Člen 1

Člen 2

Člen 3

Člen 4

Visoki predstavnik Svetu poroča o izvajanju tega sklepa na podlagi rednih poročil, ki jih pripravi izvedbena podporna pisarna. Ta poročila so podlaga za oceno Sveta. Komisija zagotovi informacije o finančnih vidikih izvajanja tega sklepa.

Člen 5

PRILOGA

PROJEKT V PODPORO AKCIJSKEMU NAČRTU IZ OSLA ZA IZVAJANJE KONVENCIJE O PREPOVEDI UPORABE, KOPIČENJA ZALOG, PROIZVODNJE IN PRENOSA PROTIPEHOTNIH MIN IN O NJIHOVEM UNIČENJU IZ LETA 1997

Ozadje

Prispevek k večji varnosti ljudi, kot je predvideno v evropski varnostni strategiji, tako da se spodbujata priznanje norm Konvencije o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) in njeno izvajanje. Projekt, ki ga podpira Unija, bi podpiral države pogodbenice pri njihovih prizadevanjih za izvajanje različnih vidikov akcijskega načrta iz Osla za obdobje 2020–2024 (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt iz Osla), sprejetega na četrti konferenci o pregledu Konvencije novembra 2019.

Predlagani projekt bi temeljil na Skupnem ukrepu 2008/487/SZVP ter sklepih Sveta 2012/700/SZVP in (SZVP) 2017/1428 in bi prispeval k pripravam na peto konferenco o pregledu Konvencije, ki bo leta 2024.

Projekt 1: Podpora za odstranjevanje min (člen 5 Konvencije), za mednarodno sodelovanje in pomoč (člen 6 Konvencije) ter za preglednost in izmenjavo informacij (člen 7 Konvencije)

1.1   Cilji

—	Povečati zmožnosti za prijavljanje kontaminacije s protipehotnimi minami, tudi improviziranimi protipehotnimi minami, kjer je to relevantno, in njihovo odstranjevanje.

—	Prizadevati si za zagotavljanje izobraževanja o nevarnosti min in zmanjševanje te nevarnosti v konkretnih okoliščinah.

—	Vzpostaviti trajnostne nacionalne zmogljivosti za obravnavanje prej neznanih miniranih območij.

—	Okrepiti redni dialog z deležniki.

—	Preučiti možnosti za sodelovanje (mednarodno, regionalno, tristransko in jug-jug) pri reševanju preostalih izzivov.

—	Izboljšati poročanje v skladu z akcijskim načrtom iz Osla in njegovimi kazalniki.

1.2   Opis

Ob upoštevanju prispevka odbora za izvajanje člena 5 glede izbora držav/regij upravičenk bi bilo organiziranih do pet nacionalnih/regionalnih dogodkov v Severni in Južni Ameriki, Evropi, Srednji ali Jugovzhodni Aziji, regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike (MENA), Afriškem rogu in regijah podsaharske Afrike.

Dialogi z nacionalnimi ali regionalnimi deležniki si prizadevajo za nadaljnje izboljšanje sodelovanja in pomoči pri izvajanju ukrepov akcijskega načrta iz Osla, povezanih s členi 5, 6 in 7. V nekaterih primerih bi se v okviru dialogov posebna pozornost namenila poročanju o improviziranih protipehotnih minah. Prednost pri nacionalnih dialogih bi imele države, ki imajo v kratkem določene roke za odstranitev min in potrebujejo podporo. Dialogi bi lahko potekali tudi v državah, ki bodo kmalu zaključile odstranjevanje min (člen 5 Konvencije) ali so to nedavno storile v skladu z ukrepom 26 akcijskega načrta iz Osla.

Na podlagi preteklih uspehov bi se pri načrtovanju, upravljanju in izvajanju dogodkov upoštevale in vključile različne potrebe in perspektive žensk, deklet, fantov in moških v skupnostih, prizadetih zaradi min, pa tudi partnerjev, ki sodelujejo pri razminiranju.

Dialoge bi organizirali in podpirali izvedbena podporna pisarna in država pogodbenica upravičenka, skupaj z ustrezno medvladno organizacijo v vlogi partnerke ali sogostiteljice dogodka.

V duhu sodelovanja, ki je bilo vedno temelj Konvencije, bi bili vključeni ustrezni subjekti Unije in držav članic, odbor za izvajanje člena 5 in odbor za krepitev sodelovanja in pomoči, predstavniki donatorjev, agencije Združenih narodov (ZN), mednarodne in nacionalne organizacije za odstranjevanje min, Mednarodna kampanja za prepoved kopenskih min ter drugi deležniki. Če bi to sodelovanje privedlo do pokroviteljstva, bi zanj veljali pogoji, ki se določijo v izkazu vpliva na proračun.

Ob podpori izvedbene podporne pisarne se lahko sprejmejo nadaljnji ukrepi v odgovor na priporočila, ki izhajajo iz dialogov ali so zapisana v mnenjih ustreznih odborov in/ali ustreznih sklepih držav pogodbenic (npr. odločitvah glede zahtevkov za podaljšanje roka). V skladu z uveljavljeno prakso bi se v primeru, da države pogodbenice upravičenke sodelujejo v koalicijah držav ali partnerstvih z Unijo ali njenimi državami članicami, izvedbena podporna pisarna pri svojem delu usklajevala z vsemi stranmi.

1.3   Rezultati

—	Predstavniki držav pridobijo dodatno znanje o tem, kako z vključujočimi posvetovanji s člani prizadetih skupnosti zagotoviti izvajanje akcijskega načrta iz Osla.

—	Predstavniki držav pridobijo ozaveščenost, da je treba čim prej in pravočasno pred zaključkom odstranjevanja min vzpostaviti nacionalne zmogljivosti, ki po zaključku odstranjevanja obravnavajo nova ali prej neznana minirana območja.

—	Predstavniki držav krepijo zmogljivosti za boljše poročanje o akcijskem načrtu iz Osla v skladu z navodili za poročanje.

—	Predstavniki držav se seznanijo z možnostmi za sodelovanje in pomoč, s katerima bi se lahko podprla njihova izvedbena prizadevanja, in tudi z ukrepi, ki jih lahko sprejmejo, da bi spodbudili takšno sodelovanje in pomoč, kot je na primer vzpostavitev platform za nacionalne ukrepe razminiranja.

—	Predstavniki držav se seznanijo z izzivi in vrzelmi pri izvajanju svojih zavez iz akcijskega načrta iz Osla ter zlasti ocenijo trenutno stanje izvajanja glede na kazalnike iz zadevnega akcijskega načrta.

—	Predstavniki držav na podlagi izida dialogov razmislijo o reviziji, posodobitvi ali oblikovanju nacionalnih strategij ali načrtov za razminiranje.

—	upoštevajo se različne perspektive žensk, deklic, fantov in moških ter potrebe preživelih žrtev min in prizadetih skupnosti ter se zagotovi njihova pomenljiva udeležba.

1.4   Upravičenci

—	Ženske, dekleta, fantje in moški, katerih življenje je prizadeto zaradi prisotnosti ali suma prisotnosti protipehotnih min v državah pogodbenicah, ki izvajajo obveznosti iz člena 5 Konvencije ali so te obveznosti nedavno izpolnile.

—	Predstavniki držav, ki se ukvarjajo z vprašanji, povezanimi z izvajanjem Konvencije, zlasti vidiki odstranjevanja min ter izobraževanja o nevarnostih min in zmanjševanja te nevarnosti.

Projekt 2: Podpora za izvajanje pomoči žrtvam, za mednarodno sodelovanje in pomoč (člen 6 Konvencije) ter za preglednost in izmenjavo informacij (člen 7 Konvencije)

2.1   Cilji

Države pogodbenice izvajajo pomoč žrtvam kot del širših pristopov do pravic invalidov in razvoja, pri čemer upoštevajo vidik spola in različne potrebe preživelih žrtev min, vključno s potrebami preživelih žrtev min na podeželskih in oddaljenih območjih.

2.2   Opis

Države pogodbenice so s sprejetjem akcijskega načrta iz Osla ponovno izrazile svojo zavezanost zagotavljanju polne, enakopravne in dejanske udeležbe žrtev min v družbi na podlagi spoštovanja človekovih pravic in enakosti spolov ter načel vključenosti in nediskriminacije.

Zahvaljujoč finančni podpori, zagotovljeni na podlagi Sklepa (SZVP) 2017/1428, je bila kot nadaljevanje svetovne konference iz Sklepa 2012/700/SZVP lahko organizirana svetovna konferenca za strokovnjake za pomoč žrtvam in pravice invalidov iz držav pogodbenic in nepogodbenic, ki se je je udeležilo tudi veliko število preživelih žrtev in je bila tako priložnost za še dodatno utrditev partnerstev z organizacijami za pravice invalidov na nacionalni in mednarodni ravni.

To je bilo mogoče zaradi sodelovanja zadevnih nacionalnih ministrstev in obsežnega strokovnega znanja, ki so ga zagotovili med drugim posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za invalidnost in dostopnost, Svetovna zdravstvena organizacija, Mednarodna organizacija dela, Mednarodni odbor Rdečega križa in strokovne organizacije, ki so članice Mednarodne kampanje za prepoved protipehotnih min, kot je Humanity and Inclusion.

Na podlagi tega dosežka bi se s tem projektom podprla tretja svetovna konferenca, ki bi se je udeležili izkušeni strokovnjaki za pomoč žrtvam ter posebni odposlanec ZN za invalidnost in dostopnost in član odbora Konvencije o pravicah invalidov, da bi pregledali izvajanje akcijskega načrta iz Osla in pripravili prispevke za novi akcijski načrt, ki naj bi ga mednarodna skupnost sprejela leta 2024. Ta konferenca bi bila organizirana vsaj eno leto pred peto konferenco o pregledu Konvencije, pričakujejo pa se tudi sodelovanje in prispevki kandidata za predsednika konference o pregledu Konvencije.

Ob upoštevanju prispevka odbora za pomoč žrtvam glede izbora držav/regij upravičenk bi bilo v okviru projekta organiziranih do pet dogodkov, na katerih bi se prek dialogov z nacionalnimi in/ali regionalnimi deležniki zagotovila podpora državam pogodbenicam v Severni in Južni Ameriki, Evropi, Srednji ali Jugovzhodni Aziji, regiji MENA, Afriškem rogu in regijah podsaharske Afrike. V okviru teh dialogov bi se zagotavljala podpora za krepitev večsektorskih prizadevanj držav pogodbenic, da bi se pomoč žrtvam izvajala v skladu z ustreznimi določbami Konvencije o pravicah invalidov. Z dialogi bi se izboljšalo in zagotovilo vključevanje in učinkovito sodelovanje žrtev min in predstavniških organizacij v razpravah o mobilizaciji in zagotavljanju sredstev ter zagotavljanju storitev z vidika pravic. Za nadaljnjo krepitev teh vezi in ohranitev usklajenega načrta za izgradnjo in razvoj nacionalnih zmogljivosti bi se v okviru projekta organizirala tudi srečanja strokovnjakov za pomoč žrtvam, ki bi potekala pred srečanji držav pogodbenic. Taka srečanja strokovnjakov bi bila organizirana po potrebi, v vsakem primeru pa bi potekala vsaj trikrat.

Na podlagi preteklih uspehov bi bilo načrtovanje, upravljanje in izvajanje dogodkov vključujoč proces, pri katerem bi se upoštevale različne potrebe in perspektive žensk, deklet, fantov in moških, ki so preživeli eksplozijo protipehotnih min, skupnosti, prizadetih zaradi min, in skupnosti, ki si prizadeva za pravice invalidov, vključno s preživelimi žrtvami min na podeželskih in oddaljenih območjih. To bi zagotovilo dodano vrednost prizadevanjem na nacionalni ravni.

Dialoge bi organizirali in podpirali izvedbena podporna pisarna in država pogodbenica upravičenka, po potrebi skupaj z regionalno medvladno organizacijo v vlogi sopokrovitelja dialoga. V duhu sodelovanja, ki je bilo vedno temelj Konvencije, bi bili vključeni ustrezni subjekti Unije in držav članic, odbor za pomoč žrtvam in odbor za krepitev sodelovanja in pomoči, predstavniki donatorjev, agencije ZN, vključno s Svetovno zdravstveno organizacijo in Uradom visokega komisarja za človekove pravice, mednarodne in nacionalne organizacije za odstranjevanje min, Mednarodni odbor Rdečega križa in drugi deležniki, kot so Mednarodna kampanja za prepoved kopenskih min ter njene članice, kot je organizacija Humanity and Inclusion. Če bi to sodelovanje privedlo do pokroviteljstva, bi zanj veljali pogoji, ki se določijo v izkazu vpliva na proračun.

Ob podpori izvedbene podporne pisarne se lahko sprejmejo nadaljnji ukrepi v odgovor na priporočila, ki izhajajo iz dialogov ali so zapisana v mnenjih ustreznih odborov in/ali ustreznih sklepih nacionalnih/regionalnih dialogov. To bi vključevalo pokroviteljstvo ustreznih strokovnjakov na področju zagotavljanja pomoči žrtvam in/ali predstavnike organizacij preživelih žrtev min, da bi lahko sodelovali na obiskih za tehnične izmenjave ali se udeleževali formalnih ali neformalnih srečanj Konvencije. V skladu z uveljavljeno prakso bi se v primeru, da države pogodbenice upravičenke sodelujejo v koalicijah držav ali partnerstvih z Unijo ali njenimi državami članicami, izvedbena podporna pisarna pri svojem delu usklajevala z vsemi stranmi.

2.3   Rezultati

—	Predstavniki držav so seznanjeni s tem, kako najbolje zagotoviti večsektorski odziv za izvajanje obveznosti zagotavljanja pomoči žrtvam, ter pomoč žrtvam vključijo v širše nacionalne politike, načrte in pravne okvire.

—	Države bolje razumejo, da je treba imenovati ustrezni vladni organ, ki bo zadolžen za nadzor vključevanja pomoči žrtvam v širše okvire, in da je treba pripraviti akcijski načrt, ki bo temeljil na specifičnih, merljivih, realističnih in časovno določenih ciljih za zagotavljanje podpore žrtvam min.

—	Države svoj pristop do pomoči žrtvam oblikujejo še bolj vključujoče, zlasti z vključevanjem ali povečanjem udeležbe organizacij za pravice preživelih žrtev min ali organizacij za pravice invalidov v nacionalno načrtovanje in v delegacije, ki sodelujejo pri dejavnostih projekta.

—	Predstavniki držav se seznanijo z izzivi in vrzelmi pri izvajanju svojih zavez na podlagi akcijskega načrta iz Osla ter zlasti ocenijo trenutno stanje izvajanja glede na kazalnike iz akcijskega načrta iz Osla.

—	Predstavniki držav na podlagi izida dialogov razmislijo o reviziji, posodobitvi ali oblikovanju nacionalnih strategij za invalide.

—	Na podlagi dejavnosti projekta organizacije za pravice preživelih žrtev min in organizacije za pravice invalidov dodatno razvijajo svoje zmogljivosti in/ali pridobijo večjo vlogo.

—	Predstavniki držav krepijo zmogljivosti za boljše poročanje o akcijskem načrtu iz Osla v skladu z navodili za poročanje.

—	Države in organizacije, ki zastopajo žrtve, krepijo partnerstva z ustreznimi skupnostmi, ki delujejo na področju humanitarne pomoči, izgradnje miru, razvoja in človekovih pravic, pri čemer upoštevajo agendo za trajnostni razvoj do leta 2030.

2.4   Upravičenci

—	Ženske, dekleta, fantje in moški, ranjeni s protipehotnimi minami in drugimi eksplozivnimi ostanki vojne ter druge žrtve min, vključno na podeželskih in oddaljenih območjih.

—	Strokovnjaki za pomoč žrtvam, ki se ukvarjajo z vprašanji, povezanimi z zagotavljanjem pomoči žrtvam.

—	Strokovnjaki za pravice invalidov, ki delajo v državah z velikim številom preživelih žrtev min.

Projekt 3: Podpora za prizadevanja za univerzalizacijo Konvencije in za promoviranje njenih norm

3.1   Cilj

Države, ki niso pogodbenice, se približajo pristopu h Konvenciji, tako da so zadevni uradniki vedno bolj naklonjeni Konvenciji in/ali mednarodnim normam boja proti protipehotnim minam, ter to naklonjenost tudi izražajo.

3.2   Opis

V politični izjavi iz Osla o svetu brez min so se države zavezale, da bodo spodbujale in branile norme, določene v Konvenciji, in si bodo po najboljših močeh prizadevale za univerzalizacijo Konvencije na podlagi obveznosti po mednarodnem pravu, tudi mednarodnem humanitarnem pravu in pravu o človekovih pravicah.

V akcijskem načrtu iz Osla sta opredeljena dva ukrepa za zagotovitev povečanja članstva v Konvenciji in krepitev njenih norm. V ukrepih 11 in 12 akcijskega načrta iz Osla so države pogodbenice pozvane, naj uporabijo vse razpoložljive možnosti za spodbujanje držav, ki niso pogodbenice, naj ratificirajo Konvencijo oziroma pristopijo k njej in se vključijo v delo Konvencije, ter še naprej promovirajo univerzalno spoštovanje norm in ciljev Konvencije.

V ta namen bi se s pomočjo predsednika Konvencije in neformalne skupine za njeno univerzalizacijo v okviru tega projekta po potrebi izvedela vrsta prizadevanj za univerzalizacijo Konvencije. Ta bi vključevala obiske na visoki ravni, tehnična srečanja in/ali delavnice, pokroviteljstvo ustreznih uradnikov iz ciljnih držav, da bi se lahko udeleževali srečanj Konvencije, ter srečanja na ravni veleposlanikov na sedežu ZN ali katerem koli regionalnem sedežu ZN.

Ob podpori skupnosti Konvencije, vključno z državami članicami Unije in delegacijami Unije v ciljnih državah, bi se izvedlo vsaj pet dejavnosti. V skladu z uveljavljeno prakso bi se v primeru, da Unija ali njene države članice sodelujejo v koalicijah držav ali partnerstvih v ciljnih državah, izvedbena podporna pisarna pri svojem delu usklajevala z vsemi stranmi.

Če bi bilo to mogoče, bi se politični pristop na visoki ravni po možnosti nadaljeval s tehničnimi delavnicami, h katerim bi strokovno prispevale države, ki vodijo prizadevanja za univerzalizacijo, Mednarodna kampanja za prepoved kopenskih min, Mednarodni odbor Rdečega križa, skupine ZN za posamezne države in/ali ustrezne organizacije. Te delavnice bi se izvajale na nacionalni, podregionalni ali regionalni ravni z ustreznimi ministrstvi ali institucijami ciljnih držav. V okviru projekta bi si prizadevali za pokroviteljstvo zadevnih delegatov iz ciljnih držav, da bi se lahko udeleževali srečanj Konvencije. S tem bi zagotovili, da bi lahko države pogodbenice spremljale izvajanje Konvencije v ciljnih državah in bi bile ciljne države tudi v prihodnje seznanjene s srečanji Konvencije. Izvedbena podporna pisarna bi takšno pokroviteljstvo usklajevala, tako kot je dovoljeno na podlagi izkaza vpliva na proračun.

Izvedbena podporna pisarna bi poleg tega gostila tehnični sestanek, namenjen nadaljnjemu spremljanju, na nacionalni, podregionalni ali regionalni ravni z državo, ki ni pogodbenica, na katero se je pred tem nanašal sklep ali skupni ukrep Unije.

3.3   Rezultati

—	Nosilci odločanja v državah, ki niso pogodbenice, bolje poznajo Konvencijo in njene norme in/ali podporo, ki je na voljo za pristop k tej konvenciji.

—	Zadevni državni uradniki bolje razumejo delo Konvencije.

—	Države, ki niso pogodbenice, javno izražajo zbliževanje ali naklonjenost Konvenciji in njenim normam (npr. se udeležijo formalnega ali neformalnega srečanja Konvencije).

—	Posledično nacionalni deležniki, ki se zavzemajo za razminiranje in/ali univerzalizacijo, pridobijo nov zagon v svojih prizadevanjih za univerzalizacijo.

—	Skupnost Konvencije, uradniki Unije in države, ki niso pogodbenice, se bolje zavedajo vloge Unije pri spodbujanju Konvencije in njenih norm.

—	Vsaj ena ciljna država, ki ni pogodbenica, predloži prostovoljno poročilo iz člena 7.

3.4   Upravičenci

—	Države, ki še niso ratificirale, odobrile ali sprejele Konvencije oziroma pristopile k njej.

—	Države pogodbenice ter mednarodne in nevladne organizacije, vključene v prizadevanja za promocijo univerzalizacije Konvencije.

—	Ženske, dekleta, fantje in moški v državah, kjer velja prepoved kopenskih min.

Projekt 4: Podpora za alternative uporabi aktivnih protipehotnih min za usposabljanje (člen 3 Konvencije) ter za povečano sodelovanje in pomoč (člen 6 Konvencije)

4.1   Cilj

Države, ki zadržijo protipehotne mine za dovoljene namene, ukrepajo v skladu z ukrepom 16 akcijskega načrta iz Osla, vključno z okrepljenim poročanjem, in ukrepom 17 akcijskega načrta iz Osla, tako da razmislijo o alternativah uporabi aktivnih protipehotnih min.

4.2   Opis

Trenutno je 66 držav pogodbenic zadržalo več kot 150 000 protipehotnih min za dovoljene namene iz člena 3 Konvencije. Čeprav informacije, ki so jih posredovale države pogodbenice, kažejo, da se to število zmanjšuje, nekatere države pogodbenice že več let niso predložile letnih informacij za preglednost glede zadržanih protipehotnih min.

Da bi podprli države pogodbenice, ki bi morda želele ukrepati v skladu z ukrepoma 16 in 17 akcijskega načrta iz Osla, bi se v okviru predlaganega projekta ob prispevku predsednika Konvencije podprla organizacija nacionalnega ali regionalnega seminarja z vsaj dvema državama, ki zaprosita za takšno pomoč. Države pogodbenice, vključno z državami članicami, in ustrezne organizacije lahko delijo svoje izkušnje in časovne načrte ter tako nadomestijo aktivne protipehotne mine za namene usposabljanja. V skladu z uveljavljeno prakso bi se v primeru, kadar Unija ali njene države članice sodelujejo v koalicijah držav ali partnerstvih z državami pogodbenicami upravičenkami, izvedbena podporna pisarna pri svojem delu usklajevala z vsemi stranmi.

Projekt bi podprl tudi tehnično delavnico o alternativah uporabi aktivnih protipehotnih min. Če je to ustrezno in/ali mogoče, bi bile države članice Unije in druge države pogodbenice pozvane, naj delijo izkušnje v zvezi z alternativami za namene usposabljanja in raziskav ter/ali uničenjem zadržanih protipehotnih min, kar bi še okrepilo sodelovanje in pomoč med skupnostjo Konvencije. V ta namen bi v projektu sodelovala odbor za skladnost sodelovanja ter odbor za krepitev sodelovanja in pomoči.

4.3   Rezultati

—	Države pogodbenice v letnih poročilih o preglednosti okrepijo poročanje o členu 3 Konvencije.

—	Države pogodbenice, ki to lahko storijo, sodelujejo z državami pogodbenicami, ki želijo izpolniti zaveze iz člena 3 ter v zvezi z ukrepi 16 in 17 akcijskega načrta iz Osla, ter jim pri tem pomagajo.

—	Države pogodbenice, ki so zadržale veliko število protipehotnih min, pridobijo novo znanje, pri čemer vsaj ena država pogodbenica doseže napredek v smeri alternativ za namene usposabljanja.

4.4   Upravičenci

—	Države pogodbenice z zavezami iz člena 3.

—	Državni uradniki, odgovorni za programe usposabljanja na področju odstranjevanja min.

—	Ženske, dekleta, fantje in moški v državah pogodbenicah, kjer se zadržane protipehotne mine uničijo.

Projekt 5: Izkazovanje zavezanosti Unije in njenih držav članic ter zagotavljanje njihove prepoznavnosti

5.1   Cilj

Skupnost Konvencije in države pogodbenice upravičenke bolje razumejo prispevek Unije in njenih držav članic k izvajanju Konvencije; uradniki Unije in njenih držav članic pa pridobijo ozaveščenost o tem sklepu in kako je lahko povezan z njihovim delom.

5.2   Opis

Kot je navedeno v prejšnjih sklepih Sveta in skupnem ukrepu, bi si izvedbena podporna pisarna prizadevala za to, da bi v skupnosti Konvencije ter v državah upravičenkah in ciljnih državah poudarjala vlogo Unije in njenih držav članic. Izvedbena podporna pisarna bi v ta namen in v skladu z načrtom za komuniciranje in povečanje prepoznavnosti organizirala redne informativne sestanke v celotnem času izvajanja projekta, zlasti v okviru srečanj Konvencije, in organizirala zaključni dogodek.

Izvajala bi medijske kampanje in izdajala publikacije za promocijo rezultatov Konvencije. Zagotovila bi, da je v tej kampanji izpostavljena vloga Unije.

V skladu z uveljavljeno prakso bi izvedbena podporna pisarna Uniji pošiljala mesečna poročila o izvajanju projekta, Uniji in njenim državam članicam pa četrtletna poročila o izvajanju projekta.

5.3   Rezultati

—	Uradniki Unije in njenih držav članic bi dobro poznali ta sklep in kako je lahko povezan z njihovim delom.

—	Države pogodbenice in splošna svetovna javnost, zainteresirana za varnost ljudi, bi se lahko bolje seznanili s tem, da so Unija in države članice zavezane Konvenciji in dejavnostim razminiranja na splošno.

—	Povečana bi bila ozaveščenost glede ciljev Konvencije v mednarodni skupnosti.