in dostop do osrednjega sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov

1.   Avtentikacija in preverjanje dostopa gospodarskih subjektov in drugih oseb za namene dostopa do skupnih komponent sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa.

Da se omogočita avtentikacija carinskih zastopnikov in njihov dostop do skupnih komponent sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov, se njihovo pooblastilo za izvajanje te funkcije registrira v sistemu enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali v sistemu za upravljanje identitete in dostopa, ki ga vzpostavi država članica v skladu s členom 20.

2.   Avtentikacija in preverjanje dostopa carinskih organov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

3.   Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupnih komponent sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 38

Posebni portal EU za gospodarske subjekte za pooblaščene gospodarske subjekte

1.   Posebni portal EU za gospodarske subjekte za pooblaščene gospodarske subjekte komunicira s portalom EU za gospodarske subjekte, pri čemer je ta vstopna točka za sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov za gospodarske subjekte in druge osebe.

2.   Posebni portal EU za gospodarske subjekte za pooblaščene gospodarske subjekte je interoperabilen z osrednjim sistemom za pooblaščene gospodarske subjekte in ponuja preusmeritev na nacionalne portale za gospodarske subjekte, če so vzpostavljeni.

3.   Posebni portal EU za gospodarske subjekte za pooblaščene gospodarske subjekte se uporablja za predložitev in izmenjavo informacij v zvezi z zahtevki in odločbami glede pooblaščenih gospodarskih subjektov ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotno odločbo.

Člen 39

Osrednji sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov

1.   Carinski organi držav članic uporabljajo osrednji sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov za izmenjavo in shranjevanje informacij v zvezi z zahtevki in odločbami glede pooblaščenih gospodarskih subjektov ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotno odločbo.

2.   Carinski organi držav članic uporabljajo centralni sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov za namene izmenjave in shranjevanja informacij, posvetovanja in upravljanja odločb, kakor je navedeno v členih 30 in 31 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

3.   Osrednji sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov je interoperabilen s portalom EU za gospodarske subjekte in z nacionalnimi sistemi pooblaščenih gospodarskih subjektov, če so vzpostavljeni.

Člen 40

Nacionalni portal za gospodarske subjekte

1.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte, če je vzpostavljen, omogoča izmenjavo informacij v zvezi z zahtevki in odločbami glede pooblaščenih gospodarskih subjektov.

2.   Gospodarski subjekti in druge osebe uporabljajo nacionalni portal za gospodarske subjekte, če je vzpostavljen, za izmenjavo informacij s carinskimi organi držav članic v zvezi z zahtevki in odločbami glede pooblaščenih gospodarskih subjektov.

3.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte je interoperabilen z nacionalnim sistemom pooblaščenih gospodarskih subjektov.

Člen 41

Nacionalni sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov

1.   Če država članica vzpostavi nacionalni sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov, ga njen carinski organ uporablja za izmenjavo in shranjevanje informacij v zvezi z zahtevki in odločbami glede pooblaščenih gospodarskih subjektov ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotno odločbo.

2.   Nacionalni sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov je interoperabilen z nacionalnim portalom za gospodarske subjekte, če je vzpostavljen, in z osrednjim sistemom pooblaščenih gospodarskih subjektov.

POGLAVJE VIII

SISTEM NADZORA UVOZA 2

Člen 42

Namen in struktura sistema ICS2

1.   Sistem ICS2 podpira komunikacijo med carinskimi organi držav članic ter med gospodarskimi subjekti in drugimi osebami in carinskimi organi držav članic za naslednje namene:

(a)

izpolnjevanje zahtev vstopne skupne deklaracije;

(b)

analizo tveganja, ki jo opravijo carinski organi držav članic zlasti za varnostne in varstvene namene ter za carinske ukrepe, namenjene zmanjšanju relevantnih tveganj, vključno s carinskimi kontrolami;

(c)

komunikacijo med carinskimi organi držav članic zaradi izpolnjevanja zahtev vstopne skupne deklaracije.

2.   Sistem ICS2 sestavljata naslednji skupni komponenti:

(a)

skupni vmesnik za gospodarske subjekte;

(b)

skupno odložišče.

3.   Vsaka država članica kot nacionalno komponento vzpostavi svoj nacionalni sistem vstopa.

4.   Država članica lahko kot nacionalno komponento vzpostavi svoj nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte.

Člen 43

Uporaba sistema ICS2

1.   Sistem ICS2 se uporablja za naslednje namene:

(a)

predložitev, obdelavo in shranjevanje navedb v vstopnih skupnih deklaracijah, zahtevke za spremembe in neveljavnost iz členov 127 in 129 zakonika;

(b)

prejemanje, obdelavo in shranjevanje navedb v vstopnih skupnih deklaracijah, pridobljenih iz deklaracij iz člena 130 zakonika;

(c)

predložitev, obdelavo in shranjevanje informacij v zvezi z obvestili o prihodu morskega plovila ali zrakoplova iz člena 133 zakonika;

(d)

prejemanje, obdelavo in shranjevanje informacij v zvezi s predložitvijo blaga carini, kot je navedeno v členu 139 zakonika;

(e)

prejemanje, obdelavo in shranjevanje informacij v zvezi z zahtevki za analize tveganja in njihovimi rezultati, priporočili glede nadzora, odločitvami glede kontrol in rezultati kontrol iz člena 46(3) in (5) ter člena 47(2) zakonika;

(f)

prejemanje, obdelavo, shranjevanje in posredovanje uradnih obvestil in informacij gospodarskim subjektom ali drugim osebam iz člena 186(2)(e), (3), (4), (5) in (6) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 in člena 24(2) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446;

(g)

predložitev, obdelavo in shranjevanje informacij s strani gospodarskih subjektov ali drugih oseb, ki jih zahtevajo carinski organi držav članic v skladu s členom 186(3) in (4) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

2.   Sistem ICS2 se uporablja za podporo Komisiji in državam članicam pri spremljanju in ocenjevanju izvajanja skupnih meril in standardov tveganja za varnost in varstvo ter kontrolnih ukrepov in prednostnih kontrolnih področij iz člena 46(3) zakonika.

Člen 44

Avtentikacija in dostop do sistema ICS2

1.

Avtentikacija in preverjanje dostopa gospodarskih subjektov in drugih oseb za namene dostopa do skupnih komponent sistema ICS2 se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa.

2.

Avtentikacija in preverjanje dostopa carinskih organov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent sistema ICS2 se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

3.

Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupnih komponent sistema ICS2 se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 45

Skupni vmesnik za gospodarske subjekte

1.   Skupni vmesnik za gospodarske subjekte je vstopna točka za sistem ICS2 za gospodarske subjekte in druge osebe za namene člena 182(1a) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

2.   Skupni vmesnik za gospodarske subjekte je interoperabilen s skupnim odložiščem ICS2 iz člena 46.

3.   Skupni vmesnik za gospodarske subjekte se uporablja za predložitve, zahtevke za spremembe, zahtevke za razveljavitev, obdelavo in shranjevanje navedb v vstopnih skupnih deklaracijah, obvestila o prihodu ter izmenjavo informacij med carinskimi organi držav članic ter gospodarskimi subjekti in drugimi osebami.

Člen 46

Skupno odložišče ICS2

1.   Carinski organi držav članic uporabljajo skupno odložišče ICS2 za obdelavo navedb v vstopnih skupnih deklaracijah, zahtevkov za spremembo, zahtevkov za razveljavitev, obvestil o prihodu, informacij v zvezi s predložitvijo blaga, informacij v zvezi z zahtevki za analize tveganja in njihovimi rezultati, priporočil glede nadzora, odločitev glede kontrol in rezultatov kontrol ter informacij, izmenjanih z gospodarskimi subjekti ali drugimi osebami.

2.   Komisija in države članice uporabljajo skupno odložišče ICS2 za namene statistike in ocenjevanja ter za izmenjavo informacij iz vstopnih skupnih deklaracij med državami članicami.

3.   Skupno odložišče ICS2 je interoperabilno s skupnim vmesnikom za gospodarske subjekte, nacionalnimi vmesniki za gospodarske subjekte, kadar jih države članice vzpostavijo, in z nacionalnimi sistemi vstopa.

Člen 47

Izmenjava informacij med carinskimi organi držav članic z uporabo skupnega odložišča ICS2

Carinski organ države članice uporablja skupno odložišče ICS2 za izmenjavo informacij s carinskim organom druge države članice v skladu s členom 186(2)(a) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 pred zaključkom analize tveganja predvsem za varnostne in varstvene namene.

Carinski organ države članice uporablja skupno odložišče ICS2 tudi za izmenjavo informacij s carinskim organom druge države članice o priporočenih kontrolah, odločitvah v zvezi s priporočenimi kontrolami in rezultatih carinskih kontrol v skladu s členom 186(7) in (7a) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

Člen 48

Nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte

1.   Nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte, če ga države članice vzpostavijo, je vstopna točka za sistem ICS2 za gospodarske subjekte in druge osebe v skladu s členom 182(1a) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, kadar je predložitev naslovljena na državo članico, ki upravlja nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte.

2.   V zvezi s predložitvami, spremembami, razveljavitvami, obdelavo in shranjevanjem navedb v vstopnih skupnih deklaracijah in obvestilih o prihodu ter izmenjavo informacij med carinskimi organi ter gospodarskimi subjekti in drugimi osebami se lahko gospodarski subjekti in druge osebe odločijo za uporabo nacionalnega vmesnika za gospodarske subjekte, če je vzpostavljen, ali skupnega vmesnika za gospodarske subjekte.

3.   Nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte, če je vzpostavljen, je interoperabilen s skupnim odložiščem ICS2.

4.   Če država članica vzpostavi nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte, o tem obvesti Komisijo.

Člen 49

Nacionalni sistem vstopa

1.   Carinski organ zadevne države članice uporablja nacionalni sistem vstopa za naslednje namene:

(a)

izmenjavo navedb v vstopni skupni deklaraciji, pridobljenih iz deklaracij iz člena 130 zakonika;

(b)

izmenjavo informacij in obvestil s skupnim odložiščem ICS2 za informacije v zvezi s prihodom morskega plovila ali zrakoplova;

(c)

izmenjavo informacij v zvezi s predložitvijo blaga;

(d)

obdelavo zahtevkov za analizo tveganja, izmenjavo in obdelavo informacij v zvezi z rezultati analize tveganja, priporočil glede nadzora, odločitev glede kontrol in rezultatov kontrol.

Uporablja se tudi v primerih, ko carinski organ od gospodarskih subjektov in drugih oseb zahteva dodatne informacije ter od njih prejme informacije.

2.   Nacionalni sistem vstopa je interoperabilen s skupnim odložiščem ICS2.

3.   Nacionalni sistem vstopa je interoperabilen s sistemi, razvitimi na nacionalni ravni, za namene pridobivanja informacij iz odstavka 1.

POGLAVJE IX

AVTOMATIZIRANI IZVOZNI SISTEM

Člen 50

Namen in struktura avtomatiziranega izvoznega sistema

1.   Decentralizirani avtomatizirani izvozni sistem omogoča komunikacijo med carinskimi organi držav članic ter med carinskimi organi držav članic ter gospodarskimi subjekti in drugimi osebami za namene predložitve in obdelave izvoznih deklaracij in deklaracij za ponovni izvoz, kadar se blago iznese s carinskega območja Unije. Omogoči lahko tudi komunikacijo med carinskimi organi držav članic za namene pošiljanja navedb v izstopnih skupnih deklaracijah v primerih iz drugega pododstavka člena 271(1) zakonika.

2.   Avtomatizirani izvozni sistem sestavljajo naslednje skupne komponente:

(a)

skupno komunikacijsko omrežje;

(b)

osrednje storitve.

3.   Države članice vzpostavijo naslednje nacionalne komponente:

(a)

nacionalni portal za gospodarske subjekte;

(b)

nacionalni izvozni sistem (nacionalni avtomatizirani izvozni sistemi);

(c)

skupni vmesnik med nacionalnimi avtomatizirani izvoznimi sistemi in novim informacijsko podprtim tranzitnim sistemom na nacionalni ravni;

(d)

skupni vmesnik med nacionalnimi avtomatizirani izvoznimi sistemi in sistemom za nadzor gibanja trošarin na nacionalni ravni.

Člen 51

Uporaba avtomatiziranega izvoznega sistema

Avtomatizirani izvozni sistem se uporablja za naslednje namene, kadar se blago iznese s carinskega območja Unije ali se vnese na ozemlja s posebno davčno ureditvijo ali iznese z njih:

(a)

zagotovitev izvajanja formalnosti ob izvozu in izstopu, določenih z zakonikom;

(b)

predložitev in obdelava izvoznih deklaracij in deklaracij o ponovnem izvozu;

(c)

izmenjavo sporočil med carinskim uradom izvoza in carinskim uradom izstopa ter, v primeru centraliziranega carinjenja pri izvozu, med nadzornim carinskim uradom in carinskim uradom predložitve;

(d)

izmenjavo sporočil med carinskim uradom vložitve in carinskim uradom izstopa v primerih iz drugega pododstavka člena 271(1) zakonika.

Člen 52

Avtentikacija in dostop do avtomatiziranega izvoznega sistema

1.   Gospodarski subjekti in druge osebe imajo dostop samo do nacionalnega avtomatiziranega izvoznega sistema prek nacionalnega portala za gospodarske subjekte. Avtentikacijo in preverjanje dostopa določijo države članice.

2.   Avtentikacija in preverjanje dostopa carinskih organov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent avtomatiziranega izvoznega sistema se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

3.   Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupnih komponent avtomatiziranega izvoznega sistema se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 53

Skupno komunikacijsko omrežje avtomatiziranega izvoznega sistema

1.   Skupno komunikacijsko omrežje zagotavlja elektronsko komunikacijo med nacionalnimi avtomatiziranimi izvoznimi sistemi držav članic.

2.   Carinski organi držav članic uporabljajo skupno komunikacijsko omrežje za izmenjavo informacij iz točk (c) in (d) člena 51.

Člen 54

Nacionalni portal za gospodarske subjekte

1.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte omogoča izmenjavo informacij med gospodarskimi subjekti ali drugimi osebami ter nacionalnim avtomatiziranim izvoznim sistemom carinskega organa države članice.

2.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte je interoperabilen z nacionalnim avtomatiziranim izvoznim sistemom.

Člen 55

Nacionalni izvozni sistem

1.   Nacionalni avtomatizirani izvozni sistem je interoperabilen z nacionalnim portalom za gospodarske subjekte in ga carinski organ države članice uporablja za obdelavo izvoznih deklaracij in deklaracij za ponovni izvoz.

2.   Nacionalni avtomatizirani izvozni sistemi držav članic elektronsko komunicirajo med seboj prek skupnega komunikacijskega omrežja ter obdelujejo informacije o izvozu in izstopu, prejete od drugih držav članic.

3.   Države članice na nacionalni ravni zagotovijo in vzdržujejo vmesnik med svojimi nacionalnimi avtomatiziranimi izvoznimi sistemi in sistemom za nadzor gibanja trošarin za namene člena 280 zakonika ter členov 21 in 25 Direktive Sveta (EU) 2020/262 (8).

4.   Države članice na nacionalni ravni zagotovijo in vzdržujejo vmesnik med svojimi nacionalnimi avtomatiziranimi izvoznimi sistemi in novim informacijsko podprtim tranzitnim sistemom za namene člena 280 zakonika, člena 329(5) in (6) ter člena 333(2)(b) in (c) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

Člen 56

Prehod IT

1.   Med časovnim okvirom za začetek uporabe, kot je opredeljen v Izvedbenem sklepu (EU) 2019/2151, Komisija državam članicam zagotovi dodatne skupne komponente, prehodna pravila in podporne mehanizme za vzpostavitev operativnega okolja, v katerem so lahko države članice, ki še niso uvedle novega sistema, začasno še vedno interoperabilne z državami članicami, ki so že uvedle novi sistem.

2.   Komisija ponudi skupno komponento v obliki osrednjega pretvornika za izmenjavo sporočil prek skupnega komunikacijskega omrežja. Država članica se lahko odloči za izvajanje navedenega na nacionalni ravni.

3.   V primeru postopnega povezovanja gospodarskih subjektov in drugih oseb lahko država članica ponudi nacionalni pretvornik za izmenjavo sporočil med gospodarskim subjektom in drugimi osebami ter carinskim organom.

4.   Komisija v sodelovanju z državami članicami pripravi tehnična pravila, ki se uporabljajo v prehodnem obdobju ter so poslovne in tehnične narave, da se omogočita evidentiranje in interoperabilnost zahtev za izmenjavo informacij iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/341 (9) in Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 skupaj z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2447.

POGLAVJE X

NOVI INFORMACIJSKO PODPRTI TRANZITNI SISTEM

Člen 57

Namen in struktura novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema

1.   Decentralizirani novi informacijsko podprti tranzitni sistem omogoča komunikacijo med carinskimi organi držav članic ter med carinskimi organi držav članic in gospodarskimi subjekti in drugimi osebami za namene predložitve in obdelave carinskih deklaracij in obvestil, kadar je blago dano v postopek tranzita.

2.   Novi informacijsko podprti tranzitni sistem sestavljajo naslednje skupne komponente:

(a)

skupno komunikacijsko omrežje;

(b)

osrednje storitve.

3.   Države članice vzpostavijo naslednje nacionalne komponente:

(a)

nacionalni portal za gospodarske subjekte;

(b)

nacionalni tranzitni sistem (nacionalni novi informacijsko podprti tranzitni sistemi);

(c)

skupni vmesnik med novim informacijsko podprtim tranzitnim sistemom in avtomatiziranim izvoznim sistemom na nacionalni ravni.

Člen 58

Uporaba novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema

Novi informacijsko podprti tranzitni sistem se uporablja za naslednje namene, kadar se blago giblje v postopku tranzita:

(a)

zagotovitev izvajanja formalnosti pri tranzitu, določenih z zakonikom;

(b)

zagotovitev izvajanja formalnosti iz Konvencije o skupnem tranzitnem postopku (10);

(c)

vložitev in obdelavo tranzitnih deklaracij;

(d)

vložitev tranzitne deklaracije, ki vsebuje podatke, potrebne za analizo tveganja za varnostne in varstvene namene v skladu s členom 263(4) zakonika;

(e)

vložitev tranzitne deklaracije namesto vstopne skupne deklaracije, kot določa člen 130(1) zakonika.

Člen 59

Avtentikacija in dostop do novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema

1.   Gospodarski subjekti imajo dostop samo do nacionalnega tranzitnega sistema prek nacionalnega portala za gospodarske subjekte. Avtentikacijo in preverjanje dostopa določijo države članice.

2.   Avtentikacija in preverjanje dostopa carinskih organov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

3.   Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupnih komponent novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 60

Skupno komunikacijsko omrežje novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema

1.   Skupno komunikacijsko omrežje zagotavlja elektronsko komunikacijo med nacionalnimi novimi informacijsko podprtimi tranzitnimi sistemi držav članic in pogodbenic Konvencije o skupnem tranzitnem postopku.

2.   Carinski organi držav članic uporabljajo skupno komunikacijsko omrežje za izmenjavo informacij v zvezi s formalnostmi pri tranzitu.

Člen 61

Nacionalni portal za gospodarske subjekte

1.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte omogoča izmenjavo informacij med gospodarskimi subjekti in drugimi osebami ter nacionalnimi novimi informacijsko podprtimi tranzitnimi sistemi carinskih organov držav članic.

2.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte je interoperabilen z nacionalnim novim informacijsko podprtim tranzitnim sistemom.

Člen 62

Nacionalni tranzitni sistem

1.   Nacionalni novi informacijsko podprti tranzitni sistem je interoperabilen z nacionalnim portalom za gospodarske subjekte in ga carinski organ države članice ali pogodbenice Konvencije o skupnem tranzitnem postopku uporablja za predložitev in obdelavo tranzitne deklaracije.

2.   Nacionalni novi informacijsko podprti tranzitni sistem elektronsko komunicira prek skupnega komunikacijskega omrežja z vsemi nacionalnimi tranzitnimi aplikacijami držav članic in pogodbenic Konvencije o skupnem tranzitnem postopku ter obdeluje informacije o tranzitu, prejete od drugih držav članic in pogodbenic Konvencije o skupnem tranzitnem postopku.

3.   Države članice zagotovijo in vzdržujejo vmesnik med svojim nacionalnim novim informacijsko podprtim tranzitnim sistemom in avtomatiziranim izvoznim sistemom za namene člena 329(5) in (6) Izvedbene Uredbe (EU) 2015/2447.

Člen 63

Prehod IT

1.   Med prehodnim obdobjem, kot je opredeljeno v Izvedbenem sklepu (EU) 2019/2151, Komisija državam članicam zagotovi dodatne skupne komponente, prehodna pravila in podporne mehanizme za vzpostavitev operativnega okolja, v katerem so lahko države članice, ki še niso uvedle novega sistema, začasno še vedno interoperabilne z državami članicami, ki so že uvedle novi sistem.

2.   Komisija ponudi skupno komponento v obliki osrednjega pretvornika za izmenjavo sporočil prek skupnega komunikacijskega omrežja. Država članica se lahko odloči za izvajanje navedenega na nacionalni ravni.

3.   V primeru postopnega povezovanja gospodarskih subjektov in drugih oseb lahko država članica ponudi nacionalni pretvornik za izmenjavo sporočil med gospodarskim subjektom in drugimi osebami ter carinskim organom.

4.   Komisija v sodelovanju z državami članicami pripravi tehnična pravila, ki se uporabljajo v prehodnem obdobju ter so poslovne in tehnične narave, da se omogočita evidentiranje in interoperabilnost starih zahtev za izmenjavo informacij (kot jih določa Delegirana uredba (EU) 2016/341) in novih zahtev za izmenjavo informacij (kot jih določa Delegirana uredba (EU) 2015/2446 skupaj z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2447).

POGLAVJE XI

SISTEM INF SP

Člen 64

Namen in struktura sistema INF SP

1.   Sistem INF SP omogoča komunikacijo med carinskimi organi držav članic ter gospodarskimi subjekti in drugimi osebami za namene izdajanja in upravljanja podatkov INF na področju posebnih postopkov.

2.   Sistem INF SP sestavljata naslednji skupni komponenti:

(a)

posebni portal EU za gospodarske subjekte za INF;

(b)

osrednji sistem INF.

Člen 65

Uporaba sistema INF SP

1.   Sistem INF SP uporabljajo gospodarski subjekti in druge osebe, da predložijo zahtevke za INF in spremljajo njihov status, ter carinski organi držav članic, da obdelujejo take zahtevke in upravljajo INF.

2.   Sistem INF SP omogoča, da carinski organi držav članic ustvarijo INF, in po potrebi komunikacijo med carinskimi organi držav članic.

3.   Sistem INF SP omogoča izračun zneska uvoznih dajatev v skladu s členom 86(3) zakonika.

Člen 66

Avtentikacija in dostop do osrednjega sistema INF SP

1.   Avtentikacija in preverjanje dostopa gospodarskih subjektov in drugih oseb za namene dostopa do skupnih komponent sistema INF SP se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa.

Da se omogočita avtentikacija carinskih zastopnikov in njihov dostop do skupnih komponent sistema INF SP, je treba njihovo pooblastilo za izvajanje te funkcije registrirati v sistemu enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali v sistemu za upravljanje identitete in dostopa, ki ga vzpostavi država članica v skladu s členom 20.

2.   Avtentikacija in preverjanje dostopa carinskih organov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent sistema INF SP se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

3.   Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupnih komponent sistema INF SP se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 67

Posebni portal EU za gospodarske subjekte za INF

1.   Portal EU za gospodarske subjekte zagotavlja dostop do posebnega portala EU za gospodarske subjekte za INF iz člena 6, pri čemer je posebni portal EU za gospodarske subjekte vstopna točka za sistem INF SP za gospodarske subjekte in druge osebe.

2.   Posebni portal EU za gospodarske subjekte za INF je interoperabilen z osrednjim sistemom INF SP.

Člen 68

Osrednji sistem INF SP

1.   Osrednji sistem INF SP uporabljajo carinski organi držav članic za izmenjavo in shranjevanje informacij, ki se nanašajo na predložene INF.

2.   Osrednji sistem INF SP je interoperabilen s posebnim portalom EU za gospodarske subjekte za INF.

POGLAVJE XII

CARINSKI SISTEM ZA OBVLADOVANJE TVEGANJA

Člen 69

Namen in struktura carinskega sistema za obvladovanje tveganja

1.   Carinski sistem za obvladovanje tveganja omogoča komunikacijo, shranjevanje in izmenjavo informacij o tveganju med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo, da se podpre izvajanje skupnega okvira za obvladovanje tveganja.

2.   Lahko se uporablja spletna storitev za nacionalne sisteme, ki omogoča izmenjavo podatkov z nacionalnimi sistemi prek spletnega vmesnika, če je vzpostavljena. Carinski sistem za obvladovanje tveganja je interoperabilen s skupnima komponentama sistema ICS2.

Člen 70

Uporaba carinskega sistema za obvladovanje tveganja

1.   Carinski sistem za obvladovanje tveganja se uporablja za naslednje namene v skladu s členom 46(3) in (5) zakonika:

(a)

izmenjavo informacij o tveganju med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo, kot je navedeno v členu 46(5) zakonika in členu 36(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, ter shranjevanje in obdelavo takih informacij;

(b)

izmenjavo informacij med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo o izvajanju skupnih meril tveganja, prednostnih kontrolnih ukrepov in obvladovanju kriz iz člena 36(2) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 ter predložitev, obdelavo in shranjevanje teh informacij, vključno z izmenjavo informacij o povezanih tveganjih in analizo rezultatov navedenih ukrepov;

(c)

omogočanje državam članicam in Komisiji, da iz poročil o sistemski analizi tveganja elektronsko pridobijo informacije o obstoječih tveganjih in novih trendih ter jih vnesejo v skupni okvir za obvladovanje tveganj in nacionalni sistem za obvladovanje tveganj.

2.   Kadar se lahko prenos podatkov iz carinskega sistema za obvladovanje tveganja v nacionalne sisteme in iz nacionalnih sistemov v carinski sistem za obvladovanje tveganja avtomatizira, se nacionalni sistemi prilagodijo za uporabo spletne storitve carinskega sistema za obvladovanje tveganja.

Člen 71

Avtentikacija in dostop do carinskega sistema za obvladovanje tveganja

1.   Avtentikacija in preverjanje dostopa carinskih organov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent carinskega sistema za obvladovanje tveganja se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

2.   Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupne komponente carinskega sistema za obvladovanje tveganja se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 72

Skupna komponenta carinskega sistema za obvladovanje tveganja

1.   Carinski sistem za obvladovanje tveganja zagotavlja obrazce za informacije o tveganju in obrazce za povratne informacije o analizi tveganja in rezultatih kontrole, ki se izpolnijo na spletu v sistemu, obdelajo za poročanje in shranijo v sistemu. Pooblaščeni uporabniki lahko dostopajo do obrazcev in jih uporabijo za namene obvladovanja in nadzora tveganja na nacionalni ravni.

2.   Carinski sistem za obvladovanje tveganja zagotavlja komunikacijske mehanizme, ki uporabnikom (posamezno ali kot del organizacijske enote) omogočajo predložitev in izmenjavo informacij o tveganju, odzivanje na posebne zahteve drugih uporabnikov ter predložitev dejstev in analize rezultatov ukrepov Komisiji med izvajanjem skupnih meril tveganja, prednostnih kontrolnih ukrepov in kriznega upravljanja.

3.   Carinski sistem za obvladovanje tveganja zagotavlja orodja, ki omogočajo analizo in združevanje podatkov iz obrazcev z informacijami o tveganju, shranjenih v sistemih.

4.   Carinski sistem za obvladovanje tveganja zagotavlja platformo, kjer se hranijo informacije, vključno z navodili, informacijami in podatki o tehnologiji za odkrivanje, ter povezave do drugih podatkovnih zbirk, ki so pomembne za obvladovanje in nadzor tveganja, ter so na voljo pooblaščenim uporabnikom za namene obvladovanja in nadzora tveganja.

POGLAVJE XIII

CENTRALIZIRANO CARINJENJE ZA UVOZ

Člen 73

Namen in struktura centraliziranega carinjenja za uvoz

1.   Decentraliziran sistem za centralizirano carinjenje za uvoz omogoča komunikacijo med carinskimi organi držav članic ter med carinskimi organi držav članic in gospodarskimi subjekti za namene predložitve in obdelave carinskih deklaracij v okviru centraliziranega carinjenja za uvoz, kadar je vključena več kot ena država članica.

2.   Centralizirano carinjenje za uvoz sestavljajo naslednje skupne komponente:

(a)

skupno komunikacijsko omrežje;

(b)

osrednje storitve.

3.   Države članice zagotovijo, da njihovi nacionalni sistemi uvoza komunicirajo z nacionalnimi sistemi uvoza drugih držav članic prek skupnega komunikacijskega omrežja za centralizirano carinjenje za uvoz in da vključujejo vsaj naslednje nacionalne komponente:

(a)

nacionalne portale za gospodarske subjekte;

(b)

nacionalno aplikacijo za centralizirano carinjenje za uvoz;

(c)

vmesnik s sistemom za nadzor gibanja trošarin/sistemom za izmenjavo podatkov o trošarinah na nacionalni ravni.

Člen 74

Uporaba centraliziranega carinjenja za uvoz

Sistem centraliziranega carinjenja za uvoz se uporablja za naslednje namene:

(a)

zagotovitev formalnosti v zvezi s centraliziranim carinjenjem za uvoz, določenih v zakoniku, če je vključena več kot ena država članica;

(b)

vložitev in obdelavo standardnih carinskih deklaracij v okviru centraliziranega carinjenja za uvoz;

(c)

vložitev in obdelavo poenostavljenih carinskih deklaracij in ustreznih dopolnilnih deklaracij v okviru centraliziranega carinjenja za uvoz;

(d)

vložitev in obdelavo ustreznih carinskih deklaracij in obvestil o predložitvi iz dovoljenja za vpis v evidence deklaranta v okviru centraliziranega carinjenja za uvoz.

Člen 75

Avtentikacija in dostop do centraliziranega carinjenja za uvoz

1.   Gospodarski subjekti imajo dostop samo do nacionalnih sistemov uvoza prek nacionalnega portala za gospodarske subjekte, ki so ga razvile države članice. Avtentikacijo in preverjanje dostopa določijo države članice.

2.   Avtentikacija in preverjanje dostopa carinskih organov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent sistema centraliziranega carinjenja za uvoz se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

3.   Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupnih komponent sistema centraliziranega carinjenja za uvoz se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 76

Skupno komunikacijsko omrežje centraliziranega carinjenja za uvoz

1.   Skupno komunikacijsko omrežje zagotavlja elektronsko komunikacijo med nacionalnimi aplikacijami držav članic za centralizirano carinjenje za uvoz.

2.   Carinski organi držav članic uporabljajo skupno komunikacijsko omrežje za izmenjavo informacij v zvezi z uvoznimi formalnostmi pri centraliziranem carinjenju za uvoz.

Člen 77

Nacionalni portal za gospodarske subjekte

1.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte omogoča izmenjavo informacij med gospodarskimi subjekti in nacionalnimi sistemi uvoza carinskih organov držav članic.

2.   Nacionalni portal za gospodarske subjekte je interoperabilen z nacionalnimi aplikacijami za centralizirano carinjenje za uvoz.

Člen 78

Nacionalni sistem za centralizirano carinjenje za uvoz

1.   Nacionalni sistem za centralizirano carinjenje za uvoz uporablja carinski organ države članice, ki ga je vzpostavila, za namene obdelave carinskih deklaracij v okviru centraliziranega carinjenja za uvoz.

2.   Nacionalni sistemi držav članic za centralizirano carinjenje za uvoz elektronsko komunicirajo med seboj prek skupne domene in obdelujejo informacije o uvozu, prejete od drugih držav članic.

POGLAVJE XIV

DELOVANJE ELEKTRONSKIH SISTEMOV IN USPOSABLJANJE ZA NJIHOVO UPORABO

Člen 79

Razvoj, testiranje, uvedba in upravljanje elektronskih sistemov

1.   Skupne komponente razvija, testira, uvaja in upravlja Komisija, po potrebi pa jih lahko testirajo tudi države članice. Nacionalne komponente razvijajo, testirajo, uvajajo in upravljajo države članice.

2.   Države članice zagotovijo interoperabilnost nacionalnih komponent s skupnimi komponentami.

3.   Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami razvije in vzdržuje skupne specifikacije za decentralizirane sisteme.

4.   Države članice razvijejo, upravljajo in vzdržujejo vmesnike za zagotavljanje funkcionalnosti decentraliziranih sistemov, potrebnih za izmenjavo informacij z gospodarskimi subjekti in drugimi osebami prek nacionalnih komponent in vmesnikov ter z drugimi državami članicami prek skupnih komponent.

Člen 80

Vzdrževanje in spremembe elektronskih sistemov

1.   Komisija vzdržuje skupne komponente, države članice pa vzdržujejo svoje nacionalne komponente.

2.   Komisija in države članice zagotavljajo neprekinjeno delovanje elektronskih sistemov.

3.   Komisija lahko spreminja skupne komponente elektronskih sistemov, da popravi okvare, doda nove funkcionalnosti ali spremeni obstoječe.

4.   Komisija obvešča države članice o spremembah in posodobitvah skupnih komponent.

5.   Države članice obveščajo Komisijo o spremembah in posodobitvah nacionalnih komponent, ki bi lahko vplivale na delovanje skupnih komponent.

6.   Komisija in države članice javno objavijo informacije o spremembah in posodobitvah elektronskih sistemov v skladu z odstavkoma 4 in 5.

Člen 81

Začasna odpoved elektronskih sistemov

1.   V primeru začasne odpovedi elektronskih sistemov iz člena 6(3)(b) zakonika gospodarski subjekti in druge osebe informacije, potrebne za izpolnitev zadevnih formalnosti, predložijo na način, ki ga določijo države članice, in sicer tudi na druge načine poleg tehnik elektronske obdelave podatkov.

2.   Carinski organi držav članic zagotovijo, da so informacije, predložene v skladu z odstavkom 1, na voljo v ustreznih elektronskih sistemih v sedmih dneh po tem, ko so ti elektronski sistemi spet na voljo.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 se v primeru začasne odpovedi sistema ICS2, avtomatiziranega izvoznega sistema, carinskega sistema za obvladovanje tveganja ali centraliziranega carinjenja za uvoz uporablja načrt neprekinjenega poslovanja, ki ga določijo države članice in Komisija.

4.   Z odstopanjem od odstavka 1 se v primeru začasne odpovedi novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema uporablja postopek neprekinjenega poslovanja iz Priloge 72-04 k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2447.

5.   Komisija in države članice se medsebojno obveščajo o nerazpoložljivosti elektronskih sistemov, ki je posledica začasne odpovedi.

Člen 82

Podpora v obliki usposabljanj o uporabi in delovanju skupnih komponent

Komisija državam članicam nudi podporo pri uporabi in delovanju skupnih komponent elektronskih sistemov z zagotavljanjem ustreznega učnega gradiva.

POGLAVJE XV

VARSTVO PODATKOV, UPRAVLJANJE S PODATKI TER LASTNIŠTVO IN VARNOST ELEKTRONSKIH SISTEMOV

Člen 83

Varstvo osebnih podatkov

1.   Osebni podatki, ki so registrirani v elektronskih sistemih, se obdelujejo za namene izvajanja carinske zakonodaje, ob upoštevanju posebnih ciljev vsakega od elektronskih sistemov iz člena 4, člena 7(1), člena 16(1), člena 21(1), člena 30, člena 35(1), člena 42(1), člena 50(1), člena 57(1), člena 64(1), člena 69(1) oziroma člena 73(1).

2.   Nacionalni nadzorni organi na področju varstva osebnih podatkov in Evropski nadzornik za varstvo podatkov sodelujejo v skladu s členom 62 Uredbe (EU) 2018/1725, da zagotovijo usklajen nadzor nad obdelavo osebnih podatkov, registriranih v elektronskih sistemih.

Člen 84

Posodabljanje podatkov v elektronskih sistemih

1.   Države članice zagotovijo, da podatki, registrirani na nacionalni ravni, ustrezajo podatkom, registriranim v skupnih komponentah, in da so ažurni.

2.   V primeru sistema ICS2 države članice z odstopanjem od odstavka 1 zagotovijo, da se naslednji podatki ujemajo s podatki v skupnem odložišču ICS2 in da so ažurni:

(a)

podatki, registrirani na nacionalni ravni in posredovani iz nacionalnega sistema vstopa v skupno odložišče ICS2;

(b)

podatki, prejeti iz skupnega odložišča ICS2 v nacionalni sistem vstopa.

Člen 85

Omejevanje dostopa do podatkov in njihove obdelave

1.   Do podatkov, ki jih v skupnih komponentah elektronskih sistemov registrira država članica, lahko dostopa ali jih obdeluje zadevna država članica. Do njih lahko dostopajo in jih obdelujejo tudi druge države članice, če so vključene v obravnavo zahtevka ali upravljanje odločbe, na katero se podatki nanašajo.

2.   Do podatkov, ki jih v skupnih komponentah elektronskih sistemov registrira gospodarski subjekt ali druga oseba, lahko dostopa ali jih obdeluje zadevni gospodarski subjekt oziroma zadevna oseba. Do njih lahko dostopajo in jih obdelujejo tudi države članice, ki so vključene v obravnavo zahtevka ali upravljanje odločbe, na katero se podatki nanašajo.

3.   Do podatkov v skupni komponenti ICS2, ki jih v skupnem vmesniku za gospodarske subjekte posreduje ali registrira gospodarski subjekt ali druga oseba, lahko dostopa ali jih obdeluje zadevni gospodarski subjekt oziroma zadevna oseba.

4.   Podatke, ki jih v osrednjem sistemu evropskih zavezujočih tarifnih informacij registrira država članica, lahko obdeluje zadevna država članica. Obdelujejo jih lahko tudi druge države članice, če so vključene v obravnavo zahtevka, na katerega se podatki nanašajo, tudi prek posvetovanja v skladu s členom 26. Do njih lahko dostopajo vse države članice v skladu s členom 25(2).

5.   Do podatkov, ki jih v osrednjem sistemu evropskih zavezujočih tarifnih informacij registrira gospodarski subjekt ali druga oseba, lahko dostopa ali jih obdeluje zadevni gospodarski subjekt oziroma zadevna oseba. Do njih lahko dostopajo vse države članice v skladu s členom 25(2).

6.   Kar zadeva podatke v skupnih komponentah sistema ICS2:

(a)

ki jih državi članici posreduje gospodarski subjekt ali druga oseba prek skupnega vmesnika za gospodarske subjekte v skupno odložišče ICS2, lahko v skupnem odložišču ICS2 do njih dostopa in jih obdeluje zadevna država članica. Ta država članica lahko po potrebi tudi dostopa do teh informacij, ki so registrirane v skupnem vmesniku za trgovce;

(b)

ki jih v skupno odložišče ICS2 posreduje ali jih tam registrira država članica, lahko do njih dostopa ali jih obdeluje zadevna država članica;

(c)

iz zgornjih točk (a) in (b), lahko do njih dostopa in jih obdeluje tudi druga država članica, kadar je ta vključena v postopek analize in/ali nadzora tveganja, na katerega se podatki nanašajo, v skladu s členom 186(2)(a), (b) in (d), (5), (7) in (7a) ter členom 189(3) in (4) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, razen podatkov, ki jih v sistemu registrirajo carinski organi drugih držav članic v zvezi z informacijami o varnostnih in varstvenih tveganjih iz člena 186(2)(a) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447;

(d)

jih lahko Komisija v sodelovanju z državami članicami obdeluje za namene iz člena 43(2) te uredbe in člena 182(1)(c) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447. Do rezultatov take obdelave lahko dostopajo Komisija in države članice.

7.   Do podatkov v skupni komponenti sistema ICS2, ki jih v skupnem odložišču ICS2 registrira Komisija, lahko dostopajo in jih obdelujejo Komisija in države članice.

Člen 86

Lastništvo sistema

1.   Sistemski lastnik skupnih komponent je Komisija.

2.   Sistemski lastniki nacionalnih komponent so države članice.

Člen 87

Varnost sistema

1.   Varnost skupnih komponent zagotavlja Komisija. Varnost nacionalnih komponent zagotavljajo države članice.

V ta namen Komisija in države članice sprejmejo vsaj ukrepe, ki so potrebni za:

(a)

preprečevanje dostopa do naprav, ki se uporabljajo za obdelavo podatkov, nepooblaščenim osebam;

(b)

preprečevanje vnosa podatkov, vpogleda vanje, njihovega spreminjanja ali brisanja s strani nepooblaščenih oseb;

(c)

odkrivanje morebitnih dejavnosti iz točk (a) in (b).

2.   Komisija in države članice se medsebojno obveščajo o dejavnostih, ki bi lahko vodile do kršitve ali domnevne kršitve varnosti elektronskih sistemov.

3.   Komisija in države članice za vse sisteme določijo varnostne načrte.

Člen 88

Upravljavec in obdelovalec sistemov

Kar zadeva sisteme iz člena 1 te uredbe in obdelavo osebnih podatkov:

(a)

države članice delujejo kot upravljavci, kot so opredeljeni v točki 7 člena 4 Uredbe (EU) 2016/679, in izpolnjujejo obveznosti iz navedene uredbe;

(b)

Komisija deluje kot obdelovalec, kot je opredeljen v točki 12 člena 3 Uredbe (EU) 2018/1725, in izpolnjuje obveznosti iz navedene uredbe;

(c)

z odstopanjem od točke (b) Komisija skupaj z državami članicami deluje kot skupni upravljavec sistema ICS2, kadar obdeluje podatke za spremljanje in ocenjevanje izvajanja skupnih meril in standardov varnostnih in varstvenih tveganj ter kontrolnih ukrepov in prednostnih kontrol v skladu s točko (d) člena 85(6), ter carinskega sistema za obvladovanje tveganja.

POGLAVJE XVI

KONČNE DOLOČBE

Člen 89

Ocenjevanje elektronskih sistemov

Komisija in države članice ocenjujejo komponente, za katere so odgovorne, ter analizirajo zlasti varnost in celovitost komponent ter zaupnost podatkov, ki se obdelujejo v okviru teh komponent.

Komisija in države članice se medsebojno obveščajo o rezultatih ocenjevanj.

Člen 90

Razveljavitev

Izvedbena uredba (EU) 2019/1026 se razveljavi. Sklicevanja na navedeno izvedbeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 91

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2021

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 269, 10.10.2013, str. 1.

(2)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2151 z dne 13. decembra 2019 o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in začetkom uporabe elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije (UL L 325, 16.12.2019, str. 168).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1026 z dne 21. junija 2019 o tehničnih zahtevah za razvoj, vzdrževanje in uporabo elektronskih sistemov za izmenjavo in shranjevanje informacij na podlagi carinskega zakonika Unije (UL L 167, 24.6.2019, str. 3).

(5)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(6)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(7)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).

(8)  Direktiva Sveta (EU) 2020/262 z dne 19. decembra 2019 o določitvi splošnega režima za trošarino (UL L 58, 27.2.2020, str. 4).

(9)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/341 z dne 17. decembra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prehodnimi določbami za nekatere določbe carinskega zakonika Unije, kadar zadevni elektronski sistemi še ne delujejo, in o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 (UL L 69, 15.3.2016, str. 1).

(10)  UL L 226, 13.8.1987, str. 2.