Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Člen 2

Opredelitev pojmov

Člen 3

Statistične informacije, ki se poročajo o sredstvih in obveznostih, ki jih imajo in so jih izdali investicijski skladi

Člen 4

Roki

Člen 5

Agregiranje, ocenjevanje in vrednotenje statističnih informacij o sredstvih in obveznostih, ki jih imajo in so jih izdali investicijski skladi

Člen 6

Statistične informacije, ki se poročajo o zavarovalnih družbah

Člen 7

Roki

Člen 8

Agregiranje, ocenjevanje in vrednotenje statističnih informacij o sredstvih in obveznostih, ki jih imajo in so jih izdale zavarovalne družbe

Člen 9

Statistične informacije, ki se poročajo o pokojninskih skladih

Člen 10

Roki

Člen 11

Agregiranje, ocenjevanje in vrednotenje statističnih informacij o sredstvih in obveznostih, ki jih imajo in so jih izdali pokojninski skladi

Člen 12

Statistične informacije, ki se poročajo o sredstvih in obveznostih, ki jih imajo in so jih izdale DPFS

Člen 13

Izračun ocene celotne vrednosti in standardi kakovosti

Člen 14

Roki

NCB poročajo ECB četrtletne statistične informacije iz člena 12 do zaključka poslovanja na 28. delovni dan po koncu četrtletja, na katero se statistične informacije nanašajo.

Člen 15

Statistične informacije, ki se poročajo o sredstvih in obveznostih, ki jih imajo in so jih izdali DFP

Člen 16

Roki

NCB poročajo ECB četrtletne statistične informacije iz člena 15 četrtletno do zaključka poslovanja na zadnji koledarski dan tretjega meseca po koncu četrtletja, na katero se informacije nanašajo, ali na predhodni delovni dan, če zadnji koledarski dan v mesecu ni delovni dan.

Člen 17

Statistične informacije, ki se poročajo o sredstvih in obveznostih, ki jih imajo in so jih izdale centralne nasprotne stranke

Člen 18

Zahteve za poročanje preteklih podatkov v primeru sprejetja eura

Člen 19

Preverjanje in pojasnila

Člen 20

Koledar poročanja

ECB vsako leto do konca septembra sporoči NCB natančne datume prenosa v obliki koledarja poročanja. NCB ta koledar poročanja upoštevajo pri poročanju statističnih informacij v skladu s to smernico.

Člen 21

Standardi za prenos

NCB prenesejo statistične informacije, ki se poročajo v skladu s to smernico, elektronsko na način, ki ga določi ECB. Oblika statističnega sporočila za to elektronsko izmenjavo statističnih informacij je oblika, dogovorjena v ESCB.

Kadar se prvi pododstavek ne uporablja, lahko NCB s predhodnim soglasjem ECB uporabijo drug način prenosa statističnih informacij.

Člen 22

Poenostavljeni postopek spreminjanja

Izvršilni odbor ECB lahko ob upoštevanju stališč Odbora za statistiko sprejme potrebne tehnične spremembe prilog, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja za poročevalske enote v državah članicah. Izvršilni odbor o vsaki taki spremembi brez odlašanja obvesti Svet ECB.

Člen 23

Prvo poročanje

Člen 24

Začetek učinkovanja

Člen 25

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.

PRILOGA I

DEL 1

Statistične informacije, ki se poročajo o sredstvih in obveznostih, ki jih imajo in so jih izdali investicijski skladi

Za namene teh tabel so investicijski skladi, ki prvenstveno investirajo v delnice/enote, ki so jih izdali investicijski skladi (skladi skladov), razvrščeni v skladu s kategorijo investicijskih skladov, v katero prvenstveno investirajo, kakor se določi med drugim na podlagi javnega prospekta, pravil sklada, ustanovitvenih aktov, sprejetih statutov ali notranjih predpisov, vpisnih dokumentov, investicijskih pogodb ali tržnih dokumentov.

TABELA 1

Statistične informacije, ki se poročajo četrtletno: stanja, prerazvrstitveni popravki in prevrednotovalni popravki

Tabela 2

Statistične informacije, ki se poročajo mesečno: stanja, prerazvrstitveni popravki in prevrednotovalni popravki

DEL 2

Statistične informacije, ki se poročajo o zavarovalnih družbah

TABELA 1

Statistične informacije, ki se poročajo četrtletno: stanja, prerazvrstitveni popravki in prevrednotovalni popravki

Tabela 2

Statistične informacije, ki se poročajo letno

DEL 3

Statistične informacije, ki se poročajo o pokojninskih skladih

TABELA 1

Statistične informacije, ki se poročajo četrtletno: stanja, prerazvrstitveni popravki in prevrednotovalni popravki

DEL 4

Statistične informacije, ki se poročajo o sredstvih in obveznostih, ki jih imajo in so jih izdali DFP

Oddelek 1: tabela za poročanje

Kadar dejanske informacije niso na voljo ali jih ni mogoče obdelati, NCB za namene tabele 1 predložijo nacionalne ocene. Kadar osnovni ekonomski pojav obstaja, vendar se statistično ne spremlja in zato ni mogoče predložiti nacionalnih ocen, se lahko NCB odločijo, da te časovne vrste ne poročajo ali jo poročajo kot manjkajočo. Vsaka časovna vrsta, ki se ne poroča, se razlaga kot „statistične informacije, ki obstajajo, vendar se ne zbirajo“ s strani NCB. ECB lahko oblikuje predpostavke in ocene za namen priprave agregatov euroobmočja.

TABELA 1

Statistične informacije, ki se poročajo četrtletno: stanja in prerazvrstitveni popravki

Oddelek 2: kategorije instrumentov in pravila vrednotenja

V skladu z Uredbo (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) (ESR 2010) je treba sredstva in obveznosti vrednotiti po tekočih tržnih cenah na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša. Vloge in posojila je treba poročati po imenski vrednosti, brez obračunanih obresti.

Sredstva

Skupna sredstva/obveznosti: skupna sredstva morajo biti enaka vsoti vseh ločeno določenih postavk na strani sredstev v bilanci stanja in morajo biti enaka tudi skupnim obveznostim.

1.

Vloge: ta postavka (2) je sestavljena iz dveh glavnih podkategorij – prenosljive vloge in druge vloge. V to postavko je treba vključiti tudi imetja gotovine. Pravila vrednotenja: v skladu s splošnim načelom obračunskega računovodstva se obresti na vloge beležijo v bilanci stanja, ko se obračunajo, tj. po obračunskem načelu, in ne takrat, ko so dejansko prejete ali plačane, tj. na podlagi plačila. Obračunane obresti na vloge je treba razvrstiti v kategorijo „preostala sredstva“ na bruto osnovi. V primeru FDP je ta postavka razvrščena med „preostala sredstva“.

2.

Posojila: ta postavka obsega: — posojila, odobrena gospodinjstvom v obliki potrošniškega kredita, tj. posojila, odobrena predvsem za osebno potrošnjo blaga in storitev; stanovanjska posojila, tj. posojila, odobrena za namen vlaganja v stanovanjske nepremičnine za osebno rabo ali oddajo, vključno z gradnjo in prenavljanjem; in druga posojila, tj. posojila, odobrena za druge namene kot potrošnjo in nakup stanovanjskih nepremičnin, na primer za poslovne namene, konsolidacijo dolgov, izobraževanje itd.; — finančni leasing, odobren tretjim osebam; — slaba posojila, ki še niso bila odplačana ali odpisana; — imetja netržnih vrednostnih papirjev; — podrejeni dolg v obliki posojil. Za podkategorijo PVP je treba posojila razvrstiti med „preostala sredstva“. Pravila vrednotenja: posojila, ki jih odobrijo DFP, je treba beležiti na bruto osnovi, z vsemi povezanimi splošnimi in posebnimi rezervacijami, dokler jih poročevalska institucija ne odpiše, takrat pa jih je treba odstraniti iz bilance stanja. V skladu s splošnim načelom obračunskega računovodstva se obresti na posojila beležijo v bilanci stanja, ko se obračunajo, tj. po obračunskem načelu, in ne takrat, ko so dejansko prejete ali plačane, tj. na podlagi plačila. Obračunane obresti na posojila je treba razvrstiti na bruto osnovi v kategorijo „preostala sredstva“.

3.

Dolžniški vrednostni papirji: ta postavka vključuje imetja dolžniških vrednostnih papirjev, ki so tržni finančni instrumenti, ki služijo kot dokaz dolga in se z njimi običajno trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo lastniških pravic v instituciji izdajateljici. Ta postavka vključuje tudi tržna posojila, ki so postala tržna na organiziranem trgu, pod pogojem, da obstaja dokaz o trgovanju na sekundarnem trgu, vključno z obstojem vzdrževalcev trga in pogostim kotiranjem finančnih sredstev, kot ga povzročijo razponi med povpraševanjem in ponudbo. Pravila vrednotenja: v skladu z ESR 2010 je treba dolžniške vrednostne papirje poročati po tržni vrednosti.

4.

Lastniški kapital: lastniški kapital predstavlja lastniške pravice v družbah ali nepravih družbah. Ta finančna sredstva dajejo imetnikom v splošnem pravico do deleža v dobičku družb ali nepravih družb in do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji. Lastniški kapital ne vključuje delnic/enot investicijskih skladov. Ta postavka vključuje: — delnice, ki kotirajo na borzi: lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi. Taka borza je lahko priznana borza vrednostnih papirjev ali katera koli druga oblika sekundarnega trga. Za delnice, ki kotirajo na borzi, se uporablja tudi izraz kotirajoče delnice. Obstoj tečajev za delnice, ki kotirajo na borzi, pomeni, da so tekoče tržne cene običajno takoj na voljo (ESR 2010, odstavek 5.146); — delnice, ki ne kotirajo na borzi: lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi (ESR 2010, odstavek 5.147); — drug lastniški kapital: vse oblike lastniškega kapitala, ki ne kotirajo na borzi, ali delnice, ki ne kotirajo na borzi (ESR 2010, odstavka 5.153 in 5.154). Pravila vrednotenja: v skladu z ESR 2010 je treba lastniški kapital poročati po tržni vrednosti.

5.

Delnice/enote investicijskih skladov: ta postavka vključuje imetja delnic/enot, ki jih izdajo SDT in investicijski skladi razen SDT. Za podkategorijo FDP je treba delnice/enote investicijskih skladov razvrstiti med „preostala sredstva“. Pravila vrednotenja: v skladu z ESR 2010 je treba delnice/enote investicijskih skladov poročati po tržni vrednosti.

6.

Izvedeni finančni instrumenti, kar vključuje: — opcije, — nakupne bone, — standardizirane terminske posle, — terminske posle, — zamenjave, — kreditne izvedene finančne instrumente. V primeru FDP je treba to postavko razvrstiti med „preostala sredstva“. Izvedeni finančni instrumenti se v bilanci stanja beležijo po tržni vrednosti na bruto osnovi. Posamezne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih s pozitivno tržno vrednostjo se v bilanci stanja beležijo na strani sredstev, pogodbe z negativno tržno vrednostjo pa na strani obveznosti. Bruto bodoče obveznosti iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih se v bilanci stanja ne beležijo. Izvedeni finančni instrumenti se lahko beležijo na neto osnovi v skladu z drugačnimi metodami vrednotenja. Kadar so na voljo samo neto pozicije ali se pozicije beležijo po vrednosti, ki ni tržna vrednost, se poročajo te pozicije. Ta postavka ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov, ki se v skladu z nacionalnimi pravili ne beležijo v bilanci stanja.

7.

Preostala sredstva: to je rezidualna postavka na strani sredstev v bilanci stanja, ki je opredeljena kot „sredstva, ki niso vključena drugje“. Ta postavka obsega sredstva, kot so obračunane aktivne obresti na posojila/vloge in obračunane najemnine za zgradbe, dividende, ki bodo še prejete, terjatve, ki niso povezane z glavno dejavnostjo DFP, bruto terjatve v zvezi z aktivnimi časovnimi razmejitvami, bruto terjatve v zvezi s tranzitnimi postavkami, druga sredstva, ki niso ločeno določena, npr. nefinančna sredstva (vključno z osnovnimi sredstvi), posojila in vloge, odvisno od podkategorije DFP.

Obveznosti

Skupna sredstva/obveznosti: skupne obveznosti morajo biti enake vsoti vseh ločeno določenih postavk na strani obveznosti v bilanci stanja in tudi enake skupnim sredstvom (glej tudi postavko sredstev „skupna sredstva/obveznosti“).

1.

Prejeta posojila in vloge: ta postavka obsega naslednje: — vloge: prenosljive vloge in druge vloge (glej sredstva), položene pri DFP. Te vloge običajno položijo MFI; — posojila: posojila, odobrena DFP, ki so bodisi evidentirana z netržnimi dokumenti bodisi niso evidentirana z dokumenti.

2.

Izdani dolžniški vrednostni papirji: vrednostni papirji razen lastniškega kapitala, ki jih izdajo DFP in so običajno tržni instrumenti, s katerimi se trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo lastniških pravic v instituciji izdajateljici.

3.

Kapital in rezerve: ta postavka obsega zneske, ki izhajajo iz izdaje lastniškega kapitala s strani DFP delničarjem ali drugim lastnikom ter za imetnika predstavljajo lastniške pravice v DFP ter običajno pravico do deleža v dobičku DFP in do deleža v kapitalu ob likvidaciji. Vključena so tudi sredstva, ki izhajajo iz nerazporejenih prejemkov, ali sredstva, ki jih DFP nameni za verjetna plačila in obveznosti v prihodnosti. Ta postavka vključuje: — lastniški kapital; — nerazporejene prejemke ali sredstva; — posebne in splošne rezervacije za posojila, vrednostne papirje in druge vrste sredstev; — dobiček/izgubo iz poslovanja.

4.

Izvedeni finančni instrumenti: glej postavko sredstev „izvedeni finančni instrumenti“.

5.

Preostale obveznosti: to je rezidualna postavka na strani obveznosti v bilanci stanja, ki je opredeljena kot „obveznosti, ki niso vključene drugje“. Ta postavka obsega obveznosti, kot so bruto terjatve v zvezi s pasivnimi časovnimi razmejitvami, bruto terjatve v zvezi s tranzitnimi postavkami, obračunane pasivne obresti na vloge, dividende, ki jih je treba plačati, terjatve, ki niso povezane z glavno dejavnostjo DFP, rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb, plačila kritja na podlagi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki predstavljajo gotovinsko zavarovanje, vplačano za zavarovanje pred kreditnim tveganjem, vendar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo ob izteku pogodbe, neto pozicije, ki izhajajo iz posojanja vrednostnih papirjev brez gotovinskega zavarovanja, neto terjatve v zvezi s prihodnjimi poravnavami transakcij z vrednostnimi papirji, druge obveznosti, ki niso ločeno določene, npr. dolžniški vrednostni papirji, izvedeni finančni instrumenti, odvisno od podkategorije DFP.

Oddelek 3: nacionalna pojasnila

1.

Viri podatkov/sistem zbiranja podatkov – to mora vključevati: — vire podatkov, uporabljene za pripravo statistike DFP, npr. statistični uradi, neposredno poročanje DFP in/ali upravljavcev skladov; — podrobnosti o sistemih zbiranja, npr. prostovoljna poročila, raziskave med podjetji, vzorčenje, poročanje, za katero veljajo mejne vrednosti in izračun ocene celotne vrednosti.

2.

Postopki priprave: opisati je treba metodo, ki se uporabi za pripravo podatkov, npr. podroben opis ocen/predpostavk, način agregiranja vrst podatkov, če imata dve vrsti podatkov različno frekvenco.

3.

Pravni okvir: predložiti je treba izčrpne informacije o nacionalnem pravnem okviru za institucije. Povezave z zakonodajo Unije je treba posebej poudariti. Če je v isto kategorijo vključenih več vrst institucij, je treba informacije predložiti za vse vrste institucij.

4.

Odstopanja od navodil ECB za poročanje: NCB morajo predložiti informacije o odstopanjih od navodil za poročanje. Odstopanja od navodil za poročanje lahko nastopijo v zvezi z: — razčlenitvijo po instrumentih: zajetje instrumentov se lahko razlikuje od navodil ECB za poročanje, npr. dveh različnih instrumentov ni mogoče določiti ločeno; — geografsko razčlenitvijo; — sektorsko razčlenitvijo; — metodami vrednotenja.

5.

Poročevalska populacija: NCB lahko v posebno podkategorijo DFP uvrstijo vse institucije, ki so skladne z opredelitvijo DFP. Opisati morajo vse institucije, ki so vključene v vsako podkategorijo DFP ali iz nje izključene. Kjer je mogoče, morajo NCB predložiti ocene zajetja podatkov z vidika skupnih sredstev poročevalske populacije.

6.

Prelomi v zgodovinskih podatkih: opisati je treba prelome in večje spremembe v času pri zbiranju, zajetju poročanja, sistemih poročanja in pripravljanju zgodovinskih podatkov. V primeru prelomov je treba navesti, v kolikšnem obsegu se lahko stari in novi podatki štejejo za primerljive.

7.

Druge pripombe: katere koli druge relevantne pripombe ali navedbe.

DEL 5

Statistične informacije, ki se poročajo o sredstvih in obveznostih, ki jih imajo in so jih izdale centralne nasprotne stranke

TABELA 1

Statistične informacije, ki se poročajo četrtletno: stanja in prerazvrstitveni popravki

---

(1)  Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(2)  V skladu z ESR 2010 velja, da je treba finančno transakcijo, ki jo sproži posojilodajalec, razvrstiti kot vlogo, finančno transakcijo, ki jo sproži posojilojemalec, pa kot posojilo.

PRILOGA II

POROČANJE POPRAVKOV IN IZPELJAVA TRANSAKCIJ V KONTEKSTU STATISTIKE INVESTICIJSKIH SKLADOV, ZAVAROVALNIH DRUŽB, POKOJNINSKIH SKLADOV IN DPFS

DEL 1

Splošni opis postopka za izpeljavo transakcij

1.

Finančne transakcije so neto pridobitev finančnih sredstev ali neto prevzem obveznosti za vsako vrsto finančnega instrumenta, tj. vsota vseh finančnih transakcij, izvršenih v zadevnem referenčnem obdobju. Okvir za izpeljavo transakcij za statistiko sredstev in obveznosti investicijskih skladov, zavarovalnih družb, pokojninskih skladov in DPFS temelji na Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov, ki je bil objavljen kot Priloga A k Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010). Odstopanja od tega mednarodnega standarda so, kjer je potrebno, v tej prilogi izvedena glede vsebine podatkov in imen statističnih konceptov. Ta priloga se razlaga v skladu z ESR 2010, razen če je v Uredbi (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38), Uredbi (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40), Uredbi (EU) št. 1374/2014 (ECB/2014/50), Uredbi (EU) 2018/231 (ECB/2018/2) ali tej smernici določeno drugače.

2.

ECB v kontekstu statistike investicijskih skladov, zavarovalnih družb in pokojninskih skladov izračuna transakcije na podlagi razlike med stanji na datume poročanja ob koncu obdobja za vsako postavko sredstev in obveznosti, od česar nato odstrani učinek gibanj, ki ne izhajajo iz transakcij („popravki“). Te se združijo v dve kategoriji: „prerazvrstitveni popravki“ in „prevrednotovalni popravki zaradi sprememb cen in deviznih tečajev (2)“. Nacionalne centralne banke (NCB) poročajo ECB o teh dveh kategorijah, tako da se lahko ti netransakcijski učinki odstranijo pri izračunu statističnih podatkov o transakcijah.

3.

V kontekstu statistike DPFS NCB neposredno poročajo ECB transakcije in ne popravke. Izračun transakcij (ki ga opravijo neposredno poročevalske enote ali NCB) mora biti skladen s splošnim pristopom k prerazvrstitvenim in prevrednotovalnim popravkom zaradi sprememb cen in deviznih tečajev iz te priloge.

4.

Transakcije se na splošno izračunajo na neto osnovi, tj. ugotavljanje bruto finančnih transakcij ali prometa se ne zahteva. Izjema je statistika investicijskih skladov, za katero Uredba (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38) zahteva ločeno poročanje novih izdaj in odkupov delnic/enot investicijskih skladov v referenčnem obdobju.

5.

Finančne transakcije se v splošnem merijo po vrednosti transakcije – vrednosti, po kateri se sredstva pridobijo/odsvojijo in/ali po kateri obveznosti nastanejo, prenehajo ali se izmenjajo –, ki ni nujno enaka ceni na trgu ali pošteni vrednosti sredstva v času transakcije. Vrednost transakcije ne vključuje zaračunanih storitev, dajatev, provizij ali podobnih plačil za storitve.

6.

Ta priloga določa metodologijo za izpeljavo transakcij. Del 2 se osredotoča na zahteve za poročanje o popravkih. Del 3 obravnava posebne prilagoditve, ki se izvedejo pri pripravi statistike investicijskih skladov, zavarovalnih družb, pokojninskih skladov in DPFS.

DEL 2

Poročanje popravkov

7.

V kontekstu statistike investicijskih skladov, zavarovalnih družb in pokojninskih skladov morajo NCB poročati ECB „prerazvrstitvene popravke“ in „prevrednotovalne popravke zaradi sprememb cen in deviznih tečajev“.

8.

Oddelek 1 opisuje poročanje prerazvrstitvenih popravkov in vključuje primere prerazvrstitvenih popravkov. Oddelek 2 opisuje poročanje prevrednotovalnih popravkov zaradi sprememb cen in deviznih tečajev.

9.

Za popravke velja enak sistem dvostavnega knjigovodstva kot za stanja. V vseh primerih imajo popravki protipostavko, ki je odvisna od poslov ali nacionalnih računovodskih pravil.

Oddelek 1: prerazvrstitveni popravki

Oddelek 1.1 Splošni opis

1.

„Prerazvrstitveni popravki“ obsegajo katero koli spremembo v bilanci stanja referenčnega sektorja, ki je posledica sprememb sestave in strukture poročevalske populacije, sprememb razvrstitve finančnih instrumentov in nasprotnih strank, sprememb statističnih opredelitev in (delnih) popravkov napak pri poročanju, ki vse povzročijo prelome v vrstah podatkov in zato vplivajo na primerljivost dveh zaporednih stanj ob koncu obdobja. Širitve euroobmočja se lahko štejejo za posebni primer prerazvrstitve.

2.

NCB poročajo statistične informacije o prerazvrstitvenih popravkih, kakor določa ta smernica, pri čemer uporabijo statistične informacije, ki jih neposredno poroča poročevalska populacija, nadzorniške informacije, preverjanja verodostojnosti, priložnostna poizvedovanja (npr. v zvezi z osamelci), nacionalne statistične zahteve, informacije o subjektih, ki vstopajo v poročevalsko populacijo ali iz nje izstopajo, ter vse druge vire, ki so jim na voljo. NCB ugotovijo spremembe stanj, ki so posledica prerazvrstitev, in poročajo neto znesek. Neto zvišanje stanj zaradi prerazvrstitev se vnese s pozitivnim predznakom, neto znižanje stanj pa z negativnim predznakom.

3.

NCB lahko pripravijo ocene prerazvrstitvenih popravkov, zlasti če statistične informacije niso takoj na voljo ali so slabe kakovosti. Od ECB se ne pričakuje, da bo izvedla naknadne popravke, razen če NCB ugotovijo bistvene spremembe zaradi prerazvrstitev v končnih statističnih informacijah, ki jih NCB ne morejo pravočasno popraviti. V tem primeru lahko ECB v dogovoru z zadevno NCB izvede naknadne popravke.

4.

NCB morajo poslati vsaj vse prerazvrstitvene popravke nad 50 milijonov EUR. S pomočjo te mejne vrednosti se NCB odločajo, ali naj pripravijo popravke ali ne. Vendar če se zberejo relativno podrobne informacije ne glede na mejno vrednost, bi lahko imel poskus uporabe take mejne vrednosti za NCB nasprotni učinek. Ta fleksibilnost ne posega v zahtevo za usklajenost poročanih statističnih informacij za referenčno obdobje in med različnimi frekvencami poročanja (tj. med mesečnimi in četrtletnimi statističnimi informacijami v primeru investicijskih skladov).

5.

NCB morajo v okviru omejitev iz členov 3(11), 6(6), 9(5), 12(5), 15(5) in 17(4) popraviti napake pri poročanju v podatkih o stanjih takoj, ko napake odkrijejo. V idealnem primeru popravki v celoti odpravijo napako v podatkih, zlasti kadar se napaka nanaša na eno samo obdobje ali omejeno časovno obdobje. V teh okoliščinah ne pride do prelomov v vrstah podatkov. Če pa se napaka nanaša na zgodovinske podatke in se pretekli podatki ne popravijo ali se popravijo samo za omejeno časovno obdobje, obstaja prelom med prvim obdobjem s popravljeno vrednostjo in zadnjim obdobjem, ki vsebuje napačno vrednost. V tem primeru NCB ugotovijo velikost preloma in vnesejo popravek med „prerazvrstitvene popravke“. Navedeno velja tudi za spremembe statističnih opredelitev, ki vplivajo na poročane podatke, in prelome, ki lahko nastanejo zaradi uvedbe, spremembe ali opustitve metod izračuna ocene celotne vrednosti.

Oddelek 1.2 Primeri prerazvrstitvenih popravkov

Spremembe sestave poročevalske populacije

6.

Spremembe sestave poročevalske populacije lahko povzročijo prenos poslov prek meja gospodarskega sektorja. Taki prenosi ne predstavljajo transakcij in se zato obravnavajo kot popravek v „prerazvrstitvah in drugih popravkih“.

7.

Institucija, ki vstopi v poročevalski sektor, lahko prenese posle v poročevalsko populacijo, institucija, ki izstopi iz sektorja, pa lahko prenese posle iz sektorja. Vendar obseg poslovanja, ki ga vstopna institucija začne na novo po vstopu v poročevalski sektor, predstavlja finančno transakcijo, ki se ne odstrani iz statističnih informacij. Podobno se v primeru, ko izstopna institucija zmanjša obseg poslovanja pred izstopom iz poročevalskega sektorja, to v statističnih informacijah zajame kot transakcija.

8.

Neto učinek vstopnih ali izstopnih institucij na agregirana sredstva in obveznosti poročevalskega sektorja se izračuna z agregiranjem sredstev in obveznosti, ki jih prvič poročajo nove vstopne institucije, ter sredstev in obveznosti, ki jih zadnjič poročajo izstopne institucije, in sicer na podlagi razlike med obema za vsako postavko. Ta neto vrednost se vnese med „prerazvrstitvene popravke“. V nekaterih okoliščinah lahko obstaja vpliv na poročanje nasprotnih strank, kar je treba prav tako upoštevati pri popravkih kot spremembo sektorja.

Spremembe strukture poročevalskega sektorja

9.

Spremembe strukture poročevalskega sektorja nastanejo v kontekstu reorganizacije znotraj skupine ali združitev, prevzemov in delitev. Ta prestrukturiranja podjetij običajno vodijo do sprememb vrednotenja finančnih sredstev in obveznosti; vnesejo se prevrednotovalni popravki, da se odrazijo te spremembe in omogoči pravilna izpeljava transakcij. Poleg tega prestrukturiranja pogosto povzročijo prenos finančnih sredstev in obveznosti iz bilance stanja ene institucionalne enote v drugo (sprememba lastništva). Meja za obravnavo prenosov sredstev kot transakcij je opredeljena z obstojem dveh ločenih institucionalnih enot, ki delujeta na podlagi vzajemnega dogovora. Če pa so prenosi posledica nastanka ali izginotja institucionalne enote, jih je treba obravnavati kot „prerazvrstitvene popravke“. Zlasti če združitev ali prevzem vodi do izginotja ene ali več institucionalnih enot, je treba poročati vse navzkrižne pozicije, ki so obstajale med institucijami, ki so predmet združitve, in so bile izravnane v času, ko so enote, ki so prenehale obstajati, izginile iz sistema, in prerazvrstitvene popravke. Delitve podjetij se obravnavajo simetrično.

Drugi primeri prerazvrstitvenih popravkov

10.

Spremembe razvrstitve po sektorjih ali v rezidenčnosti strank povzročijo prerazvrstitev sredstev/obveznosti v razmerju do teh nasprotnih strank. Take spremembe razvrstitve nastanejo iz številnih razlogov, npr. ker subjekt države po privatizaciji zamenja gospodarski sektor ali ker se zaradi združitev/delitev spremeni glavna dejavnost družb. Podobno se lahko spremeni razvrstitev sredstev in obveznosti po instrumentih, na primer, kadar posojila postanejo tržna in se posledično za statistične namene štejejo kot dolžniški vrednostni papirji. Ker te prerazvrstitve povzročijo spremembe poročanih stanj, vendar ne predstavljajo transakcije, je treba uvesti popravek, da se njihov vpliv odstrani iz statistike.

Posebni primeri statistike investicijskih skladov – spremembe naložbene politike

11.

Spremembe poročevalskega sektorja za investicijske sklade, do katerih pride zaradi sprememb naložbene politike (npr. delniški sklad se spremeni v mešan sklad), se zabeležijo kot finančna transakcija in ne kot prerazvrstitev. To izhaja iz dejstva, da mora biti vsaka sprememba naložbene politike dogovorjena med vlagatelji pred spremembo, zaradi česar se obravnava kot aktivna naložbena odločitev. NCB lahko od tega pristopa odstopa in poroča prerazvrstitveni popravek samo, če razpolaga s predhodno informacijo, da sprememba politike ni temeljila na zavestni odločitvi vlagateljev.

12.

Ta obravnava se uporablja tudi za poročevalske enote, ki se po spremembah naložbene politike premaknejo iz poročevalskega sektorja za sklade denarnega trga v poročevalski sektor za investicijske sklade in obratno.

Oddelek 2: prevrednotovalni popravki zaradi sprememb cen in deviznih tečajev

Oddelek 2.1 Splošni opis

13.

„Prevrednotovalni popravki zaradi sprememb deviznih tečajev“, ki se poročajo v kontekstu statistike investicijskih skladov, zavarovalnih družb in pokojninskih skladov, vključujejo (i) popravke za odpise/delne odpise posojil, (ii) prevrednotovalne popravke zaradi sprememb cen ter (iii) prevrednotovalne popravke zaradi sprememb deviznih tečajev.

14.

Popravek za „odpise/delne odpise“ se nanaša na vpliv sprememb vrednosti posojil, zabeleženih v bilanci stanja, ki so posledica odpisov/delnih odpisov posojil.

15.

Popravek zaradi cenovnega prevrednotenja sredstev in obveznosti se nanaša na nihanja v vrednotenju sredstev in obveznosti, ki nastanejo zaradi spremembe cene, po kateri so sredstva in obveznosti zabeležena ali se z njimi trguje. Popravek vključuje spremembe, ki se sčasoma pojavijo v vrednosti stanj ob koncu obdobja zaradi sprememb referenčne vrednosti, po kateri so sredstva in obveznosti zabeleženi, tj. dobički/izgube iz lastnine. Vsebuje lahko tudi spremembe vrednotenja, ki izhajajo iz transakcij s sredstvi/obveznostmi, tj. realiziranih dobičkov/izgub, pri čemer se upoštevajo različne nacionalne prakse.

16.

Gibanja deviznih tečajev za euro, ki se pojavijo med datumi poročanja ob koncu obdobja, povzročijo spremembe vrednosti sredstev in obveznosti v tuji valuti, kadar so te izražene v eurih. Ker te spremembe predstavljajo dobičke/izgube iz lastnine in ker niso finančne transakcije, je treba identificirati učinke vrednotenja, tako da se lahko odstranijo iz transakcij. Prevrednotovalni popravki zaradi tečajnih sprememb lahko vsebujejo tudi spremembe vrednotenja, ki izhajajo iz transakcij s sredstvi/obveznostmi, tj. realiziranih dobičkov/izgub, pri čemer se upoštevajo različne nacionalne prakse.

17.

Za namen predložitve statističnih informacij ECB morajo NCB zagotoviti, da se stanja sredstev in obveznosti, ki so izražena v tujih valutah, preračunajo v eure z uporabo tržnega deviznega tečaja na dan, na katerega se podatki nanašajo. Uporabiti je treba referenčne devizne tečaje ECB (3).

Oddelek 2.2 Poročanje NCB o prevrednotovalnih popravkih

18.

Uredba (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38), Uredba (EU) št. 1374/2014 (ECB/2014/50) in Uredba (EU) 2018/231 (ECB/2018/2) omogočajo fleksibilnost glede vrste statističnih informacij, ki so potrebne za izračun prevrednotovalnih popravkov za sredstva in obveznosti, in glede oblike, v kateri se ti podatki zbirajo in pripravljajo. Odločitev o metodi je prepuščena NCB.

19.

Iz tega izhaja, da bodo morale NCB za izpolnitev zahtev, ki se nanašajo na investicijske sklade, zavarovalne družbe in pokojninske sklade, glede „prevrednotovalnih popravkov zaradi sprememb cen in deviznih tečajev“, določenih v členih 3(4), 6(3) in 9(2) te smernice, morda izpeljati popravke iz statističnih informacij, ki jih poroča poročevalska populacija po posameznih vrednostnih papirjih ali posameznih postavkah, ali iz neposredno poročanih statističnih informacij o transakcijah. NCB bodo morale morda tudi oceniti popravke v zvezi z nekaterimi razčlenitvami, ki jih poročevalska populacija ne poroča, ker se ne štejejo za „minimalne zahteve“, tj. v tabeli 3 v delu 3 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38) ter tabelah 3a in 3b v delu 3 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1374/2014 (ECB/2014/50).

Statistične informacije, ki se poročajo po posameznih vrednostnih papirjih/postavkah

20.

Za izpeljavo prevrednotovalnih popravkov iz členov 3(6), 6(4) in 9(3) za vrednostne papirje, ki se zbirajo po posameznih vrednostnih papirjih, sta na voljo naslednji dve možnosti: možnost 1: poročevalske enote poročajo NCB statistične informacije po posameznih vrednostnih papirjih, kar omogoča NCB, da izpeljejo prevrednotovalne popravke zaradi sprememb cen in deviznih tečajev: — investicijski skladi poročajo statistične informacije po posameznih vrednostnih papirjih, ki se zahtevajo v odstavkih 1, 2 in 4 tabele 2 v delu 3 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38); — zavarovalne družbe poročajo statistične informacije po posameznih vrednostnih papirjih, ki se zahtevajo v odstavkih 1, 2 in 4 tabel 2.1 in 2.2 v delu 3 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1374/2014 (ECB/2014/50); — pokojninski skladi poročajo statistične informacije po posameznih vrednostnih papirjih, ki se zahtevajo v odstavkih 1, 2 in 4 tabel 2.1 in 2.2 v delu 3 Priloge I k Uredbi (EU) 2018/231 (ECB/2018/2). Te informacije omogočajo NCB, da pridobijo točne informacije o „prevrednotovalnih popravkih zaradi spremembe cen in deviznih tečajev“, ki jih je treba predložiti ECB. Smernice o tem, kako izpeljati približke v skladu s členi 3(7), 6(4) in 9(3) te smernice, so na voljo v priročniku o statistiki investicijskih skladov (Manual on investment funds statistics), ki je objavljen na spletni strani ECB; možnost 2: poročevalske enote poročajo NCB transakcije (tj. skupne zneske nakupov in prodaj vrednostnih papirjev, ki so se izvedli v referenčnem obdobju) po posameznih vrednostnih papirjih, kot sledi: — investicijski skladi poročajo statistične informacije v skladu z odstavkoma 1 in 3 tabele 2 v delu 3 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38); — zavarovalne družbe poročajo statistične informacije v skladu z odstavkoma 1 in 3 tabel 2.1 in 2.2 v delu 3 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1374/2014 (ECB/2014/50); — pokojninski skladi poročajo statistične informacije v skladu z odstavkoma 1 in 3 tabel 2.1 in 2.2 v delu 3 Priloge I k Uredbi (EU) 2018/231 (ECB/2018/2). NCB izračunajo prevrednotovalne popravke na podlagi razlike med stanji ob koncu obdobja ter z odstranitvijo transakcij in morebitnih prerazvrstitvenih popravkov, navedenih v oddelku 1 dela 2 te priloge. NCB predložijo prevrednotovalne popravke ECB v skladu s to smernico.

21.

Podoben pristop lahko NCB uporabijo za sredstva, ki niso vrednostni papirji, kadar zbirajo statistične informacije po posameznih postavkah.

Statistične informacije, ki se poročajo agregirano

22.

Za sredstva in obveznosti, ki se zbirajo agregirano, so na voljo naslednje tri možnosti za izpeljavo prevrednotovalnih popravkov zaradi sprememb cen in deviznih tečajev: možnost 1: poročevalske enote poročajo agregirane prevrednotovalne popravke (4). NCB, ki izberejo to metodo, agregirajo prevrednotovalne popravke, ki jih poročajo poročevalske enote, za predložitev podatkov ECB; možnost 2: poročevalske enote poročajo agregirane transakcije. Poročevalske enote združijo transakcije v referenčnem obdobju in NCB prenesejo vrednost nakupov in prodaj: NCB, ki prejmejo statistične informacije o transakcijah, izračunajo prevrednotovalne popravke na podlagi razlike med stanji ob koncu obdobja ter z odstranitvijo transakcij in morebitnih prerazvrstitvenih popravkov, navedenih v oddelku 1 dela 2 te priloge. NCB predložijo prevrednotovalne popravke ECB v skladu s to smernico; možnost 3: NCB izpeljejo približke na podlagi podatkov, ki jih predložijo poročevalske enote.

DEL 3

Posebna pravila in prilagoditve

23.

Obresti na vloge, posojila ter izdane dolžniške vrednostne papirje in imetja dolžniških vrednostnih papirjev se do njihovega plačila beležijo po obračunskem načelu in kot transakcija. Smernice o instrumentu, s katerim se obračunane obresti beležijo v statističnih informacijah, ki jih NCB prenesejo ECB, pa se razlikujejo v primeru statistike investicijskih skladov, zavarovalnih družb, pokojninskih skladov in DPFS.

24.

V primeru statistike investicijskih skladov se obračunane obresti na posojila/vloge beležijo med „preostala sredstva“ oziroma „preostale obveznosti“. Obračunane obresti na dolžniške vrednostne papirje se beležijo z zadevnim finančnim instrumentom. Izdani dolžniški vrednostni papirji se ne beležijo kot ločena postavka in se vključijo v preostale obveznosti.

25.

V primeru statistike zavarovalnih družb se obračunane obresti v vseh primerih beležijo z zadevnim instrumentom.

26.

V primeru statistike pokojninskih skladov se obračunane obresti v vseh primerih na podlagi najboljše ocene beležijo z zadevnim instrumentom.

27.

V primeru statistike DPFS se obračunane obresti v vseh primerih beležijo med „preostala sredstva“ oziroma „preostale obveznosti“.

GLOSAR

Centralna država (central government) pomeni „centralno državo“ (podsektor S.1311), kakor je opredeljena v odstavku 2.114 Priloge A k Uredbi (EU) št. 549/2013.

Delniški skladi (equity funds) so investicijski skladi, ki prvenstveno investirajo v lastniški kapital. Merila za razvrstitev investicijskih skladov v delniške sklade so izpeljana iz javnega prospekta, pravil sklada, ustanovitvenih aktov, sprejetih statutov ali notranjih predpisov, vpisnih dokumentov ali investicijskih pogodb, tržnih dokumentov ali katere koli druge izjave s podobnim učinkom.

Drugi skladi (other funds) so investicijski skladi, ki niso obvezniški skladi, delniški skladi, mešani skladi, nepremičninski skladi ali hedge skladi.

Finančne družbe, ki se ukvarjajo s posojanjem (FDP) (financial corporations engaged in lending – FCLs), razvrščene kot DFP, so finančne družbe, primarno specializirane za financiranje sredstev za gospodinjstva in nefinančne družbe. V to kategorijo so vključene družbe, specializirane za finančni leasing, factoring, hipotekarno posojanje in potrošniško kreditiranje. Te finančne družbe lahko delujejo v pravni obliki stanovanjske banke, komunalne kreditne institucije itd.

Finančni leasing (financial lease) je pogodba, s katero pravni lastnik trajnega blaga (v nadaljnjem besedilu: leasingodajalec) posodi to blago tretji osebi (v nadaljnjem besedilu: leasingojemalec) za večji del, če že ne za celotno ekonomsko življenjsko dobo blaga, v zameno za obroke, ki pokrijejo stroške blaga, povečane za znesek pripisanih obresti. Za leasingojemalca se domneva, da prejme vse koristi, ki izhajajo iz uporabe tega blaga, ter da nosi vse stroške in tveganja, ki so povezani z lastništvom.

Hedge skladi (hedge funds) v tej smernici pomenijo kateri koli kolektivni naložbeni podjem, ne glede na njegovo pravno strukturo po nacionalnem pravu, ki za doseganje pozitivnih absolutnih donosov uporabljajo relativno neomejene investicijske strategije in katerih upravljavci poleg provizij za upravljanje prejmejo plačilo glede na uspešnost sklada. V ta namen imajo hedge skladi malo omejitev v zvezi z vrsto finančnih instrumentov, v katere lahko investirajo, in lahko zato fleksibilno uporabljajo najrazličnejše finančne tehnike, ki vključujejo finančne vzvode, prodaje na kratko ali katere koli druge tehnike. Ta opredelitev zajema tudi sklade, ki v celoti ali delno investirajo v druge hedge sklade, pod pogojem, da tudi sicer sodijo v to opredelitev. Ta merila za identifikacijo hedge skladov se morajo oceniti na podlagi javnega prospekta, pravil sklada, statutov ali notranjih predpisov, vpisnih dokumentov ali investicijskih pogodb, tržnih dokumentov ali katere koli druge izjave sklada s podobnim učinkom.

Indeksni investicijski skladi (ETF) (Exchange traded funds – ETFs) pomeni KNPVP ETF (UCITS ETF), kakor so opredeljeni v pododstavku 4 odstavka 3 Smernic (ESMA/2012/832) organa ESMA z dne 18. decembra 2012 o ETF in drugih vprašanjih v zvezi z UCITS skladi. ESMA opredeljuje KNPVP ETF (UCITS ETF) kot KNPVP (UCITS), s katerega vsaj enim razredom enot premoženja ali razredom delnic se dnevno trguje na vsaj enem organiziranem trgu ali večstranskem sistemu trgovanja, in ki ima vsaj enega vzdrževalca trga, ki si prizadeva za zagotovitev, da se tržna vrednost enot premoženja ali delnic na borzi bistveno ne razlikuje od čiste vrednosti sredstev in, kjer je to ustrezno, od indikativne čiste vrednosti sredstev. Za namene te smernice se vključijo tudi ne-KNPVP, ki ustrezajo opredelitvi ETF, kot jo uporablja ESMA.

Kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (Undertakings for Collective Investments in Transferable Securities – UCITS) pomeni investicijske sklade, ki so bili ustanovljeni v skladu z Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5).

Kompozitne zavarovalne družbe (composite insurance companies) so zavarovalne družbe, ki so pridobile dovoljenje za opravljanje dejavnosti neposrednih življenjskih in neživljenjskih zavarovanj. V primeru zavarovalnih družb, za katere velja Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), to zajema zavarovalne družbe, za katere veljata odstavka 2 in 5 člena 73 Direktive 2009/138/ES. Kompozitne zavarovalne družbe lahko poleg navedenega pridobijo dovoljenje tudi za opravljanje dejavnosti pozavarovanja (dejavnosti življenjskega in/ali neživljenjskega pozavarovanja, odvisno od nacionalnega prava).

Listinjenje na področju zavarovanja (insurance-linked securitisations) je listinjenje, pri katerem pride do prenosa zavarovalnih polic, bodisi s prenosom pravnega naslova ali pravice do udeležbe na DPFS, ali do prenosa zavarovalniških tveganj iz zavarovalnih ali pozavarovalnih družb na DPFS, ki v celoti financira svojo izpostavljenost takim tveganjem z izdajo instrumentov financiranja, pravice odplačila, ki jih imajo vlagatelji v te instrumente financiranja, pa so podrejene obveznostim pozavarovanja tega DPFS.

Mešani skladi (mixed funds) so investicijski skladi, ki investirajo tako v lastniški kapital kot v obveznice, pri čemer investicijska politika sklada ne daje prednosti enemu ali drugemu instrumentu. Merila za razvrstitev investicijskih skladov v mešane sklade so izpeljana iz javnega prospekta, pravil sklada, ustanovitvenih aktov, sprejetih statutov ali notranjih predpisov, vpisnih dokumentov ali investicijskih pogodb, tržnih dokumentov ali katere koli druge izjave s podobnim učinkom.

Nepremičninski skladi (real estate funds) so investicijski skladi, ki prvenstveno investirajo v nepremičnine. Merila za razvrstitev investicijskih skladov v nepremičninske sklade so izpeljana iz javnega prospekta, pravil sklada, ustanovitvenih aktov, sprejetih statutov ali notranjih predpisov, vpisnih dokumentov ali investicijskih pogodb, tržnih dokumentov ali katere koli druge izjave s podobnim učinkom.

Obvezniški skladi (bond funds) so investicijski skladi, ki prvenstveno investirajo v dolžniške vrednostne papirje. Merila za razvrstitev investicijskih skladov v obvezniške sklade so izpeljana iz javnega prospekta, pravil sklada, ustanovitvenih aktov, sprejetih statutov ali notranjih predpisov, vpisnih dokumentov ali investicijskih pogodb, tržnih dokumentov ali katere koli druge izjave s podobnim učinkom.

Odprti investicijski skladi (open-end investment funds) so investicijski skladi, katerih enote ali delnice se na zahtevo imetnikov ponovno odkupijo ali izplačajo neposredno ali posredno iz sredstev podjema.

Podrejene družbe (subsidiaries) so ločeni korporativni subjekti, v katerih ima drug subjekt večinski ali polni delež.

Podružnice (branches) so nekorporativni subjekti brez neodvisnega pravnega statusa, ki so v popolni lasti nadrejene družbe.

Posredniki z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti (PVP) (security and derivative dealers – SDDs), razvrščeni kot DFP, so finančne družbe, ki imajo dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev tretjim osebam, tako da kot svojo poslovno dejavnost investirajo v finančne instrumente za svoj račun in se v glavnem ukvarjajo z naslednjimi dejavnostmi finančnega posredništva:

(a)

trgovanje za svoj račun in/ali na svoje tveganje, kot „posredniki z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti“, z novimi ali neodplačanimi finančnimi instrumenti prek nakupov in prodaj teh finančnih instrumentov, z izključnim namenom, da pridobijo korist od razlike med nakupno in prodajno ceno. To vključuje tudi dejavnosti vzdrževanja trga;

(b)	prodaja primarne izdaje finančnih instrumentov in/ali plasiranje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa;

(c)	pomoč podjetjem pri izdajanju novih finančnih instrumentov prek plasiranja novih finančnih instrumentov, ki v razmerju do izdajateljev novih izdaj vključuje bodisi obveznost odkupa primarne izdaje vrednostnih papirjev bodisi obveznost odkupa preostalih vrednostnih papirjev.

Pozavarovalne družbe (reinsurance corporations) so zavarovalne družbe, ki so pridobile dovoljenje za opravljanje dejavnosti pozavarovanja, niso pa pridobile dovoljenja za opravljanje katere koli dejavnosti neposrednih zavarovanj. Dejavnosti pozavarovanja lahko vključujejo dejavnost življenjskega pozavarovanja, dejavnost neživljenjskega pozavarovanja ali kombinacijo dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja.

Sintetično listinjenje (synthetic securitisations) je listinjenje, pri katerem se kreditno tveganje v zvezi s sredstvom ali paketom sredstev prenese z uporabo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, jamstev ali katerega koli podobnega mehanizma.

Skladi skladov (funds of funds) so investicijski skladi, ki prvenstveno investirajo v delnice ali enote investicijskih skladov. Merila za razvrstitev investicijskih skladov v sklade skladov so izpeljana iz javnega prospekta, pravil sklada, ustanovitvenih aktov, sprejetih statutov ali notranjih predpisov, vpisnih dokumentov ali investicijskih pogodb, tržnih dokumentov ali katere koli druge izjave s podobnim učinkom.

Skladi zasebnega kapitala (private equity funds – PEFs) so investicijski skladi brez finančnih vzvodov, ki prvenstveno investirajo v lastniške instrumente in instrumente, ki so ekonomsko podobni lastniškim instrumentom, ki jih izdajo družbe, ki ne kotirajo na borzi. Podkategorija skladov zasebnega kapitala so skladi tveganega kapitala, ki investirajo v zagonska podjetja. Skladi zasebnega kapitala (vključno s skladi tveganega kapitala) se običajno ustanovijo kot zaprti skladi ali komanditne družbe, ki jih upravlja zasebna kapitalska družba ali družba tveganega kapitala v primeru skladov tveganega kapitala. Medtem ko se skladi zasebnega kapitala (vključno s skladi tveganega kapitala) razvrstijo kot investicijski skladi v skladu s členom 1 Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38), se zasebne kapitalske družbe in družbe tveganega kapitala razvrstijo kot izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (ESR 2010, kategorija S.126), če upravljajo samo sredstva skladov zasebnega kapitala in skladov tveganega kapitala, ter kot drugi finančni posredniki (ESR 2010, kategorija S.125), če za svoj račun investirajo v zasebni kapital.

Specializirane finančne družbe (razčlenitev podsektorja S.125) (specialised financial corporations) pomeni „specializirano finančno družbo“, kakor je opredeljena v odstavku 2.93 Priloge A k Uredbi (EU) št. 549/2013.

Sprejeto pozavarovanje (accepted reinsurance) pomeni znesek kapitala, ki ga ima zavarovalna družba za kritje prihodnjih terjatev, ki izhajajo iz njenih obveznosti iz življenjskega pozavarovanja.

Tradicionalno listinjenje (traditional securitisations) je listinjenje, pri katerem se kreditno tveganje v zvezi s sredstvom ali paketom sredstev prenese s prenosom pravnega naslova ali pravice do udeležbe v sredstvih, ki so predmet listinjenja, bodisi prek podudeležbe.

Uskladitvene rezerve (reconciliation reserves) pomeni rezerve (kot je zadržani dobiček), kakor so opredeljene v Prilogi II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2450 (7). Večinoma izhajajo iz razlik med računovodskim vrednotenjem in vrednotenjem iz člena 75 Direktive 2009/138/ES.

Zaprti investicijski skladi (closed-end investment funds) so investicijski skladi s fiksnim številom izdanih delnic, katerih delničarji morajo pri vstopu v sklad kupiti oziroma pri izstopu iz njega prodati obstoječe delnice.

Zavarovalne družbe za neživljenjsko zavarovanje (non-life insurance corporations) so zavarovalne družbe, ki so pridobile dovoljenje za opravljanje dejavnosti neposrednih neživljenjskih zavarovanj, niso pa pridobile dovoljenja za opravljanje dejavnosti neposrednih življenjskih zavarovanj. Zavarovalne družbe za neživljenjsko zavarovanje lahko pridobijo dovoljenje tudi za opravljanje dejavnosti pozavarovanja (dejavnosti življenjskega in/ali neživljenjskega pozavarovanja, odvisno od nacionalnega prava).

Zavarovalne družbe za življenjsko zavarovanje (life insurance corporations) so zavarovalne družbe, ki so pridobile dovoljenje za opravljanje dejavnosti neposrednih življenjskih zavarovanj, niso pa pridobile dovoljenja za opravljanje dejavnosti neposrednih neživljenjskih zavarovanj. Zavarovalne družbe za življenjsko zavarovanje lahko poleg navedenega pridobijo dovoljenje tudi za opravljanje dejavnosti pozavarovanja (dejavnosti življenjskega in/ali neživljenjskega pozavarovanja, odvisno od nacionalnega prava).

---

(1)  Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(2)  Kategorija „prevrednotovalni popravki zaradi sprememb cen in deviznih tečajev“ vključuje odpise/delne odpise posojil.

(3)  Glej sporočilo za javnost ECB z dne 8. julija 1998 z naslovom Setting-up of common market standards, ki je dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(4)  V primeru statistike investicijskih skladov in v skladu s Prilogo III k Uredbi (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38) NCB zbirajo od investicijskih skladov podatke o prevrednotenjih zaradi sprememb cen in deviznih tečajev ali namesto tega samo podatke o prevrednotenjih zaradi sprememb cen in potrebne podatke, ki zajemajo najmanj razčlenitev po valutah na britanski funt, ameriški dolar, japonski jen in švicarski frank, z namenom izpeljave prevrednotenj zaradi sprememb deviznih tečajev.

(5)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(6)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(7)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2450 z dne 2. decembra 2015 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s predlogami za predložitev informacij nadzornim organom v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 347, 31.12.2015, str. 1).