UREDBA (EU) 2020/1503 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 7. oktobra 2020

o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1129 in Direktive (EU) 2019/1937

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

po posvetovanju z Evropsko centralno banko,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Množično financiranje postaja vse bolj ustaljena oblika alternativnega financiranja za zagonska ter mala in srednja podjetja (MSP), pri katerem gre običajno za manjše naložbe. Množično financiranje predstavlja vse pomembnejšo vrsto posredovanja, pri katerem ponudnik storitev množičnega financiranja, ne da bi s tem sam prevzel tveganje, upravlja javnosti dostopno digitalno platformo, prek katere se vzpostavi stik ali olajša vzpostavitev stika potencialnih vlagateljev ali posojilodajalcev in podjetniki, ki želijo pridobiti finančna sredstva. Takšno financiranje je lahko v obliki posojil ali pridobitve prenosljivih vrednostnih papirjev ali drugih sprejetih instrumentov za namene množičnega financiranja. Zato je primerno, da se v področje uporabe te uredbe vključi tako posojilno kot naložbeno množično financiranje, saj se lahko ti vrsti množičnega financiranja strukturirata kot primerljiva načina alternativnega financiranja.

(2)

Opravljanje storitev množičnega financiranja običajno vključuje tri kategorije akterjev: lastnik projekta, ki projekt predlaga v financiranje, vlagatelji, ki financirajo predlagani projekt, in posredniška organizacija v obliki ponudnika storitev množičnega financiranja, ki prek spletne platforme poveže lastnike projekta in vlagatelje.

(3)

Množično financiranje lahko prispeva k temu, da se MSP omogoči dostop do financiranja in k dokončanju unije kapitalskih trgov. Pomanjkanje dostopa MSP do financiranja je težava tudi v tistih državah, v katerih je dostop do bančnih kreditov med finančno krizo ostal stabilen. Množično financiranje je nastalo in se uveljavilo kot praksa financiranja poslovnih dejavnosti fizičnih in pravnih oseb. Takšno financiranje se izvaja prek spletnih platform; poslovne dejavnosti tipično financira veliko število ljudi ali organizacij; podjetniki, vključno z zagonskimi podjetji, zbirajo razmeroma majhne denarne zneske.

(4)

Poleg tega, da omogoča alternativen vir financiranja, vključno s tveganim kapitalom, ima lahko množično financiranje za podjetja tudi druge koristi. Potrdi lahko poslovno idejo, podjetnikom omogoči dostop do velikega števila ljudi, ki z njimi delijo svoje uvide in informacije, ter deluje kot orodje za trženje.

(5)

Več držav članic je že uvedlo posebne nacionalne ureditve za množično financiranje. Te ureditve so prilagojene značilnostim in potrebam lokalnih trgov in vlagateljev. Posledica tega je, da se obstoječa nacionalna pravila po vsej Uniji razlikujejo glede pogojev za delovanje platform za množično financiranje, obsega dovoljenih dejavnosti in zahtev za pridobitev dovoljenj.

(6)

Razlike med obstoječimi nacionalnimi pravili so tolikšne, da ovirajo čezmejno opravljanje storitev množičnega financiranja, s tem pa neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga za take storitve. Razdrobljenost pravnega okvira glede na nacionalne meje povzroča zlasti visoke pravne stroške za neprofesionalne vlagatelje, ki se pogosto soočajo s težavami pri ugotavljanju, katera pravila veljajo za storitve čezmejnega množičnega financiranja. Take vlagatelje to pogosto odvrne od čezmejnih naložb prek platform za množično financiranje. Isti razlogi ponudnike storitev množičnega financiranja odvračajo od tega, da bi svoje storitve ponujali zunaj držav članic, v katerih imajo sedež. Storitve množičnega financiranja so bile zato do zdaj pretežno nacionalne na škodo trga množičnega financiranja na ravni Unije, zaradi česar podjetniki, zlasti tisti, ki delujejo na manjših nacionalnih trgih, niso imeli dostopa do storitev množičnega financiranja.

(7)

Da bi spodbudili storitve čezmejnega množičnega financiranja in olajšali uveljavljanje svobode opravljanja in prejemanja takih storitev na notranjem trgu, je treba nasloviti obstoječe ovire za pravilno delovanje notranjega trga storitev množičnega financiranja in zagotoviti visoko raven zaščite vlagateljev z določitvijo regulativnega okvira na ravni Unije.

(8)

Namen te uredbe je spodbuditi čezmejno financiranje podjetnikov tako, da se obravnavajo ovire za delovanje notranjega trga storitev množičnega financiranja. Storitve množičnega financiranja v zvezi s posojanjem potrošnikom, kot so opredeljeni v točki (a) člena 3 Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), zato ne bi smele spadati na področje uporabe te uredbe.

(9)

Da se prepreči regulativna arbitraža in zagotovi učinkovit nadzor nad ponudniki množičnega financiranja, bi moralo biti ponudnikom storitev množičnega financiranja prepovedano sprejemati vloge ali druga vračljiva sredstva od javnosti, razen če imajo tudi dovoljenje kot kreditna institucija v skladu s členom 8 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4). Vendar pa bi morale države članice zagotoviti, da nacionalno pravo ne zahteva dovoljenja kot kreditna institucija ali ne določa, da morajo imeti lastniki projektov ali vlagatelji kakršno koli drugo posamično dovoljenje, izvzetje ali oprostitev, kadar sprejmejo denar ali dajo posojila za namene ponudbe ali vlaganja v projekte množičnega financiranja.

(10)

Opravljanje storitev množičnega financiranja je namenjeno lažjemu financiranju projektov s pridobivanjem sredstev od velikega števila ljudi, od katerih vsak prispeva razmeroma majhen naložbeni znesek prek javno dostopnega internetnega informacijskega sistema. Do storitev množičnega financiranja imajo torej dostop vsi vlagatelji, ki hkrati prejmejo naložbene predloge, pri čemer se sredstva pridobivajo predvsem od fizičnih oseb, tudi tistih, ki niso premožne. Ta uredba bi se morala uporabljati za storitve množičnega financiranja, ki so sestavljene iz skupnega opravljanja storitev sprejemanja in posredovanja naročil strank in plasiranja prenosljivih vrednostnih papirjev ali sprejetih instrumentov za namene množičnega financiranja brez trdne obveznosti odkupa na javni platformi, ki vlagateljem dajo neomejen dostop. Skupno opravljanje teh storitev je ključna posebnost storitev množičnega financiranja v primerjavi z nekaterimi investicijskimi storitvami, ki se opravljajo na podlagi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5), čeprav take storitve, če se opravljajo posamezno, ustrezajo storitvam, ki jih zajema navedena direktiva.

(11)

Kar zadeva posojilno množično financiranje, bi se morala ta uredba uporabljati za storitve množičnega financiranja, ki so sestavljene iz olajševanja dajanja posojil, vključno s storitvami, kot je predstavljanje ponudb za množično financiranje strankam, ter določanja cen ali ocenjevanja kreditnega tveganja projektov množičnega financiranja ali lastnikov projektov. Opredelitev storitev množičnega financiranja bi morala zajeti različne poslovne modele ter tako prek platforme za množično financiranje omogočati sklenitev posojilne pogodbe med enima ali več vlagatelji in enim ali več lastniki projektov. Posojila, vključena v področje uporabe te uredbe, bi morala biti posojila z brezpogojnimi obveznostmi vračila dogovorjenega zneska denarja vlagatelju, pri čemer platforme za posojilno množično financiranje vlagateljem in lastnikom projektov le olajšujejo sklepanje posojilnih pogodb, v nobenem primeru pa ponudniki storitev množičnega financiranja niso upniki lastnika projekta. Olajševanje dajanja posojil, ki spada v področje uporabe te uredbe je treba razlikovati od dejavnosti kreditne institucije, ki daje posojila za svoj račun in od javnosti sprejema vloge ali druga vračljiva sredstva.

(12)	Ponudniki storitev množičnega financiranja za opravljanje svojih storitev upravljajo javno dostopne internetne informacijske sisteme, med katerimi so tudi takšni, pri katerih se morajo uporabniki registrirati.

(13)

Za naložbeno množično financiranje je prenosljivost pomemben varovalni ukrep, ki vlagateljem omogoča izstop iz njihove naložbe, saj jim nudi možnost, da svoj delež prodajo na kapitalskih trgih. Zato ta uredba zajema in dovoljuje storitve množičnega financiranja, ki so povezane s prenosljivimi vrednostnimi papirji. Na kapitalskih trgih so prosto prenosljive tudi delnice nekaterih kapitalskih družb zasebnega prava, ustanovljenih na podlagi nacionalnega prava držav članic, in jim zato ne bi smelo biti preprečeno, da so vključene v področje uporabe te uredbe.

(14)

Za nekatere sprejete instrumente za namene množičnega financiranja v nekaterih državah članicah velja nacionalno pravo, ki ureja njihovo prenosljivost, kot je zahteva, da mora prenos overiti notar. Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v nacionalno pravo, ki ureja prenos takih instrumentov.

(15)	Čeprav bi se lahko s prvimi javnimi ponudbami kovancev financirala MSP, inovativna zagonska podjetja in podjetja v fazi širitve ter pospešil prenos tehnologije, so njihove značilnosti bistveno drugačne od storitev množičnega financiranja, ki jih ureja ta uredba.

(16)

Zaradi tveganj, povezanih z naložbami množičnega financiranja, je primerno, da se v interesu učinkovite zaščite vlagateljev in zagotovitve mehanizma tržne discipline uvede prag za skupno vrednost ponudb za množično financiranje, ki jih je dal določeni lastnik projekta. Ta prag bi bilo treba določiti pri 5 000 000 EUR, prag, ki ga večina držav članic uporablja za izvzetje ponudbe vrednostnih papirjev javnosti od obveznosti objave prospekta v skladu z Uredbo (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(17)

Prekrivajoča se regulativna okvira, vzpostavljena na podlagi te uredbe in Uredbe (EU) 2017/1129, bi zaradi praga 5 000 000 EUR lahko povečala tveganje regulativne arbitraže in škodljivo vplivala na dostop do financiranja in razvoj kapitalskih trgov v nekaterih državah članicah. Poleg tega je do zdaj le omejeno število držav članic vzpostavilo poseben pravni okvir, ki ureja platforme in storitve množičnega financiranja. Ob upoštevanju dejstva, da so pri izvajanju Uredbe (EU) 2017/1129 nekatere države članice prag za izvzetje ponudb vrednostnih papirjev javnosti od obveznosti objave prospekta določile nižje od 5 000 000 EUR in ob upoštevanju posebnega napora, ki bi ga te države članice lahko utrpele zaradi prilagoditve nacionalnega prava in zagotovitev uporabe enotnega praga na podlagi te uredbo, bi morala ta uredba določiti začasno odstopanje brez možnosti podaljšanja, da de tem državam članicam omogoči, da prenesejo ta posebni napor. To začasno odstopanje bi moralo veljati najkrajše možno obdobje, da bi bilo delovanje notranjega trga kar najmanj moteno.

(18)

Za ohranitev visoke ravni zaščite vlagateljev, zmanjšanje tveganj, povezanih z množičnim financiranjem, in zagotovitev pravične obravnave vseh strank, bi morali ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostaviti politiko, oblikovano za zagotovitev, da se projekti na njihovih platformah izberejo na strokoven, pošten in pregleden način ter da se na enak način opravljajo tudi storitve množičnega financiranja.

(19)

Da bi lahko ponudniki storitev množičnega financiranja svojim strankam ponudili boljše storitve, bi morali imeti možnost, da posameznim vlagateljem predlagajo projekte množičnega financiranja na podlagi enega ali več specifičnih parametrov ali kazalnikov tveganja, kot so vrsta ali panoga poslovne dejavnosti ali bonitetna ocena, ki jih je vlagatelj vnaprej posredoval ponudniku storitev množičnega financiranja. Vendar dovoljenje, pridobljeno na podlagi te uredbe, ponudnikom storitev množičnega financiranja ne bi smelo omogočati opravljanja storitev individualnega ali kolektivnega upravljanja premoženja. Za zagotovitev nepristranskega ponujanja naložbenih priložnosti potencialnim vlagateljem ponudniki storitev množičnega financiranja ne bi smeli plačati ali sprejeti nobenega plačila, popusta ali nedenarne koristi za usmerjanje naročil vlagateljev v določeno ponudbo, objavljeno na njihovi platformi ali na platformi tretje osebe.

(20)

Poslovne modele z avtomatiziranimi postopki, pri katerih ponudnik storitev množičnega financiranja avtomatsko dodeli sredstva projektom množičnega financiranja v skladu s parametri in kazalniki tveganja, ki jih je vnaprej določil vlagatelj ‒ tako imenovano avtomatsko vlaganje ‒, bi bilo treba obravnavati kot individualno upravljanje portfeljev posojil.

(21)

Obstoj orodij za filtriranje na platformi za množično financiranje na podlagi te uredbe, se ne bi smel šteti za investicijsko svetovanje na podlagi Direktive 2014/65/EU, kolikor ta orodja strankam zagotavljajo informacije na nevtralen način, ki ni priporočilo. Taka orodja bi morala vključevati orodja, ki prikazujejo rezultate na podlagi meril, povezanih s povsem objektivnimi značilnostmi produkta. Objektivne značilnosti produkta v okviru platforme za množično financiranje bi bile lahko vnaprej določena projektna merila, kot so gospodarska panoga, uporabljeni instrument in obrestna mera ali kategorija tveganja, kadar se razkrijejo zadostne informacije v zvezi z metodo izračuna. Podobno bi bilo treba za objektivna merila šteti tudi ključne finančne podatke, izračunane brez prostega preudarka.

(22)

Namen te uredbe je spodbuditi neposredne naložbe in preprečiti možnosti za regulativno arbitražo s strani finančnih posrednikov, za katere veljajo pravni akti Unije, zlasti pravni akti Unije glede upravljavcev premoženja. Uporaba pravnih struktur, vključno s subjekti s posebnim namenom, ki posredujejo med projektom za množično financiranje in vlagatelji, bi morala biti zato strogo regulirana in dovoljena le, kadar je to upravičeno, pri čemer se vlagatelju omogoči, da pridobi delež, na primer v obliki osnovnega nelikvidnega ali nedeljivega premoženja, tako da subjekt s posebnim namenom izda prenosljive vrednostne papirje.

(23)

Zagotavljanje učinkovitega sistema upravljanja je bistveno za ustrezno upravljanje tveganja in preprečevanje nasprotja interesov. Ponudniki storitev množičnega financiranja bi morali imeti zato vzpostavljene upravljavske ureditve, ki jim zagotavljajo učinkovito in skrbno vodenje. Fizične osebe, odgovorne za vodenje, bi morale imeti ugled ter zadostno znanje, veščine in izkušnje. Ponudniki storitev množičnega financiranja bi morali vzpostaviti tudi postopke za sprejemanje in obravnavo pritožb strank.

(24)	Stranke so izpostavljene potencialnim, zlasti operativnim, tveganjem, povezanim s ponudniki storitev množičnega financiranja. Da bi stranke zaščitili pred takimi tveganji, bi morale za ponudnike storitev množičnega financiranja veljati bonitetne zahteve.

(25)

Od ponudnikov storitev množičnega financiranja bi se moralo zahtevati, da razvijejo načrte za neprekinjeno poslovanje, ki bi obravnavali tveganja, povezana s prekinitvijo delovanja ponudnika storitev množičnega financiranja. Taki načrti za neprekinjeno poslovanje bi morali med drugim vsebovati določbe glede upravljanja kritičnih funkcij, kar bi lahko – glede na poslovni model ponudnika storitev množičnega financiranja – vključevalo nadaljnje servisiranje neodplačanih posojil, obveščanje strank in prenos ureditve za hrambo sredstev.

(26)

Ponudniki storitev množičnega financiranja bi morali delovati kot nepristranski posredniki med strankami, ki uporabljajo njihovo platformo za množično financiranje. Da ne bi prišlo do nasprotij interesov, bi bilo treba določiti nekatere zahteve v zvezi s ponudniki storitev množičnega financiranja, njihovimi delničarji, poslovodji in zaposlenimi ter vsako fizično ali pravno osebo, ki je z njimi tesno povezana prek obvladovanja. Ponudniki storitev množičnega financiranja zlasti ne bi smeli biti udeleženi v ponudbah za množično financiranje na svojih platformah za množično financiranje. Večji delničarji, poslovodje in zaposleni ter vsaka fizična ali pravna oseba, ki je z njimi tesno povezana prek obvladovanja, ne bi smeli delovati kot lastniki projektov v zvezi s storitvami množičnega financiranja, ki se ponujajo na njihovi platformi za množično financiranje. Vendar pa se tem večjim delničarjem, poslovodjem, zaposlenim ter fizičnim ali pravnim osebam ne bi smelo prepovedati, da nastopajo kot vlagatelji v projekte, ki se ponujajo na njihovi platformi za množično financiranje, pod pogojem, da so vzpostavljeni ustrezni varovalni ukrepi proti nasprotjem interesov.

(27)

V interesu učinkovitega in nemotenega opravljanja storitev množičnega financiranja bi moralo biti ponudnikom storitev množičnega financiranja dovoljeno, da katero koli operativno funkcijo v celoti ali delno prenesejo na tretjo osebo, pod pogojem, da takšno zunanje izvajanje ne ogroža kakovosti notranjih kontrol ponudnikov storitev množičnega financiranja ali učinkovitega nadzora nad njimi. Vendar pa bi morali biti ponudniki storitev množičnega financiranja še naprej v celoti odgovorni za izpolnjevanje te uredbe v zvezi z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje.

(28)

Zahteve v zvezi s hrambo sredstev so ključne za zaščito vlagateljev, ki uporabljajo storitve množičnega financiranja. Prenosljive vrednostne papirje ali sprejete instrumente za namene množičnega financiranja, ki jih je mogoče zavesti na računu finančnih instrumentov ali ki jih je mogoče fizično dostaviti skrbniku, bi moral hraniti kvalificirani skrbnik, ki je pridobil dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU ali 2014/65/EU. Odvisno od vrste sredstev, ki se hranijo, je treba bodisi zagotoviti njihovo hrambo v skrbništvu, kot pri prenosljivih vrednostnih papirjih, ki jih je mogoče zavesti na računu finančnih instrumentov ali ki jih je mogoče fizično dostaviti, bodisi preveriti njihovo lastništvo in jih voditi v evidenci. Hramba prenosljivih vrednostnih papirjev ali sprejetih instrumentov za namene množičnega financiranja, ki so v skladu z nacionalnim pravom zavedeni le pri lastniku projekta ali njegovem zastopniku, kot so naložbe v podjetja, ki ne kotirajo na borzi, ali so shranjeni na ločenem računu, ki bi ga lahko stranka odprla neposredno pri centralni depotni družbi, se šteje za enakovredno hrambi sredstev s strani kvalificiranih skrbnikov.

(29)

Ker lahko plačilne storitve, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta (7), opravljajo samo ponudniki plačilnih storitev, dovoljenje za opravljanje storitev množičnega financiranja ne pomeni tudi dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev. Zato je primerno pojasniti, da mora biti ponudnik storitev množičnega financiranja, ki opravlja take plačilne storitve v zvezi s svojimi storitvami množičnega financiranja, tudi ponudnik plačilnih storitev, kot je opredeljen v Direktivi (EU) 2015/2366. Ta zahteva ne vpliva na subjekte, ki imajo dovoljenje na podlagi Direktive 2014/65/EU in opravljajo dejavnost iz člena 3 Direktive (EU) 2015/2366 ter za katere velja tudi obveznost obveščanja iz člena 37 Direktive (EU) 2015/2366. Da se omogoči ustrezen nadzor nad takšnimi dejavnostmi, bi moral ponudnik storitev množičnega financiranja obvestiti pristojne organe, ali namerava plačilne storitve opravljati sam na podlagi ustreznega dovoljenja ali jih namerava oddati v izvajanje tretji osebi, ki ima tako dovoljenje.

(30)

Za rast in nemoteno opravljanje čezmejnih storitev množičnega financiranja sta potrebna zadosten obseg dejavnosti in zaupanje javnosti v te storitve. Zato je treba določiti enotne in sorazmerne zahteve, ki se uporabljajo neposredno, za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev množičnega financiranja. Zahteve za ponudnike storitev množičnega financiranja bi morale zato olajšati čezmejno opravljanje teh storitev, zmanjšati operativna tveganja ter zagotoviti visoko stopnjo preglednosti in zaščite vlagateljev.

(31)	Da se zagotovi učinkovit nadzor ponudnikov storitev množičnega financiranja, bi moralo veljati, da lahko za dovoljenje za opravljanje storitev množičnega financiranja na podlagi te uredbe zaprosijo le pravne osebe, ki imajo dejanski in stalen sedež v Uniji, vključno s potrebnimi viri.

(32)

Storitve množičnega financiranja so lahko izpostavljene tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma, kot je poudarjeno v poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 26. junija 2017 o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi. Zato bi bilo treba določiti varovalne ukrepe pri določanju pogojev za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev množičnega financiranja in za ocenjevanje dobrega ugleda fizičnih oseb, odgovornih za njihovo vodenje, poleg tega pa bi bilo treba opravljanje plačilnih storitev omejiti na subjekte, ki so pridobili dovoljenje in za katere veljajo zahteve glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Zaradi nadaljnjega zagotavljanja celovitosti trga s preprečevanjem tveganj pranja denarja in financiranja terorizma ter ob upoštevanju najvišjega zneska finančnih sredstev, ki jih je mogoče zbrati s ponudbo za množično financiranje v skladu s to uredbo, bi morala Komisija oceniti, ali je potrebno in sorazmerno, da se ponudnikom storitev množičnega financiranja naložijo obveznosti zagotavljanja skladnosti z nacionalnim pravom, s katerim se izvaja Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (8), v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, in da se ti ponudniki storitev množičnega financiranja za namene navedene direktive uvrstijo na seznam pooblaščenih subjektov.

(33)

Da se ponudnikom storitev množičnega financiranja omogoči čezmejno poslovanje, ne da bi bili pri tem soočeni z različnimi pravili, ter s tem spodbudi financiranje projektov po vsej Uniji s strani vlagateljev iz različnih držav članic, državam članicam ne bi smelo biti dovoljeno, da tem ponudnikom storitev množičnega financiranja, ki so pridobili dovoljenje na podlagi te uredbe, naložijo dodatne zahteve.

(34)

Postopek pridobitve dovoljenj bi moral pristojnim organom omogočati, da se seznanijo s storitvami, ki jih nameravajo opravljati potencialni ponudniki storitev množičnega financiranja, vključno s platformami za množično financiranje, ki jih nameravajo upravljati, da bi ocenili kakovost njihovega vodenja ter njihovo notranjo organizacijo in postopke, vzpostavljene za zagotovitev skladnosti s to uredbo.

(35)

Da bi zagotovili ustrezen nadzor in preprečili nesorazmerna upravna bremena, bi bilo treba subjektom, ki so pridobili dovoljenje na podlagi Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) ali Direktive 2013/36/EU, 2014/65/EU ali (EU) 2015/2366 in ki nameravajo opravljati storitve množičnega financiranja, omogočiti, da imajo dovoljenje tako v skladu z eno od navedenih direktiv kot v skladu s to uredbo. V teh primerih bi se moral uporabljati poenostavljeni postopek pridobitve dovoljenja, pristojni organi pa ne bi smeli zahtevati predložitve dokumentov ali dokazil, ki so jim že na voljo.

(36)

Da bi bile storitve množičnega financiranja za vlagatelje bolj pregledne, bi moral Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (10), (ESMA) vzpostaviti javen in ažuren register vseh ponudnikov storitev množičnega financiranja, ki so pridobili dovoljenje v skladu s to uredbo. Ta register bi moral vsebovati informacije o vseh delujočih platformah za množično financiranje v Uniji.

(37)

Dovoljenje v skladu s to uredbo bi bilo treba odvzeti, kadar ponudnik storitev množičnega financiranja ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano. Pristojni organi bi morali biti tudi pooblaščeni, da odvzamejo dovoljenje na podlagi te uredbe, kadar koli je bilo ponudniku storitev množičnega financiranja ali tretji osebi, ki deluje v njegovem imenu, odvzeto dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev na podlagi Direktive (EU) 2015/2366 ali investicijskih storitev na podlagi Direktive 2014/65/EU, ali kadar koli se ugotovi, da ponudnik storitev množičnega financiranja, ki je tudi ponudnik plačilnih storitev, ali njegovi poslovodje, zaposleni ali tretja oseba, ki deluje v njegovem imenu, krši nacionalno pravo, s katerim se izvaja Direktiva (EU) 2015/849.

(38)

Da bi ponudniki storitev množičnega financiranja svojim strankam zagotavljali širok nabor storitev, bi moralo biti tistim, ki so pridobili dovoljenje na podlagi te uredbe, dovoljeno, da poleg opravljanja storitev množičnega financiranj, ki jih zajema dovoljenje na podlagi te uredbe, opravljajo tudi druge dejavnosti.

(39)	Da bi zagotovili jasno razumevanje glede narave storitev množičnega financiranja ter tveganj, stroškov in pristojbin, povezanih s takimi storitvami, bi morali ponudniki storitev množičnega financiranja svojim strankam zagotoviti poštene, jasne in nezavajajoče informacije.

(40)	Ponudniki, ki opravljajo storitve množičnega financiranja, s katerimi se olajšuje dajanje posojil, bi morali vsem strankam omogočiti dostop do nekaterih pomembnih informacij, kot je stopnja neplačila posojil.

(41)

Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki uporabljajo kreditne ocene za projekte množičnega financiranja ali predlagajo ceno za ponudbe za množično financiranje, bi morali razkriti ključne elemente svoje metodologije. Zahteva glede razkritja metod za izračun kreditnih ocen ali določitev cene ali obrestne mere se ne bi smela razumeti, kot da zahteva razkritje občutljivih poslovnih informacij ali na način, ki ovira inovacije.

(42)

Da bi se zagotovila ustrezna zaščita različnih kategorij vlagateljev, ki sodelujejo v projektih množičnega financiranja, obenem pa spodbudili naložbeni tokovi, ta uredba razlikuje med dobro poučenimi in nepoučenimi vlagatelji ter uvaja različne ravni varovalnih ukrepov za zaščito vlagateljev, primerne za vsako od teh kategorij. Razlikovanje med dobro poučenimi in nepoučenimi vlagatelji bi moralo temeljiti na razlikovanju med profesionalnimi in neprofesionalnimi strankami, določenem v Direktivi 2014/65/EU. Vendar bi bilo treba pri tem razlikovanju upoštevati tudi značilnosti trga množičnega financiranja. Zlasti bi bilo treba pri razlikovanju med dobro poučenimi in nepoučenimi vlagatelji v tej uredbi upoštevati tudi izkušnje in znanje potencialnih vlagateljev glede množičnega financiranja in jih vsaki dve leti ponovno oceniti.

(43)

Finančni produkti, ki se tržijo na platformah za množično financiranje, niso enaki kot tradicionalni naložbeni ali varčevalni produkti in se ne bi smele tržiti kot taki. Da pa bi zagotovili, da potencialni nepoučeni vlagatelji razumejo raven tveganja, povezanega z naložbami množičnega financiranja, bi se moralo od ponudnikov storitev množičnega financiranja zahtevati, da pri potencialnih nepoučenih vlagateljih opravijo začetni preizkus znanja, da se prepričajo o njihovem razumevanju takih naložb. Ponudniki storitev množičnega financiranja bi morali potencialne nepoučene vlagatelje, ki nimajo zadostnega znanja, veščin in izkušenj, izrecno opozoriti, da ponujene storitve množičnega financiranja zanje niso primerne.

(44)

Glede na to, da so dobro poučeni vlagatelji že po definiciji seznanjeni s tveganji, povezanimi z naložbami v projekte množičnega financiranja, začetnega preizkusa znanja pri njih ni treba opraviti. Podobno se od ponudnikov storitev množičnega financiranja ne bi smelo zahtevati, da na tveganje opozarjajo dobro poučene vlagatelje.

(45)

Da se zagotovi, da nepoučeni vlagatelji preberejo in razumejo izrecna opozorila ponudnika storitev množičnega financiranja glede tveganja, bi morali ti izrecno potrditi tveganja, ki jih prevzamejo z vlaganjem v projekt množičnega financiranja. Da se ohrani visoka raven zaščite vlagateljev in ker odsotnost take potrditve kaže na morebitno pomanjkanje razumevanja zadevnih tveganj, bi morali ponudniki storitev množičnega financiranja sprejeti samo naložbe od nepoučenih vlagateljev, ki so izrecno potrdili, da so prejeli in razumeli ta opozorila.

(46)

Zaradi tveganja, povezanega s projekti za množično financiranje, se jim nepoučeni vlagatelji ne bi smeli preveč izpostavljati. Tveganje za izgubo precejšnjega dela prvotno vloženih zneskov ali celo za izgubo celotne naložbe je precejšnje. Zato je primerno, da se določi najvišji znesek, ki ga lahko brez dodatnih varovalnih ukrepov nepoučeni vlagatelji vložijo v posamezni projekt. Nasprotno pa dobro poučenih vlagateljev, ki imajo potrebne izkušnje, znanje ali finančno sposobnost ali kombinacijo navedenega, taki najvišji zneski ne bi smeli omejevati.

(47)

Da se okrepi zaščita nepoučenih vlagateljev, je treba zagotoviti obdobje za razmislek, v katerem lahko potencialni nepoučeni vlagatelj prekliče naložbeno ponudbo ali izraz interesa v določeno ponudbo za množično financiranje, ne da bi za to navedel razloge ter ne da bi mu bila za to naložena kazen. To je potrebno, da ne pride do situacije, ko bi potencialni nepoučeni vlagatelj s sprejetjem ponudbe za množično financiranje hkrati sprejel tudi ponudbo za sklenitev pravno zavezujoče pogodbe, ne da bi imel možnost v ustreznem roku od nje odstopiti. Obdobje za razmislek ni potrebno, kadar lahko potencialni nepoučeni vlagatelj izrazi interes za določeno ponudbo za množično financiranje, ne da bi se s tem zavezal k pogodbi, razen v primeru, kadar se da taka naložbena ponudba ali izrazi tak izraz interesa tik pred načrtovanim datumom izteka ponudbe ali tik preden se doseže ciljni znesek financiranja. Ponudniki storitev množičnega financiranja bi morali zagotoviti, da se denar ne odtegne vlagatelju ali nakaže lastniku projekta, dokler se ne izteče obdobje za razmislek.

(48)

Ker bi pravica do preklica naložbene ponudbe ali izraza interesa v obdobju za razmislek lahko vplivala na stroške zbiranja kapitala prek platform za množično financiranje, bi morala Komisija v svojem poročilu na podlagi te uredbe oceniti, ali bi bilo treba obdobje za razmislek skrajšati, da se omogoči učinkovitejši postopek zbiranja kapitala, ne da bi to ogrozilo zaščito vlagateljev.

(49)

Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11) ureja terjatve, ki izhajajo iz nezmožnosti investicijskega podjetja, da izplača denar, ki ga dolguje ali pripada vlagateljem in ga ima v njihovem imenu v zvezi z investicijskim poslom, ali njegove nezmožnost, da vrne vlagateljem instrumente, ki jim pripadajo, in jih poseduje, vodi ali upravlja v njihovem imenu v zvezi z investicijskim poslom. Glede na to, da hramba sredstev v povezavi s storitvami množičnega financiranja, ki jih opravlja investicijsko podjetje, ki ima tudi dovoljenje na podlagi Direktive 2014/65/EU, ne vključuje opravljanja investicijskih storitev v smislu točke 2 člena 4(1) navedene direktive, bi bilo treba nepoučene vlagatelje v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi obvestiti, da zaščita v okviru odškodninskih shem za vlagatelje ne pokriva prenosljivih vrednostnih papirjev ali sprejetih instrumentov za namene množičnega financiranja, pridobljenih prek platforme za množično financiranje. Poleg tega opravljanje storitev množičnega financiranja s strani takega ponudnika storitev množičnega financiranja ne bi smelo šteti za sprejemanje vlog v smislu točke 3 člena 2(1) Direktive 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(50)

Ta uredba določa vsebino dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi, ki ga morajo ponudniki storitev množičnega financiranja predložiti potencialnim vlagateljem za vsako ponudbo za množično financiranje, da bi lahko sprejeli informirano odločitev o naložbi. V dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi bi bilo treba potencialne vlagatelje opozoriti, da naložbeno okolje vključuje tveganja, ki jih ne pokrivajo niti sistemi jamstva za vloge, vzpostavljeni v skladu z Direktivo 2014/49/EU, niti odškodninske sheme za vlagatelje, vzpostavljene v skladu z Direktivo 97/9/ES.

(51)

Dokument s ključnimi informacijami o naložbi bi moral odražati posebne značilnosti posojilnega in naložbenega množičnega financiranja. Zato bi bilo treba predpisati specifične in ustrezne kazalnike. V dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi bi bilo treba upoštevati tudi specifične posebnosti in tveganja, povezana z lastniki projektov, in bi se bilo treba osredotočiti na bistvene informacije o lastnikih projektov, pravicah vlagateljev in pristojbinah ter ponujenih vrstah prenosljivih vrednostnih papirjev, sprejetih instrumentov za namene množičnega financiranja in ponujenih posojil. Dokument s ključnimi informacijami o naložbi bi morali pripraviti lastniki projektov, saj so lastniki projekta v najboljšem položaju, da zagotovijo informacije, ki morajo biti v tak dokument vključene. Ker pa so ponudniki storitev množičnega financiranja odgovorni za to, da potencialnim vlagateljem zagotovijo dokument s ključnimi informacijami o naložbi, bi morali ponudniki storitev množičnega financiranja zagotoviti, da je dokument s ključnimi informacijami o naložbi jasen, pravilen in popoln.

(52)

Ponudnikom storitev množičnega financiranja bi moralo biti dovoljeno, da predstavijo več informacij, kot se zahteva v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi, ki ga pripravi lastnik projekta. Vendar bi morale te informacije dopolnjevati ostale informacije iz dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi in biti z njimi skladne.

(53)

Če ponudnik storitev množičnega financiranja v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi odkrije izpustitev, napako ali netočnost, ki bi lahko bistveno vplivala na pričakovani donos naložbe, bi moral na to izpustitev, napako ali netočnost nemudoma opozoriti lastnika projekta, ki bi moral te informacije dopolniti ali popraviti. Kadar informacija ni dopolnjena ali popravljena, bi moral ponudnik storitev množičnega financiranja pod določenimi pogoji začasno prekiniti ali celo preklicati ponudbo za množično financiranje.

(54)

Da se zagonskim podjetjem ter MSP zagotovi nemoten in hiter dostop do kapitalskih trgov, da se znižajo njihovi stroški financiranja in preprečijo zamude in stroški za ponudnike storitev množičnega financiranja, se za dokument s ključnimi informacijami o naložbi ne bi smelo zahtevati, da ga mora odobriti pristojni organ.

(55)

Kadar to dovoljuje nacionalno pravo, bi moral imeti ponudnik storitev množičnega financiranja možnost, da pri projektu naložbenega množičnega financiranja s tem, da posodobi svoj informacijski sistem, prenese lastništvo delnic. Zaradi preglednosti in pretoka informacij bi moral imeti ponudnik storitev množičnega financiranja tudi možnost, da strankam, ki so vlagale prek njegove platforme za množično financiranje, omogoči, da na oglasni deski njegove platforme za množično financiranje oglašujejo svoj interes za nakup ali prodajo posojil, prenosljivih vrednostnih papirjev ali sprejetih instrumentov za namene množičnega financiranja, ki so se prvotno ponujali na tej platformi za množično financiranje, pod pogojem, da oglasna deska ne privede do povezovanja interesov več tretjih oseb za prodajo in nakup na način, ki privede do pogodbe v zvezi s takimi oglasi. Oglasna deska, ki jo nudi ponudnik storitev množičnega financiranja, zato ne bi smela biti notranji sistem za povezovanje, ki izvršuje naročila strank na večstranski osnovi, razen če ima ponudnik storitev množičnega financiranja v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji tudi posebno dovoljenje kot investicijsko podjetje v skladu s členom 5 Direktive 2014/65/EU ali kot regulirani trg v skladu s členom 44 navedene direktive. Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki nimajo takega dovoljenja za prenosljive vrednostne papirje, bi morali vlagatelje jasno obvestiti, da prek njih ni mogoče sprejemati naročil za namene nakupa ali prodaje pogodb v zvezi z naložbami, ki so bile prvotno opravljene na platformi za množično financiranje, da se vsakršna nakupna in prodajna dejavnost na njihovi platformi za množično financiranje izvaja po prostem preudarku vlagatelja in na njegovo odgovornost ter da ne upravljajo mesta trgovanja v skladu z Direktivo 2014/65/EU.

(56)	Za spodbujanje preglednosti in za zagotovitev ustrezne dokumentacije o komunikaciji s stranko, bi morali ponudniki storitev množičnega financiranja voditi vse ustrezne evidence, povezane z njihovimi storitvami in transakcijami.

(57)	Za zagotovitev poštene in nediskriminatorne obravnave strank bi morali ponudniki storitev množičnega financiranja, ki svoje storitve oglašujejo s tržnimi sporočili, zagotoviti informacije, ki so poštene, jasne in nezavajajoče.

(58)

Za zagotovitev večje pravne varnosti za ponudnike storitev množičnega financiranja, ki delujejo po vsej Uniji, in za zagotovitev lažjega dostopa do trga, bi bilo treba v elektronski obliki objaviti nacionalne zakone in druge predpise, ki posebej urejajo tržna sporočila ponudnikov storitev množičnega financiranja in ki se uporabljajo v državah članicah, ter njihove povzetke v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ. ESMA in pristojni organi bi morali v ta namen posodabljati svoja spletna mesta.

(59)	Za boljše razumevanje razsežnosti regulativnih razlik med državami članicami v zvezi z zahtevami, ki se uporabljajo za tržna sporočila, bi morali pristojni organi vsako leto ESMA predložiti podrobno poročilo o svojih izvršilnih ukrepih na tem področju.

(60)

Da pri čezmejnem opravljanju storitev množičnega financiranja ne bi prihajalo do nepotrebnih stroškov in upravnega bremena, za tržna sporočila ne bi smela veljati zahteva po prevodu, kadar so na voljo v vsaj enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se tržna sporočila razširjajo, ali v jeziku, ki je sprejemljiv za pristojne organe te države članice.

(61)

Za zagotovitev učinkovitega nadzora in postopka pridobitve dovoljenja bi morale države članice določiti obveznosti in naloge, ki jih izvajajo pristojni organi na podlagi te uredbe. Da se olajša učinkovito čezmejno upravno sodelovanje, bi morala vsaka država članica določiti enotno kontaktno točko za komunikacijo z ESMA in pristojnimi organi po vsej Uniji.

(62)

Ker učinkovita orodja, pooblastila in viri pristojnih organov zagotavljajo učinkovitost nadzora, bi bilo treba v tej uredbi določiti minimalen sklop nadzornih in preiskovalnih pooblastil, ki se v skladu z nacionalnim pravom zaupajo pristojnim organom. Kadar to zahteva nacionalno pravo, bi bilo treba ta pooblastila izvajati na podlagi vložitve zahtevka pri pristojnih sodnih organih. ESMA in pristojni organi bi morali pri izvajanju svojih pooblastil iz te uredbe ravnati objektivno in nepristransko ter svoje odločitve sprejemati avtonomno.

(63)

Za namene odkrivanja kršitev te uredbe je treba pristojnim organom omogočiti dostop do prostorov, ki niso zasebna prebivališča fizičnih oseb, da lahko zasežejo dokumente. Dostop do teh prostorov je nujen, kadar se utemeljeno sumi, da obstajajo dokumenti in drugi podatki, povezani s predmetom inšpekcijskega pregleda ali preiskave, ki so lahko pomembni za dokazovanje kršitve te uredbe. Poleg tega je vstop v te prostore potreben, kadar fizična ali pravna oseba ni izpolnila že predložene zahteve po informacijah ali pa obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da zahteva po informacijah, če bi bila predložena, ne bi bila izpolnjena oziroma bi se zahtevani dokumenti ali informacije odstranile, spremenile ali uničile.

(64)

Da bodo zahteve iz te uredbe izpolnjene, je pomembno, da države članice naredijo vse potrebno za zagotovitev ustreznih upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov v primeru kršitev te uredbe. Te kazni in ukrepi bi morali biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni ter bi morali zagotovili enoten pristop v državah članicah in odvračilni učinek. Ta uredba ne bi smela omejevati možnosti držav članic, da določijo višje ravni upravnih kazni.

(65)

Za zagotovitev, da imajo sklepi pristojnih organov, s katerimi nalagajo upravne kazni ali druge upravne ukrepe, odvračilni učinek na širšo javnost, bi jih bilo treba objaviti, razen če pristojni organ meni, da jih je treba objaviti na anonimni podlagi, da je treba objavo odložiti ali da ne bi smeli biti objavljeni.

(66)

Čeprav države članice lahko določijo pravila za upravne kazni in kazenske sankcije za iste kršitve, se od njih ne bi smelo zahtevati, da določijo pravila za upravne kazni za kršitve te uredbe, za katere velja nacionalno kazensko pravo. Vendar dejstvo, da se za kršitve te uredbe namesto upravnih kazni ohranijo kazenske sankcije, ne bi smelo zmanjšati ali drugače vplivati na zmožnost pristojnih organov, da za namene te uredbe sodelujejo s pristojnimi organi v drugih državah članicah, dostopajo do in i si pravočasno izmenjujejo informacije, tudi po prijavi zadevnih kršitev pristojnim pravosodnim organom za namene kazenskega pregona.

(67)

Ker je dokument s ključnimi informacijami o naložbi zasnovan tako, da ga je mogoče prilagoditi posebnim značilnostim ponudbe za množično financiranje in potrebam vlagateljev po informacijah, bi bilo treba ponudbe za množično financiranje na podlagi te uredbe izvzeti iz obveznosti objave prospekta na podlagi Uredbe (EU) 2017/1129, navedeno uredbo pa bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(68)

Žvižgači lahko pristojnim organom posredujejo nove informacije, ki jim pomagajo pri odkrivanju kršitev te uredbe in nalaganju kazni. Zato bi bilo treba s to uredbo zagotoviti, da bo vzpostavljena ustrezna ureditev, ki bo žvižgačem omogočala, da bodo pristojne organe obveščali o dejanskih ali morebitnih kršitvah te uredbe, in jih ščitila pred povračilnimi ukrepi. To bi bilo treba storiti s spremembo Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta (13) tako, da se uporablja za kršitve te uredbe.

(69)

Da se natančneje določijo zahteve iz te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi s podaljšanjem prehodnega obdobja glede storitev množičnega financiranja, ki se opravljajo v skladu z nacionalnim pravom. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (14). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(70)

Da se spodbudi dosledna uporaba te uredbe, vključno z ustrezno zaščito vlagateljev in potrošnikov po vsej Uniji, bi bilo treba razviti tehnične standarde. Ker sta ESMA in Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (15), organa z visokospecializiranim znanjem, bi bilo učinkovito in ustrezno, da se jima zaupa razvoj osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki ne vključujejo odločitev o politikah, in jih predložita Komisiji.

(71)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde, ki jih razvijeta ESMA in EBA, v zvezi z individualnim upravljanjem portfeljev posojil, obravnavanjem pritožb, nasprotji interesov, izdajanjem dovoljenj ponudnikom množičnega financiranja, informacijami za stranke, razkritjem stopnje neplačil, začetnim preizkusom znanja in simulacijo zmožnosti kritja izgub, dokumenti s ključnimi informacijami o naložbi in sodelovanjem med pristojnimi organi. Komisija bi morala te regulativne tehnične standarde sprejeti z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU in v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010.

(72)

Na Komisija bi bilo treba tudi prenesti pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde, ki jih razvije ESMA, v zvezi s poročanjem ponudnikov storitev množičnega financiranja, objavo nacionalnih določb o zahtevah glede trženja in sodelovanjem med pristojnimi organi in z ESMA. Komisija bi morala te izvedbene tehnične standarde sprejeti z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(73)

Vsakršna obdelava osebnih podatkov, ki se izvede v okviru te uredbe, kot je izmenjava ali prenos osebnih podatkov s strani pristojnih organov, bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (16), vsakršna izmenjava ali prenos informacij s strani ESMA pa bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(74)

Ker ciljev te uredbe, in sicer odprave razdrobljenosti pravnega okvira, ki se uporablja za storitve množičnega financiranja, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga za te storitve ter hkrati poveča zaščita vlagateljev in učinkovitost trga ter prispeva k vzpostavitvi unije kapitalskih trgov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(75)

Datum začetka uporabe te uredbe bi bilo treba odložiti, da bi bil usklajen z datumom začetka uporabe nacionalnih predpisov za prenos Direktive (EU) 2020/1504 Evropskega parlamenta in Sveta (18), ki določa, da so ponudniki storitev množičnega financiranja, ki spadajo v področje uporabe te uredbe, izvzeti iz uporabe Direktive 2014/65/EU.

(76)

Zaradi pravne varnosti in ker bodo nacionalna pravila nadomestila pravila iz te uredbe, kar zadeva vrste storitev množičnega financiranja, ki so zdaj vključene v področje uporabe te uredbe, je primerno sprejeti prehodne ureditve, ki bodo osebam, ki take storitve množičnega financiranja opravljajo v skladu z nacionalnim pravom, veljavnim pred to uredbo, omogočile, da svoje poslovne dejavnosti prilagodijo tej uredbi, in jim zagotovile dovolj časa, da zaprosijo za dovoljenje na podlagi te uredbe. Zato bi morale imeti take osebe možnost, da storitve množičnega financiranja, ki so vključene v področje uporabe te uredbe, do 10. novembra 2022 še naprej opravljajo v skladu z veljavno nacionalnim pravom. V tem prehodnem obdobju lahko države članice vzpostavijo posebne postopke, ki pravnim osebam, ki so v skladu z nacionalnim pravom pridobile dovoljenje za opravljanje storitev množičnega financiranja, vključenih v področje uporabe te uredbe, omogočijo, da svoja nacionalna dovoljenja spremenijo v dovoljenja na podlagi te uredbe, pod pogojem, da ponudniki storitev množičnega financiranja izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

(77)

Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki do 10. novembra 2022 niso pridobili dovoljenja v skladu s to uredbo, ne bi smeli izdajati novih ponudb za množično financiranje po navedenem datumu. V izogib temu, da zbiranje ciljnega kapitala v zvezi z določenim projektom množičnega financiranja ne bi bilo končano do 10. novembra 2022, bi morali biti pozivi za financiranje končani pred tem datumom. Po 10. novembru 2022 pa se lahko v skladu z veljavnim nacionalnim pravom še naprej izvršujejo obstoječe pogodbe, vključno z izterjavo in prenosom terjatev, zagotavljanjem storitev hrambe sredstev ali obdelavo korporacijskih dejanj.

(78)	Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Zato bi bilo treba to uredbo razlagati in uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

(79)	V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja, področje uporabe in izvzetja

1. Ta uredba določa enotne zahteve za opravljanje storitev množičnega financiranja, za organizacijo, izdajanje dovoljenj ponudnikom storitev množičnega financiranja in nadzor nad njimi, za delovanje platforme za množično financiranje, kakor tudi za zahteve glede preglednosti in tržnih sporočil v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja v Uniji.

2. Ta uredba se ne uporablja za:

(a)	storitve množičnega financiranja, ki se opravljajo za lastnike projektov, ki so potrošniki, kot so opredeljeni v točki (a) člena 3 Direktive 2008/48/ES;

(b)	druge storitve, povezane s tistimi iz točke (a) člena 2(1), in ki se opravljajo v skladu z nacionalnim pravom;

(c)

ponudbe za množično financiranje v vrednosti več kot 5 000 000 EUR, ki se izračuna za obdobje 12 mesecev kot vsota:

(i)	skupne vrednosti ponudb prenosljivih vrednostnih papirjev in sprejetih instrumentov za množično financiranje, kot so opredeljeni v točkah (m) in (n) člena 2(1) te uredbe, ter zneskov, ki jih lastnik projekta na platformi za množično financiranje zbere s posojili, ter

(ii)	skupne vrednosti ponudb prenosljivih vrednostnih papirjev javnosti, ki jih je dal lastnik projekta iz točke (i) te točke kot ponudnik na podlagi izvzetja iz člena 1(3) ali člena 3(2) Uredbe (EU) 2017/1129.

3. Države članice ne uporabljajo nacionalnih zahtev, s katerimi izvajajo člen 9(1) Direktive 2013/36/EU, razen če je ponudnik storitev množičnega financiranja, lastnik projekta ali vlagatelj pridobil dovoljenje kot kreditna institucija v skladu s členom 8 navedene direktive, in zagotovijo, da nacionalno pravo v naslednjih primerih ne zahteva, da je v povezavi z opravljanjem storitev množičnega financiranja potrebno dovoljenje kot kreditna institucija ali kakršno koli drugo posamično dovoljenje, izvzetje ali oprostitev:

(a)	za lastnike projektov, ki v zvezi s posojili, ki jih je omogočil ponudnik storitev množičnega financiranja, sprejemajo sredstva od vlagateljev, ali

(b)	za vlagatelje, ki dajejo posojila lastnikom projektov, ki jih je omogočil ponudnik storitev množičnega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1. V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„storitev množičnega financiranja“ pomeni povezovanje interesov vlagateljev in lastnikov projektov za financiranje poslov z uporabo platforme za množično financiranje in je katera koli od naslednjih dejavnosti:

(i)	olajšanje dajanja posojil;

(ii)

plasiranje brez obveznosti odkupa, kot je opredeljeno v točki 7 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, prenosljivih vrednostnih papirjev, in sprejetih instrumentov za namene množičnega financiranja, ki jih izdajo lastniki projektov ali subjekt s posebnim namenom, ter sprejemanje in posredovanje naročil strank iz točke 1 navedenega oddelka v zvezi s temi prenosljivimi vrednostnimi papirji in sprejetimi instrumenti za namene množičnega financiranja;

(b)

„posojilo“ pomeni dogovor, s katerim vlagatelj lastniku projekta da na voljo dogovorjeni znesek denarja za dogovorjeno obdobje in pri čemer lastnik projekta prevzame brezpogojno obveznost, da bo ta znesek vrnil vlagatelju, skupaj z obračunanimi obrestmi, v skladu s časovnim razporedom obročnega odplačevanja;

(c)

„individualno upravljanje portfeljev posojil“ pomeni dodelitev – s strani ponudnika množičnega financiranja – vnaprej določene višine sredstev vlagatelja, ki je prvotni posojilodajalec, enemu ali več projektom množičnega financiranja na njegovi platformi za množično financiranje v skladu z mandatom, ki ga diskrecijsko podeli posamezni vlagatelj;

(d)	„platforma za množično financiranje“ pomeni javno dostopen internetni informacijski sistem, ki ga upravlja ali vodi ponudnik storitev množičnega financiranja;

(e)	„ponudnik storitev množičnega financiranja“ pomeni pravno osebo, ki opravlja storitve množičnega financiranja;

(f)

„ponudba za množično financiranje“ pomeni vsako sporočilo ponudnika storitev množičnega financiranja – ne glede na obliko ali sredstvo –, ki vsebuje dovolj informacij o pogojih ponudbe in projektu množičnega financiranja, ki se ponuja, da se vlagatelj lahko odloči za naložbo v projekt množičnega financiranja;

(g)	„stranka“ pomeni vsakega potencialnega ali dejanskega vlagatelja ali lastnika projekta, za katerega ponudnik storitev množičnega financiranja opravlja ali namerava opravljati storitve množičnega financiranja;

(h)	„lastnik projekta“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki želi pridobiti finančna sredstva prek platforme za množično financiranje;

(i)	„vlagatelj“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki prek platforme za množično financiranje da posojilo ali pridobi prenosljive vrednostne papirje ali sprejete instrumente za namene množičnega financiranja;

(j)

„dobro poučeni vlagatelj“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je profesionalna stranka v skladu s točko 1, 2, 3 ali 4 oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU, ali vsako fizično ali pravno osebo, ki ima odobritev ponudnika storitev množičnega financiranja za obravnavo kot dobro poučeni vlagatelj v skladu z merili in postopkom iz Priloge II k tej uredbi;

(k)	„nepoučeni vlagatelj“ pomeni vlagatelja, ki ni dobro poučeni vlagatelj;

(l)	„projekt množičnega financiranja“ pomeni poslovno dejavnost ali dejavnosti, za katere želi lastnik projekta pridobiti finančna sredstva prek ponudbe za množično financiranje;

(m)	„prenosljivi vrednostni papirji“ pomeni prenosljive vrednostne papirje, kot so opredeljeni v točki 44 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

(n)

„sprejeti instrumenti za namene množičnega financiranja“ v zvezi z vsako državo članico pomeni delnice kapitalske družbe zasebnega prava, za katere ne veljajo omejitve, ki bi dejansko preprečevale njihovo prenašanje, vključno z omejitvami glede načina, kako se te delnice ponujajo ali oglašujejo javnosti;

(o)	„tržna sporočila“ pomeni vse informacije ali sporočila ponudnika storitev množičnega financiranja potencialnemu vlagatelju ali potencialnemu lastniku projekta glede storitev ponudnika storitev množičnega financiranja, razen razkritij vlagateljem, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe;

(p)	„trajni nosilec podatkov“ pomeni instrument, ki omogoča hrambo informacij na način, da so dostopne za poznejše potrebe vpogleda ter za obdobje, ki je primerno za namene informacij, in omogoča nespremenjeni prikaz shranjenih informacij;

(q)	„subjekt s posebnim namenom“ pomeni subjekt, ki je bil ustanovljen le za listinjenje ali katerega edini namen je izvajanje listinjenja v smislu točke 2 člena 1 Uredbe (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke (19);

(r)	„pristojni organ“ pomeni organ ali organe, ki jih imenuje država članica v skladu s členom 29.

2. Brez poseganja v možnost, da delnice kapitalske družbe zasebnega prava spadajo v opredelitev prenosljivih vrednostnih papirjev iz točke (m) odstavka 1, lahko pristojni organi, ki so izdali dovoljenje ponudniku storitev množičnega financiranja, dovolijo uporabo takih delnic za namene te uredbe pod pogojem, da te delnice izpolnjujejo pogoje za sprejete instrumente za namene množičnega financiranja iz točke (n) odstavka 1.

3. Pristojni organi vsako leto obvestijo ESMA o vrstah kapitalskih družb zasebnega prava in njihovih delnicah, ki se ponujajo ter spadajo v področje uporabe te uredbe, s sklicevanjem na veljavno nacionalno pravo.

ESMA informacije iz prvega pododstavka brez nepotrebnega odlašanja javno objavi na svoji spletni strani.

4. ESMA v prvih dveh letih uporabe te uredbe vsako leto zbere dokumente s ključnimi informacijami o naložbi, ki jih pripravijo lastniki projektov, pri katerih so bili izdani sprejeti instrumenti za namene množičnega financiranja. ESMA informacije iz točk (b) in (c) dela F Priloge I, kot so navedene v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi, primerja z informacijami, ki jih zagotovijo države članice v skladu z odstavkom 3 tega člena. ESMA to primerjavo predloži Komisiji, ki jo vključi v poročilo iz člena 45.

POGLAVJE II

Opravljanje storitev množičnega financiranja ter organizacijske in operativne zahteve za ponudnike storitev množičnega financiranja

Člen 3

Opravljanje storitev množičnega financiranja

1. Storitve množičnega financiranja opravljajo le pravne osebe, ki imajo sedež v Uniji in imajo dovoljenje za opravljanje storitev množičnega financiranja v skladu s členom 12.

2. Ponudniki storitev množičnega financiranja ravnajo pošteno, pravično in strokovno ter v skladu z najboljšimi interesi svojih strank.

3. Ponudniki storitev množičnega financiranja ne plačajo oziroma ne sprejmejo nobenega plačila, popusta ali nedenarne koristi za usmerjanje naročil vlagateljev v določeno ponudbo za množično financiranje, ponujeno na njihovi platformi za množično financiranje, ali v določeno ponudbo za množično financiranje, ponujeno na platformi za množično financiranje tretje osebe.

4. Ponudniki storitev množičnega financiranja lahko posameznim vlagateljem predlagajo specifične projekte množičnega financiranja, ki ustrezajo enemu ali več specifičnim parametrom ali kazalnikom tveganja, ki jih je izbral vlagatelj. Kadar želi vlagatelj vlagati v predlagane projekte množičnega financiranja, pregleda in izrecno sprejme naložbeno odločitev v zvezi z vsako posamezno ponudbo za množično financiranje.

Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki opravljajo individualno upravljanje portfeljev posojil, to storijo v skladu s parametri, ki so jih navedli vlagatelji, in ukrenejo vse potrebno, da bi dosegli najboljše možne rezultate za te vlagatelje. Ponudniki storitev množičnega financiranja vlagateljem razkrijejo postopek odločanja, na podlagi katerega so izvršili prejeto diskrecijsko pooblastilo.

5. Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 4 lahko ponudniki storitev množičnega financiranja, ki opravljajo individualno upravljanje portfeljev posojil, v imenu svojih vlagateljev uveljavljajo diskrecijsko pravico v okviru dogovorjenih parametrov, ne da bi morali vlagatelji preveriti ali sprejeti naložbeno odločitev v zvezi z vsako posamezno ponudbo za množično financiranje.

6. Kadar se za opravljanje storitev množičnega financiranja uporablja subjekt s posebnim namenom, se lahko prek njega ponudi samo eno osnovno nelikvidno ali nedeljivo premoženje. Ta zahteva velja za osnovno nelikvidno ali nedeljivo premoženje, ki ga posedujejo finančne ali pravne strukture, ki so v celoti ali delno v lasti ali pod nadzorom subjekta s posebnim namenom, in sicer na osnovi vpogleda. Odločitev o izpostavljenosti temu osnovnemu nelikvidnemu premoženju lahko sprejmejo le vlagatelji.

Člen 4

Učinkovito in skrbno vodenje

1. Vodstveni organ ponudnika storitev množičnega financiranja vzpostavi in nadzira izvajanje ustreznih politik in postopkov za učinkovito in skrbno vodenje, vključno z ločevanjem nalog, neprekinjenim poslovanjem in preprečevanjem nasprotij interesov, in sicer na način, ki spodbuja celovitost trga in interese njegovih strank.

2. Vodstveni organ ponudnika storitev množičnega financiranja vzpostavi in nadzira izvajanje ustreznih mehanizmov in kontrol za oceno tveganj, povezanih s posojili, posredovanimi na platformi za množično financiranje.

Ponudnik storitev množičnega financiranja, ki opravlja individualno upravljanje portfeljev posojil, zagotovi, da ima vzpostavljene ustrezne mehanizme in kontrole za obvladovanje tveganja ter finančno modeliranje za to opravljanje storitev in izpolnjuje zahteve iz člena 6(1) do (3).

3. Vodstveni organ ponudnika storitev množičnega financiranja vsaj enkrat na dve leti pregleda bonitetne varovalne ukrepe iz točke (h) člena 12(2) in načrt neprekinjenega poslovanja iz točke (j) člena 12(2), pri tem pa upošteva naravo, obseg in kompleksnost opravljenih storitev množičnega financiranja.

4. Kadar ponudnik storitev množičnega financiranja določi ceno ponudbe za množično financiranje, mora:

(a)

opraviti razumno oceno kreditnega tveganja projekta množičnega financiranja ali lastnika projekta, preden se ponudi ponudba za množično financiranje, pri tem pa med drugim upošteva tveganje, da lastnik projekta do datuma zapadlosti ne bo odplačal enega ali več obrokov posojila, obveznic ali druge oblike listinjenega dolga;

(b)

oceno kreditnega tveganja iz točke (a) osnovati na zadostnih informacijah, vključno z naslednjim:

(i)	revidiranimi računovodskimi izkazi za zadnji dve proračunski leti, kadar so na voljo;

(ii)	informacijami, s katerimi je seznanjen v času ocene kreditnega tveganja;

(iii)

informacijami, ki jih, kadar je primerno, pridobi od lastnika projekta, in

(iv)	informacijami, ki ponudniku storitev množičnega financiranja omogočajo, da opravi razumno oceno kreditnega tveganja;

(c)	vzpostaviti, izvajati in vzdrževati jasne in učinkovite politike in postopke, ki mu omogočajo, da opravi ocene kreditnega tveganja, in te politike in postopke objaviti;

(d)	zagotoviti, da je cena poštena in primerna, tudi v primerih, ko ponudnik storitev množičnega financiranja, ki določi ceno posojil, posojilodajalcu pomaga pri izstopu pred datumom zapadlosti;

(e)

opraviti vrednotenje vsakega posojila vsaj v naslednjih primerih:

(i)	v trenutku dajanja posojila;

(ii)	kadar ponudnik storitev množičnega financiranja meni, da je malo verjetno, da bo lastnik projekta v celoti izpolnil svoje obveznosti vračila posojila brez uveljavljanja pravice iz zavarovanja ali sprejetja drugih ukrepov s podobnim učinkom;

(iii)

po neplačilu, in

(iv)	kadar posojilodajalcu pomaga pri izstopu pred datumom zapadlosti posojila;

(f)	vzpostaviti in uporabljati okvir za obvladovanje tveganj, ki je zasnovan za izpolnjevanje zahtev iz točk (a) do (e) tega odstavka;

(g)

voditi evidenco o vsaki posredovani ponudbi za množično financiranje, s katero lahko dokaže:

(i)	da je bila opravljena ocena kreditnega tveganja, če je bilo to potrebno in v skladu s točkama (a) in (b) tega odstavka, in

(ii)	da je bila cena ponudbe za množično financiranje poštena in primerna glede na okvir za obvladovanje tveganja.

Člen 5

Zahteve glede skrbnega pregleda

1. Ponudnik storitev množičnega financiranja opravi minimalni skrbni pregled lastnikov projektov, ki predlagajo svoje projekte, ki naj bi se financirali prek platforme za množično financiranje ponudnika storitev množičnega financiranja.

2. Minimalni skrbni pregled iz odstavka 1 vključuje pridobitev vsakega od naslednjih dokazov:

(a)	da lastnik projekta ni bil kazensko obsojen v zvezi s kršitvami nacionalnih pravil na področjih gospodarskega prava, insolvenčnega prava, prava o finančnih storitvah, prava za preprečevanje pranja denarja, prava proti goljufijam ali obveznosti poklicne odgovornosti;

(b)	da lastnik projekta nima sedeža v nesodelujoči jurisdikciji, kakor jo določa ustrezna politika Unije, ali v tretji državi z visokim tveganjem na podlagi člena 9(2) Direktive (EU) 2015/849.

Člen 6

Individualno upravljanje portfeljev posojil

1. Kadar ponudnik storitev množičnega financiranja ponuja individualno upravljanje portfeljev posojil, vlagatelj podeli mandat, ki podrobneje določa parametre za opravljanje storitve in ki vključuje vsaj dve od naslednjih meril, ki ju bo moralo izpolniti vsako posojilo v portfelju:

(a)	najnižjo in najvišjo obrestno mero za vsako posojilo, ki je izvedeno za vlagatelja;

(b)	najkrajši in najdaljši rok zapadlosti vsakega posojila, ki je izvedeno za vlagatelja;

(c)	razpon in porazdelitev vseh kategorij tveganj, ki se uporabljajo za posojila, in

(d)	če je ponujena letna ciljna stopnja donosa naložbe, verjetnost, da bodo izbrana posojila z razumno gotovostjo vlagatelju omogočila, da doseže ciljno stopnjo donosa.

2. Za izpolnjevanje odstavka 1 ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostavijo trdne notranje postopke in metodologije ter uporabljajo ustrezne podatke. Ponudnik storitev množičnega financiranja lahko uporablja svoje lastne podatke ali podatke, pridobljene od tretjih oseb.

Ponudnik množičnega financiranja na podlagi zanesljivih in natančno opredeljenih meril ter ob upoštevanju vseh ustreznih dejavnikov, ki bi lahko negativno vplivali na donosnost posojil, oceni:

(a)	kreditno tveganje posameznih projektov množičnega financiranja, izbranih za portfelj vlagatelja;

(b)	kreditno tveganje na ravni portfelja vlagatelja in

(c)	kreditno tveganje lastnikov projektov, izbranih za portfelj vlagatelja, pri čemer preveri verjetnost, da bodo lastniki projektov izpolnili svoje posojilne obveznosti.

Ponudnik storitev množičnega financiranja vlagatelju poleg tega opiše metodo, ki jo je uporabil za ocene iz točk (a), (b) in (c) drugega pododstavka.

3. Kadar ponudnik storitev množičnega financiranja ponuja individualno upravljanje portfeljev posojil, vodi evidenco o danih mandatih in vseh posojilih v posameznem portfelju. Ponudnik storitev množičnega financiranja evidence o mandatih in o vseh posojilih hrani na trajnem nosilcu najmanj tri leta po njihovi zapadlosti.

4. Ponudnik storitev množičnega financiranja na zahtevo vlagatelja prek elektronskih sredstev stalno zagotavlja vsaj naslednje informacije o vsakem posameznem portfelju:

(a)	seznam posameznih posojil, iz katerih je sestavljen portfelj;

(b)	tehtano povprečje letnih obrestnih mer za posojila v portfelju;

(c)	porazdelitev posojil glede na kategorijo tveganja v odstotkih in absolutnih številkah;

(d)

za vsa posojila, iz katerih je sestavljen portfelj, ključne informacije, vključno z vsaj obrestno mero ali drugim nadomestilom za vlagatelja, rokom zapadlosti, kategorijo tveganja, časovnim načrtom odplačila glavnice in plačila obresti, izpolnjevanjem tega časovnega razporeda obročnega odplačevanja s strani lastnika projekta;

(e)	za vsa posojila, iz katerih je sestavljen portfelj, ukrepe za zmanjšanje tveganja, vključno s ponudniki zavarovanja s premoženjem ali izdajatelji jamstva ali drugimi vrstami jamstev;

(f)	vsako neplačilo kreditnih pogodb s strani lastnika projekta v zadnjih petih letih;

(g)	vse pristojbine, ki jih je za posojilo plačal vlagatelj, ponudnik storitev množičnega financiranja ali lastnik projekta;

(h)

če je ponudnik storitev množičnega financiranja ovrednotil posojilo:

(i)	zadnje vrednotenje;

(ii)	datum vrednotenja;

(iii)

pojasnilo, zakaj je ponudnik storitev množičnega financiranja opravil vrednotenje, in

(iv)	pošten opis verjetnega dejanskega donosa ob upoštevanju pristojbin in stopenj neplačil.

5. Kadar je ponudnik storitev množičnega financiranja ustanovil in vodi rezervni sklad za svoje dejavnosti v zvezi z individualnim upravljanjem portfelja posojil, vlagateljem zagotovi naslednje informacije:

(a)

opozorilo o tveganju, v katerem je navedeno: „Rezervni sklad, ki ga nudimo, vam ne daje pravice do izplačila, zato se lahko zgodi, da ne boste prejeli izplačila, tudi če utrpite izgubo. Upravljavec rezervnega sklada ima popolno diskrecijsko pravico glede zneska, ki se lahko izplača, vključno s tem, da izplačila ne bo. Vlagatelji se zato pri odločanju o tem, ali in koliko bodo vložili, ne bi smeli zanašati na morebitna izplačila iz rezervnega sklada.“;

(b)

opis politike rezervnega sklada, vključno z:

(i)	pojasnilom o virih denarja, vplačanega v sklad;

(ii)	pojasnilom o tem, kako je sklad upravljan;

(iii)

pojasnilom o tem, komu pripada denar;

(iv)

zadevami, ki jih upošteva upravljavec rezervnega sklada pri odločanju, ali oziroma kako bo uporabil diskrecijsko pravico pri odločanju o izplačilu iz sklada, vključno s tem:

—	ali je v skladu dovolj denarja za izplačilo ali ne, in

—	da ima upravljavec rezervnega sklada v vsakem primeru popolno diskrecijsko pravico, da sredstev ne izplača ali da določi znesek izplačila;

(v)	pojasnilom o postopku odločanja, ali bo iz sklada izplačal sredstva po lastni presoji, ter

(vi)	opisom, kako bo denar, vplačan v sklad, obravnavan v primeru insolventnosti upravljavca rezervnega sklada.

6. Ponudnik storitev množičnega financiranja, ki je ustanovil in upravlja rezervni sklad iz odstavka 5, vsako četrtletje objavi naslednje informacije o delovanju sklada:

(a)	obseg rezervnega sklada v primerjavi s skupnimi neporavnanimi zneski iz posojil, ki so relevantni za rezervni sklad, in

(b)	razmerje med plačili iz rezervnega sklada in skupnimi neporavnanimi zneski iz posojil, ki so relevantni za rezervni sklad.

7. EBA v tesnem sodelovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:

(a)	elemente, tudi obliko, ki se vključijo v opis metode iz tretjega pododstavka odstavka 2;

(b)	informacije iz odstavka 4 ter

(c)	politike, postopke in organizacijsko ureditev, ki jih vzpostavijo ponudniki storitev množičnega financiranja za rezervne sklade, ki jih lahko nudijo, kot je navedeno v odstavkih 5 in 6.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. novembra 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 7

Obravnava pritožb

1. Ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostavijo učinkovite in pregledne postopke za hitro, pravično in dosledno obravnavo pritožb strank ter objavijo opis teh postopkov.

2. Ponudniki storitev množičnega financiranja zagotovijo, da lahko stranke pritožbo proti njim podajo brezplačno.

3. Ponudniki storitev množičnega financiranja oblikujejo in dajo strankam na voljo standardno predlogo za pritožbe ter vodijo evidenco o vseh prejetih pritožbah in sprejetih ukrepih.

4. Ponudniki storitev množičnega financiranja pravočasno in pošteno obravnavajo vse pritožbe ter pritožniku v razumnem času sporočijo rezultate.

5. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi pogoje, standardne oblike in postopke za obravnavo pritožb.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. novembra 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 8

Nasprotja interesov

1. Ponudniki storitev množičnega financiranja nimajo nobene udeležbe v nobeni ponudbi za množično financiranje na svojih platformah za množično financiranje.

2. Ponudniki storitev množičnega financiranja kot lastnikov projektov v zvezi s storitvami množičnega financiranja, ponujenih na njihovi platformi za množično financiranje, ne sprejme nikogar od naslednjih:

(a)	svojih delničarjev, ki imajo v lasti 20 % ali več osnovnega kapitala ali glasovalnih pravic;

(b)	svojih poslovodij ali zaposlenih;

(c)	katerih koli fizičnih ali pravnih oseb, ki so povezane s temi delničarji, poslovodji ali zaposlenimi prek obvladovanja, kot je opredeljeno v točki 35(b) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU.

Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki kot vlagatelje v projekte množičnega financiranja, ponujene na svoji platformi za množično financiranje, sprejmejo osebe iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka, na svojem spletnem mestu v celoti razkrijejo dejstvo, da sprejmejo takšne osebe kot vlagatelje, vključno z informacijami o specifičnih projektih za množično financiranje, v katere se vlaga, ter zagotovijo, da za take naložbe veljajo enaki pogoji kot za naložbe drugih vlagateljev, ter da te osebe niso deležni prednostne obravnave in da nimajo privilegiranega dostopa do informacij.

3. Ponudniki storitev množičnega financiranja ohranjajo in izvajajo učinkovita notranja pravila za preprečevanje nasprotij interesov.

4. Ponudniki storitev množičnega financiranja sprejmejo vse ustrezne ukrepe za preprečevanje, prepoznavanje, obvladovanje in razkrivanje nasprotij interesov med samimi ponudniki storitev množičnega financiranja, njihovimi delničarji, njihovimi poslovodji ali zaposlenimi ali katero koli fizično ali pravno osebo, ki je z njimi povezana prek obvladovanja, kot je opredeljeno v točki 35(b) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, in njihovimi strankami ali med eno stranko in drugo stranko.

5. Ponudniki storitev množičnega financiranja svojim strankam razkrijejo splošno naravo in vire nasprotij interesov ter ukrepe, sprejete za njihovo zmanjšanje.

Tako razkritje se objavi na vidnem mestu na spletnem mestu ponudnika storitev množičnega financiranja.

6. Razkritje iz odstavka 5:

(a)	se opravi na trajnem nosilcu podatkov in

(b)	je dovolj podrobno, pri čemer se upošteva narava posamezne stranke, da lahko vsaka stranka na podlagi prejetih informacij sprejme premišljeno odločitev glede storitve, v okviru katere je prišlo do nasprotja interesov.

7. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:

(a)	zahteve za ohranjanje ali izvajanje notranjih pravil iz odstavka 3;

(b)	ukrepe iz odstavka 4;

(c)	ureditve v zvezi z razkritjem iz odstavkov 5 in 6.

ESMA pri pripravi teh osnutkov regulativnih tehničnih standardov upošteva naravo, obseg in kompleksnost storitev množičnega financiranja, ki jih zagotavlja ponudnik storitev množičnega financiranja.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. novembra 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 9

Zunanje izvajanje

1. Kadar operativne funkcije zanje izvaja tretja oseba, ponudniki storitev množičnega financiranja sprejmejo vse razumne ukrepe, da se ne bi pojavilo dodatno operativno tveganje.

2. Zunanje izvajanje operativnih funkcij iz odstavka 1 ne zmanjšuje kakovosti notranje kontrole ponudnikov storitev množičnega financiranja in zmožnosti pristojnega organa za spremljanje, kako ponudnik storitev množičnega financiranja izpolnjuje skladnost s to uredbo.

3. Ponudniki storitev množičnega financiranja so še naprej v celoti odgovorni za izpolnjevanje skladnosti s to uredbo v zvezi z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje.

Člen 10

Opravljanje storitev hrambe sredstev in plačilnih storitev

1. Kadar se opravljajo storitve hrambe sredstev in plačilne storitve, ponudniki storitev množičnega financiranja svoje stranke obvestijo o vsem od naslednjega:

(a)	naravi in pogojih teh storitev, vključno z navedbo nacionalnega prava, ki se uporablja;

(b)	ali te storitve opravljajo neposredno sami ali tretja oseba.

2. Kadar ponudniki storitev množičnega financiranja izvajajo plačilne transakcije v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji in sprejetimi instrumenti za namene množičnega financiranja, deponirajo sredstva pri enem od naslednjih subjektov:

(a)	centralni banki ali

(b)	kreditni instituciji, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU.

3. Prenosljive vrednostne papirje ali sprejete instrumente za namene množičnega financiranja, ponujene na platformi za množično financiranje, ki jih je mogoče zavesti na računu finančnih instrumentov, odprtem v imenu vlagatelja, ali ki jih je mogoče fizično dostaviti skrbniku, v skrbništvu hrani ponudnik storitev množičnega financiranja ali tretja oseba. Subjekt, ki opravlja storitve hrambe v skrbništvu, mora imeti dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU ali 2014/65/EU.

4. Ponudnik storitev množičnega financiranja lahko sam ali prek tretje osebe opravlja plačilne storitve, pod pogojem, da je ponudnik storitev množičnega financiranja sam ali tretja oseba ponudnik plačilnih storitev v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366.

5. Kadar ponudnik storitev množičnega financiranja ne opravlja plačilnih storitev v zvezi s storitvami množičnega financiranja, bodisi sam bodisi prek tretje osebe, tak ponudnik storitev množičnega financiranja vzpostavi in ohranja ureditve za zagotovitev, da lastniki projektov sprejmejo financiranje projektov za množično financiranje ali kakršno koli drugo plačilo samo prek ponudnika plačilnih storitev v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366.

Člen 11

Bonitetne zahteve

1. Ponudniki storitev množičnega financiranja imajo vedno na voljo bonitetna varovala, enaka vsaj v znesku, višjem od naslednjega:

(a)	25 000 EUR in

(b)	četrtino stalnih letno pregledanih splošnih stroškov predhodnega leta, ki vključujejo stroške trimesečnega servisiranja posojil, kadar ponudnik storitev množičnega financiranja tudi olajšuje dajanje posojil.

2. Bonitetna varovala iz odstavka 1 tega člena so v eni od naslednjih oblik:

(a)

lastna sredstva, ki zajemajo postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz členov 26 do 30 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (20) po odbitkih na podlagi člena 36 navedene uredbe v celoti, ne da bi se uporabilo pragovno izvzetje iz odbitka na podlagi členov 46 in 48 navedene uredbe;

(b)	zavarovalna polica, ki krije območja Unije, na katerih se dejavno tržijo ponudbe za množično financiranje, ali primerljivo jamstvo ali

(c)	kombinacija točk (a) in (b).

3. Odstavek 1 tega člena se ne uporablja za ponudnike storitev množičnega financiranja, ki so podjetja, za katera na posamični podlagi ali na podlagi njihovega konsolidiranega položaja velja naslov III tretjega dela Uredbe (EU) št. 575/2013 ali Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta (21).

4. Odstavek 1 tega člena se ne uporablja za ponudnike storitev množičnega financiranja, ki so podjetja, za katere veljata člena 4 in 5 Direktive 2009/110/ES ali členi 7 do 9 Direktive (EU) 2015/2366.

5. Kadar ponudnik storitev množičnega financiranja deluje manj kot 12 mesecev, lahko pri izračunu stalnih splošnih stroškov uporabi ocene prihodnjega poslovanja, pod pogojem, da začne uporabljati podatke za preteklo obdobje, takoj ko so na voljo.

6. Zavarovalna polica iz točke (b) odstavka 2 ima vsaj vse naslednje značilnosti:

(a)	ima najmanj enoletno začetno obdobje veljavnosti;

(b)	odpovedni rok za preklic je vsaj 90 dni;

(c)	sklenjena je pri podjetju, ki ima v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom dovoljenje za zagotavljanje zavarovanja;

(d)	zagotavlja jo tretji subjekt.

7. Zavarovalna polica iz točke (b) odstavka 2 vključuje, vendar ni omejena na, kritje za:

(a)	izgubo dokumentov;

(b)	dajanje zavajajočih informacij ali izjav;

(c)

ravnanja, napake ali izpustitve, katerih posledica je kršitev:

(i)	pravnih in regulativnih obveznosti;

(ii)	dolžnosti ustreznega znanja in skrbnosti do strank;

(iii)

obveznosti glede zaupnosti;

(d)	nevzpostavitev, neizvajanje in nevzdrževanje ustreznih postopkov za preprečevanje nasprotij interesov;

(e)	izgube zaradi motnje poslovanja, propada sistema ali upravljanja postopkov;

(f)	po potrebi glede na model poslovanja, hudo malomarnost pri ocenjevanju premoženja ali določanju cene in točkovanju posojil.

8. Za namene točke (b) odstavka 1 ponudniki storitev množičnega financiranja za izračun svojih stalnih splošnih stroškov za predhodno leto uporabijo vrednosti iz veljavnega računovodskega okvira ter po razdelitvi dobička delničarjem v svojih zadnjih revidiranih letnih računovodskih izkazih ali, kadar revidirani izkazi niso na voljo, v letnih računovodskih izkazih, ki jih potrdijo nacionalni nadzorniki, od skupnih odhodkov odštejejo naslednje postavke:

(a)	bonuse in druge prejemke osebja, kolikor so odvisni od čistega dobička ponudnika storitev množičnega financiranja v zadevnem letu;

(b)	deleže zaposlenih, direktorjev in partnerjev v dobičku;

(c)	druge dodelitve dobička in druge variabilne prejemke, kolikor so v celoti diskrecijski;

(d)	deljene plačljive opravnine in provizije, ki so neposredno povezane s terjatvenimi opravninami in provizijami, ki so vključene v skupne prihodke, in kadar je plačilo plačljivih opravnin in provizij odvisno od dejanskega prejema terjatvenih opravnin in provizij, ter

(e)	izredne odhodke zaradi izrednih dejavnosti.

9. Kadar tretjim osebam nastanejo stalni odhodki zaradi ponudnikov storitev množičnega financiranja in ti stalni odhodki niso že del skupnih odhodkov iz odstavka 8, ponudniki storitev množičnega financiranja sprejmejo enega od naslednjih ukrepov:

(a)	kadar je na voljo razčlenitev odhodkov teh tretjih oseb, določijo znesek stalnih odhodkov, ki so zaradi njih nastali tem tretjim osebam, ter ta znesek dodajo vrednosti, izračunani na podlagi odstavka 8;

(b)	kadar razčlenitev odhodkov teh tretjih oseb ni na voljo, določijo znesek dohodkov, ki so zaradi njih nastali tem tretjim osebam, v skladu s svojimi poslovnimi načrti ter ta znesek dodajo vrednosti, izračunani na podlagi odstavka 8.

POGLAVJE III

Dovoljenje za ponudnike storitev množičnega financiranja in nadzor nad njimi

Člen 12

Dovoljenje za ponudnika storitev množičnega financiranja

1. Pravna oseba, ki namerava opravljati storitve množičnega financiranja, pri pristojnem organu države članice, v kateri ima sedež, predloži vlogo za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev množičnega financiranja.

2. Vloga iz odstavka 1 vključuje vse od naslednjega:

(a)	ime (tudi pravno ime in vsa druga tržna imena, ki se uporabljajo) potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja, naslov spletnega mesta, ki ga upravlja ponudnik, ter njegov fizični naslov;

(b)	pravno obliko potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja;

(c)	statut potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja;

(d)

program dejavnosti, v katerem so določene vrste storitev množičnega financiranja, ki jih namerava opravljati potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja, in platforma za množično financiranje, ki jo namerava upravljati, vključno s tem, kje in kako se bodo ponudbe za množično financiranje tržile;

(e)	opis upravljavske ureditve in mehanizmov notranje kontrole potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja za zagotovitev skladnosti s to uredbo, vključno s postopki za obvladovanje tveganj in računovodskimi postopki;

(f)	opis sistemov, virov in postopkov potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja za kontrolo in varovanje sistemov obdelave podatkov;

(g)	opis operativnih tveganj potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja;

(h)	opis bonitetnih varoval potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja v skladu s členom 11;

(i)	dokazila, da ima potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja bonitetna varovala v skladu s členom 11;

(j)

opis načrta neprekinjenega poslovanja potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja, v katerem so glede na naravo, obseg in kompleksnost storitev množičnega financiranja, ki jih namerava opravljati potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja, določeni ukrepi in postopki, ki v primeru prekinitve delovanja potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja zagotavljajo neprekinjeno opravljanje kritičnih storitev za obstoječe naložbe in skrbno upravljanje dogovorov med potencialnim ponudnikom storitev množičnega financiranja in njegovimi strankami;

(k)	identiteto fizičnih oseb, odgovornih za vodenje potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja;

(l)	dokazila, da imajo fizične osebe iz točke (k) dober ugled ter zadostno znanje, veščine in izkušnje za vodenje potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja;

(m)	opis notranjih pravil potencialnega ponudnika množičnega financiranja za preprečitev, da bi osebe iz prvega pododstavka člena 8(2) kot lastniki projekta delovale v storitvah množičnega financiranja, ki jih ponuja potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja;

(n)	opis ureditve potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja za zunanje izvajanje;

(o)	opis postopkov potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja za obravnavo pritožb strank;

(p)	potrdilo, ali namerava potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja opravljati plačilne storitve sam ali prek tretje osebe na podlagi Direktive (EU) 2015/2366 ali prek ureditve v skladu s členom 10(5) te uredbe;

(q)	opis postopkov potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja za preverjanje popolnosti, pravilnosti in jasnosti informacij v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi;

(r)	opis postopkov potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja glede naložbenih omejitev za nepoučene vlagatelje iz člena 21(7).

3. Potencialni ponudniki storitev množičnega financiranja za namene točke (l) odstavka 2 predložijo dokazilo o naslednjem:

(a)

potrdilo o odsotnosti iz kazenske evidence, ki izkazuje, da nobena od fizičnih oseb, vključenih v vodenje potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja, ter delničarjev, ki imajo v lasti 20 % ali več osnovnega kapitala ali glasovalnih pravic, ni bila obsojena za kršitev nacionalnih pravil na področjih gospodarskega prava, insolvenčnega prava, zakonodaje o finančnih storitvah, prava za preprečevanje pranja denarja, prava proti goljufijam ali obveznosti poklicne odgovornosti;

(b)

dokazila, da imajo fizične osebe, vključene v vodenje potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja, skupaj zadostno znanje, veščine in izkušnje za vodenje potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja ter da se od teh fizičnih oseb zahteva, da opravljanju svojih nalog namenijo dovolj časa.

4. Pristojni organ v 25 delovnih dneh po prejemu vloge iz odstavka 1 preveri, ali so bile predložene vse informacije iz odstavka 2, ter tako oceni, ali je vloga popolna. Kadar vloga ni popolna, pristojni organ določi rok, v katerem mora potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja predložiti manjkajoče informacije.

5. Kadar je vloga iz odstavka 1 po preteku roka iz odstavka 4 še vedno nepopolna, lahko pristojni organ zavrne pregled vloge ter v primeru take zavrnitve vrne predloženo dokumentacijo potencialnemu ponudniku storitev množičnega financiranja.

6. Kadar je vloga iz odstavka 1 popolna, pristojni organ o tem takoj uradno obvesti potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja.

7. Pristojni organ se pred sprejetjem sklepa o izdaji ali zavrnitvi izdaje dovoljenja ponudniku storitev množičnega financiranja posvetuje s pristojnim organom druge države članice v naslednjih primerih:

(a)	potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja je odvisno podjetje ponudnika storitev množičnega financiranja, ki mu je bilo izdano dovoljenje v tej drugi državi članici;

(b)	potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja je odvisno podjetje obvladujočega podjetja ponudnika storitev množičnega financiranja, ki mu je bilo izdano dovoljenje v tej drugi državi članici, ali

(c)	potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja obvladujejo iste fizične ali pravne osebe, ki obvladujejo ponudnika storitev množičnega financiranja, ki mu je bilo izdano dovoljenje v tej drugi državi članici.

8. Pristojni organ v treh mesecih od datuma prejema popolne vloge oceni, ali potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja izpolnjuje zahteve iz te uredbe, in sprejme v celoti utemeljen sklep o izdaji ali zavrnitvi izdaje dovoljenja ponudnika storitev množičnega financiranja. V tej oceni so upoštevani narava, obseg in kompleksnost storitev množičnega financiranja, ki jih namerava opravljati potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja. Pristojni organ lahko zavrne izdajo dovoljenja, če na podlagi objektivnih in utemeljenih razlogov meni, da bi lahko vodstveni organ potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja ogrožal njegovo učinkovito, dobro in skrbno upravljanje in neprekinjeno delovanje ter ustrezno upoštevanje interesov njegovih strank in celovitosti trga.

9. Pristojni organ obvesti ESMA o vseh dovoljenjih, izdanih na podlagi tega člena. ESMA informacije o uspešnih vlogah doda v register ponudnikov storitev množičnega financiranja, ki imajo dovoljenja, v skladu s členom 14. ESMA lahko zahteva informacije, da zagotovi, da pristojni organi dovoljenja na podlagi tega člena dosledno izdajajo.

10. Pristojni organ potencialnega ponudnika storitev množičnega financiranja o svojem sklepu uradno obvesti v treh delovnih dneh po datumu sprejetja tega sklepa.

11. Ponudnik storitev množičnega financiranja, ki mu je bilo izdano dovoljenje v skladu s tem členom, mora ves čas izpolnjevati pogoje za dovoljenje.

12. Države članice od ponudnikov storitev množičnega financiranja ne zahtevajo fizične prisotnosti na ozemlju države članice, ki ni država članica, ki je tem ponudnikom storitev množičnega financiranja izdala dovoljenje, da bi storitve množičnega financiranja lahko opravljali čezmejno.

13. Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki so pridobili dovoljenje na podlagi te uredbe, lahko v skladu s zadevnim veljavnim pravom Unije ali nacionalnim pravom opravljajo tudi dejavnosti, ki jih dovoljenje iz tega člena ne zajema.

14. Kadar subjekt, ki je pridobil dovoljenje na podlagi Direktive 2009/110/ES, 2013/36/EU, 2014/65/EU ali (EU) 2015/2366, ali nacionalnega prava, ki se je uporabljalo za storitve množičnega financiranja pred začetkom veljavnosti te uredbe, predloži vlogo za dovoljenje ponudnika storitev množičnega financiranja na podlagi te uredbe, pristojni organ od tega subjekta ne zahteva, da predloži informacije ali dokumentacijo, ki jo je že predložil ob vlogi za dovoljenje na podlagi navedenih direktiv ali nacionalnega prava, pod pogojem, da so te informacije in dokumentacija ažurni in dostopni pristojnemu organu.

15. Kadar želi potencialni ponudnik storitev množičnega financiranja predložiti vlogo tudi za dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev zgolj v povezavi z opravljanjem storitev množičnega financiranja in kolikor so pristojni organi odgovorni tudi za izdajo dovoljenja na podlagi Direktive (EU) 2015/2366, pristojni organi zahtevajo, da se informacije in dokumentacija, ki se predložijo ob vsaki vlogi, predložijo samo enkrat.

16. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi nadalje določi:

(a)	zahteve in pogoje za vlogo iz odstavka 1, vključno s standardnimi obrazci, predlogami in postopki za predložitev vloge za dovoljenje, ter

(b)	ukrepe in postopke za načrt neprekinjenega poslovanja iz točke (j) odstavka 2.

ESMA pri pripravi teh osnutkov regulativnih tehničnih standardov upošteva naravo, obseg in kompleksnost storitev množičnega financiranja, ki jih opravlja ponudnik storitev množičnega financiranja.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. novembra 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 13

Obseg dovoljenja

1. Pristojni organi, ki so izdali dovoljenje, o katerem je bilo dano uradno obvestilo v skladu s členom 12(10), zagotovijo, da so v takem dovoljenju navedene storitve množičnega financiranja, za opravljanje katerih ima ponudnik storitev množičnega financiranja dovoljenje.

2. Ponudnik storitev množičnega financiranja, ki želi pridobiti dovoljenje za razširitev poslovanja na dodatne storitve množičnega financiranja, ki niso predvidene ob izdaji dovoljenja na podlagi člena 12, predloži prošnjo za razširitev dovoljenja pristojnim organom, ki so mu izdali dovoljenje na podlagi člena 12, in dopolni in posodobi informacije iz člena 12(2). Prošnja za razširitev se obdela v skladu s členom 12(4) do (11).

Člen 14

1. ESMA vzpostavi register vseh ponudnikov storitev množičnega financiranja. Ta register je javno dostopen na njegovem spletnem mestu in se redno posodablja.

2. Register iz odstavka 1 vsebuje naslednje podatke:

(a)	ime, pravno obliko in po potrebi identifikator pravnih subjektov ponudnika storitev množičnega financiranja;

(b)	trgovsko ime, fizični naslov in spletni naslov platforme za množično financiranje, ki jo upravlja ponudnik storitev množičnega financiranja;

(c)	ime in naslov pristojnega organa, ki je izdal dovoljenje, in njegove kontaktne podatke;

(d)	informacije o storitvah množičnega financiranja, za opravljanje katerih ima ponudnik storitev množičnega financiranja dovoljenje;

(e)	seznam držav članic, v katerih je ponudnik storitev množičnega financiranja priglasil svojo namero, da opravlja storitve množičnega financiranja v skladu s členom 18;

(f)	druge storitve, ki jih opravlja ponudnik storitev množičnega financiranja in niso zajete v tej uredbi, z navedbo zadevnega prava Unije ali nacionalnega prava;

(g)	kazni, naložene ponudniku storitev množičnega financiranja ali njegovim poslovodjem.

3. Vsak odvzem dovoljenja ponudniku storitev množičnega financiranja v skladu s členom 17 se objavi v registru in tam ostane objavljen pet let.

Člen 15

Nadzor

1. Ponudniki storitev množičnega financiranja svoje storitve opravljajo pod nadzorom pristojnih organov, ki so izdali dovoljenje.

2. Zadevni pristojni organ oceni, kako ponudniki storitev množičnega financiranja izpolnjujejo obveznosti iz te uredbe. Ob upoštevanju narave, obsega in kompleksnosti dejavnosti ponudnika storitev množičnega financiranja določi pogostost in natančnost te ocene. Zadevni pristojni organ lahko za namene te ocene pri ponudniku storitev množičnega financiranja opravi inšpekcijski pregled na kraju samem.

3. Ponudniki storitev množičnega financiranja brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo zadevni pristojni organ o vsaki bistveni spremembi pogojev za pridobitev dovoljenja in na zahtevo predložijo potrebne informacije za oceno njihove skladnosti s to uredbo.

Člen 16

Poročanje ponudnikov storitev množičnega financiranja

1. Ponudnik storitev množičnega financiranja vsako leto pristojnemu organu, ki je izdal dovoljenje, na zaupni podlagi pošljejo seznam projektov, financiranih prek platforme za množično financiranje, ter za vsak projekt navedejo:

(a)	lastnika projekta in znesek zbranih sredstev;

(b)	izdani instrument, kot je opredeljen v točkah (b), (m) in (n) člena 2(1);

(c)	zbirne informacije o vlagateljih in vloženem znesku, razčlenjene po davčni rezidenci vlagateljev, razlikujoč med dobro poučenimi in nepoučenimi vlagatelji.

2. Pristojni organi informacije iz odstavka 1 v enem mesecu po datumu prejema teh informacij v anonimizirani obliki posredujejo ESMA. ESMA pripravi in na svojem spletnem mestu objavi zbirne letne statistične podatke o trgu množičnega financiranja v Uniji.

3. ESMA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi standarde za podatke in njihovo obliko, predloge in postopke za sporočanje informacij v skladu s tem členom.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. novembra 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 17

Odvzem dovoljenja

1. Pristojni organi, ki so izdali dovoljenje, so pooblaščeni, da odvzamejo dovoljenje v katerem koli od naslednjih primerov, kadar ponudnik storitev množičnega financiranja:

(a)	v 18 mesecih po pridobitvi dovoljenja tega ne uporabi;

(b)	se izrecno odpove svojemu dovoljenju;

(c)	devet zaporednih mesecev ne opravlja storitev množičnega financiranja ter ne upravlja več obstoječih pogodb, ki so nastale s povezovanjem interesov za financiranje poslov z uporabo njegove platforme za množično financiranje;

(d)	svoje dovoljenje pridobi na nedovoljen način, vključno z navajanjem lažnih podatkov v vlogi za pridobitev dovoljenja;

(e)	ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano;

(f)	resno krši to uredbo.

Pristojni organi, ki so izdali dovoljenje, so prav tako pooblaščeni, da odvzamejo dovoljenje v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

kadar je ponudnik storitev množičnega financiranja tudi ponudnik plačilnih storitev v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366 ter sam ali njegovi poslovodje, zaposleni ali tretje osebe, ki delujejo v njegovem imenu, kršijo nacionalno pravo, s katero se izvaja Direktiva (EU) 2015/849 v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, ali

(b)

kadar ponudnik storitev množičnega financiranja ali tretja oseba, ki deluje v njegovem imenu, izgubi dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366 ali investicijskih storitev na podlagi Direktive 2014/65/EU, ter ta ponudnik storitev množičnega financiranja ali tretja oseba stanja ne popravi v 40 koledarskih dneh.

2. Kadar pristojni organ v državi članici odvzame dovoljenje, pristojni organ, ki je bil v tej državi članici imenovan za enotno kontaktno točko v skladu s členom 29(2), brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti ESMA in pristojne organe drugih držav članic, v katerih ponudnik storitev množičnega financiranja opravlja storitve množičnega financiranja v skladu s členom 18. ESMA informacije o odvzemu dovoljenja vnese v register iz člena 14.

3. Pristojni organ, ki je izdal dovoljenje, se pred sprejetjem sklepa o odvzemu dovoljenja posvetuje s pristojnim organom druge države članice v primerih, ko je ponudnik storitev množičnega financiranja:

(a)	odvisno podjetje ponudnika storitev množičnega financiranja, ki mu je bilo izdano dovoljenje v tej drugi državi članici;

(b)	odvisno podjetje obvladujočega podjetja ponudnika storitev množičnega financiranja, ki mu je bilo izdano dovoljenje v tej drugi državi članici, ali

(c)	ga obvladuje ista fizična ali pravna oseba, ki obvladuje ponudnika storitev množičnega financiranja, ki mu je bilo izdano dovoljenje v tej drugi državi članici.

Člen 18

Čezmejno opravljanje storitev množičnega financiranja

1. Kadar namerava ponudnik storitev množičnega financiranja, ki mu je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 12, opravljati storitve množičnega financiranja v državi članici, ki ni država članica, katere pristojni organ je izdal dovoljenje v skladu s členom 12, pristojnemu organu, ki ga je država članica, v kateri je bilo izdano dovoljenje, v skladu s členom 29(2) imenovala za enotno kontaktno točko, predloži naslednje informacije:

(a)	seznam držav članic, v katerih namerava opravljati storitve množičnega financiranja;

(b)	identiteto fizičnih in pravnih oseb, odgovornih za opravljanje storitev množičnega financiranja v zadevnih državah članicah;

(c)	datumu, na katerega namerava ponudnik storitev množičnega financiranja začeti opravljati storitve množičnega financiranja;

(d)	seznam vseh drugih dejavnosti, ki jih opravlja ponudnik storitev množičnega financiranja in niso zajete v tej uredbi.

2. Enotna kontaktna točka države članice, v kateri je bilo izdano dovoljenje, v 10 delovnih dneh od prejema informacij iz odstavka 1 tega člena te informacije sporoči pristojnim organom držav članic, v katerih namerava ponudnik storitev množičnega financiranja opravljati storitve množičnega financiranja iz odstavka 1 tega člena, in ESMA. ESMA vnese te informacije v register iz člena 14.

3. Enotna kontaktna točka države članice, v kateri je bilo izdano dovoljenje, nato ponudnika storitev množičnega financiranja brez odlašanja obvesti o sporočilu iz odstavka 2.

4. Ponudnik storitev množičnega financiranja lahko začne opravljati storitve množičnega financiranja v državi članici, ki ni država članica, katere pristojni organ je izdal dovoljenje, od datuma prejetja sporočila iz odstavka 3, ali najpozneje 15 koledarskih dni po predložitvi informacij iz odstavka 1.

POGLAVJE IV

Zaščita vlagateljev

Člen 19

Obveščanje strank

1. Vse informacije, vključno s tržnimi sporočili iz člena 27, ki jih ponudniki storitev množičnega financiranja posredujejo strankam o sebi, o stroških, finančnih tveganjih in pristojbinah, povezanih s storitvami množičnega financiranja ali naložbami, o merilih za izbiro projektov množičnega financiranja, ter o naravi svojih storitev množičnega financiranja in z njimi povezanimi tveganji, morajo biti poštene, jasne in nezavajajoče.

2. Ponudniki storitev množičnega financiranja obvestijo svoje stranke, da njihove storitve niso zajete v sistem jamstva za vloge, ustanovljen v skladu z Direktivo 2014/49/EU, ter da prenosljivi vrednostni papirji ali sprejeti instrumenti za namene množičnega financiranja, pridobljeni prek njihove platforme za množično financiranje, niso zajeti v odškodninsko shemo za vlagatelje, vzpostavljeno v skladu z Direktivo 97/9/ES.

3. Ponudniki storitev množičnega financiranja obvestijo svoje stranke o obdobju za razmislek za nepoučene vlagatelje iz člena 22. Kadarkoli je dana ponudba za množično financiranje, ponudnik storitev množičnega financiranja te informacije objavi na vidnem mestu medija, tudi na vsaki mobilni aplikaciji ter spletnem mestu, na katerem je dana taka ponudba.

4. Vse informacije, ki se zagotovijo v skladu z odstavkom 1, se strankam sporočijo, kadarkoli je to primerno in vsaj pred sklenitvijo transakcije množičnega financiranja.

5. Informacije iz odstavkov 1, 2 in 6 so na nediskriminatoren način na voljo vsem strankam na jasno opredeljenem in lahko dostopnem delu spletnega mesta platforme za množično financiranje.

6. Če ponudniki storitev množičnega financiranja uporabljajo kreditne ocene za projekte množičnega financiranja ali predlagajo ceno za ponudbe za množično financiranje na njihovi platformi za množično financiranje, dajo na voljo opis metode, uporabljene za izračun takih kreditnih ocen ali cen. Če izračun temelji na nerevidiranih računovodskih izkazih, se to jasno navede v opisu metode.

7. EBA v tesnem sodelovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:

(a)	elemente, tudi obliko, ki se vključijo v opis metode iz odstavka 6;

(b)	informacije in dejavnike, ki jih upoštevajo ponudniki storitev množičnega financiranja, kadar opravijo oceno kreditnega tveganja iz točk (a) in (b) člena 4(4) ter izvedejo vrednotenje posojila iz točke (e) člena 4(4);

(c)	dejavnike, ki jih ponudnik storitev množičnega financiranja upošteva pri zagotavljanju, da je cena posojila, izvedena prek njega, poštena in ustrezna, kot je navedeno v točki (d) člena 4(4);

(d)	najmanjši obseg vsebine in upravljanja politik in postopkov, potrebnih v skladu s tem členom, ter okvira za obvladovanje tveganj iz točke (f) člena 4(4).

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. maja 2022.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 20

Razkritje stopnje neplačil

1. Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki opravljajo storitve množičnega financiranja za olajševanje dajanja posojil:

(a)	letno razkrijejo stopnje neplačil pri projektih množičnega financiranja, ponujenih na njihovih platformah za množično financiranje v najmanj zadnjih 36 mesecih, in

(b)

v štirih mesecih po koncu vsakega finančnega leta objavijo izkaz stanja, v katerem navedejo, kakor je ustrezno:

(i)	pričakovano in dejansko stopnjo neplačil za vsa posojila, ki so bila izvedena prek ponudnika množičnega financiranja, glede na kategorijo tveganja in napotilo na kategorije tveganja, določene v okviru za obvladovanje tveganja;

(ii)	povzetek predpostavk, uporabljenih pri določanju pričakovanih stopenj neplačil, in

(iii)

kadar ponudnik množičnega financiranja pri individualnem upravljanju portfeljev posojil ponudi ciljno stopnjo, dejanski doseženi donos.

2. Stopnje neplačil iz odstavka 1 se objavijo na vidnem mestu na spletnem mestu ponudnika množičnega financiranja.

3. ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi metodologijo izračuna stopnje neplačil iz odstavka 1 pri projektih, ponujenih na platformi za množično financiranje.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. novembra 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 21

Začetni preizkus znanja in simulacija zmožnosti kritja izgub

1. Preden ponudniki storitev množičnega financiranja potencialnim nepoučenim vlagateljem omogočijo neomejen dostop do vlaganja v projekte na njihovi platformi za množično financiranje, ocenijo, ali in katere ponujene storitve množičnega financiranja so za te potencialne nepoučene vlagatelje primerne.

2. Za namene ocene iz odstavka 1 ponudniki storitev množičnega financiranja zahtevajo informacije o izkušnjah, naložbenih ciljih in finančnem položaju potencialnega nepoučenega vlagatelja ter njegovem osnovnem razumevanju tveganj, povezanih z vlaganjem na splošno in vlaganjem v vrste naložb, ki se ponujajo na platformi za množično financiranje, vključno z informacijami o:

(a)	preteklih naložbah potencialnega nepoučenega vlagatelja v prenosljive vrednostne papirje ali preteklih pridobitvah sprejetih instrumentov za namene množičnega financiranja ali posojil, tudi v podjetja v zgodnji fazi ali v fazi širitve;

(b)

tem, kako potencialni nepoučeni vlagatelj razume tveganja, povezana z dodeljevanjem posojil, vlaganjem v prenosljive vrednostne papirje ali pridobivanjem sprejetih instrumentov za namene množičnega financiranja prek platforme za množično financiranje, in o njegovih strokovnih izkušnjah v zvezi z naložbami množičnega financiranja.

3. Ponudniki storitev množičnega financiranja pregledajo oceno iz odstavka 1 za vsakega nepoučenega vlagatelja vsaki dve leti po prvi oceni v skladu z navedenim odstavkom.

4. Kadar potencialni nepoučeni vlagatelji ne predložijo informacij, zahtevanih na podlagi odstavka 2, ali kadar ponudniki storitev množičnega financiranja na podlagi informacij, prejetih v skladu z navedenim odstavkom, menijo, da potencialni nepoučeni vlagatelji nimajo zadostnega znanja, veščin ali izkušenj, ponudniki storitev množičnega financiranja obvestijo te potencialne nepoučene vlagatelje, da so storitve, ki se ponujajo na njihovih platformah za množično financiranje, zanje lahko neprimerne in jim izdajo opozorilo o tveganju. To opozorilo o tveganju vsebuje jasno navedbo tveganja izgube vsega vloženega denarja. Potencialni nepoučeni vlagatelji jasno potrdijo, da so prejeli in razumeli opozorilo, ki ga je izdal ponudnik storitev množičnega financiranja.

5. Za namene ocene iz odstavka 1 ponudniki storitev množičnega financiranja od potencialnih nepoučenih vlagateljev zahtevajo tudi simulacijo njihove zmožnosti kritja izgub, ki se izračunana kot 10 % njihove neto vrednosti na podlagi naslednjih informacij:

(a)	redni dohodek in skupni dohodek ter ali se dohodek služi stalno ali začasno;

(b)	sredstva, vključno s finančnimi naložbami in denarnimi vlogami, vendar brez osebnega ali naložbenega premoženja in pokojninskih skladov;

(c)	finančne obveznosti, vključno z rednimi, obstoječimi ali prihodnjimi obveznostmi.

6. Ponudniki storitev množičnega financiranja pregledajo simulacijo iz odstavka 5 za vsakega nepoučenega vlagatelja vsako leto po pripravi prve simulacije v skladu z navedenim odstavkom.

Potencialnim nepoučenim vlagateljem in nepoučenim vlagateljem se vlaganje v projekte množičnega financiranja ne prepreči. Nepoučeni vlagatelji potrdijo, da so prejeli rezultate simulacije iz odstavka 5.

7. Vsakič, preden potencialni nepoučeni vlagatelj ali nepoučeni vlagatelj sprejme posamezno ponudbo za množično financiranje in s tem izvede naložbo v znesku, ki presega višjega od zneskov 1 000 EUR ali 5 % neto vrednosti tega vlagatelja, izračunane v skladu z odstavkom 5, ponudnik storitev množičnega financiranja zagotovi, da tak vlagatelj:

(a)	prejme opozorilo o tveganju;

(b)	da izrecno soglasje ponudniku storitev množičnega financiranja ter

(c)	ponudniku storitev množičnega financiranja dokaže, da razume naložbo in njena tveganja.

Za namene točke (c) prvega pododstavka tega odstavka se lahko ocena iz odstavka 1 uporabi kot dokaz, da potencialni nepoučeni vlagatelj ali nepoučeni vlagatelj razume naložbo in njena tveganja.

8. ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi potrebno ureditev za:

(a)	izvedbo ocene iz odstavka 1;

(b)	izvedbo simulacije iz odstavka 5;

(c)	predložitev informacij iz odstavkov 2 in 4.

ESMA pri pripravi teh osnutkov regulativnih tehničnih standardov upoštevata naravo, obseg in kompleksnost storitev množičnega financiranja, ki jih opravlja ponudnik storitev množičnega financiranja.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. novembra 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 22

Obdobje za razmislek pred sklenitvijo pogodbe

1. Pogoji ponudbe za množično financiranje so za lastnika projekta zavezujoči od trenutka, ko je ponudba za množično financiranje objavljena na platformi za množično financiranje, do zgodnejšega od naslednjih datumov:

(a)	datuma izteka ponudbe za množično financiranje, ki ga je objavil ponudnik storitev množičnega financiranja ob objavi ponudbe za množično financiranje na svoji platformi za množično financiranje, ali

(b)	datuma, ko je dosežen ciljni znesek financiranja ali najvišji ciljni znesek v primeru razpona ciljnih zneskov financiranja.

2. Ponudnik storitev množičnega financiranja zagotoviti obdobje za razmislek pred sklenitvijo pogodbe, med katerim lahko potencialni nepoučeni vlagatelj kadar koli prekliče svojo naložbeno ponudbo ali izraz interesa, ne da bi navedel razloge in ne da bi mu bila za to naložena kazen.

3. Obdobje za razmislek iz odstavka 2 se začne v trenutku, ko da potencialni nepoučeni vlagatelj naložbeno ponudbo ali izrazi interes, ter se izteče po štirih koledarskih dneh.

4. Ponudnik storitev množičnega financiranja vodi evidenco naložbenih ponudb in izrazov interesa, ki jih prejme, in o času njihovega prejema.

5. Med pogoji za preklic naložbene ponudbe ali izraza interesa so vsaj isti pogoji, pod katerim lahko potencialni nepoučeni vlagatelj da naložbeno ponudbo ali izrazi interes za ponudbo za množično financiranje.

6. Ponudnik storitev množičnega financiranja potencialnim nepoučenim vlagateljem zagotovi točne, jasne in pravočasne informacije o obdobju za razmislek in pogojih za preklic naložbene ponudbe ali izraza interesa, vključno vsaj naslednje:

(a)

neposredno preden lahko potencialni nepoučeni vlagatelj sporoči svojo naložbeno ponudbo ali izrazi interes, ga ponudnik storitev množičnega financiranja obvesti o:

(i)	dejstvu, da za naložbeno ponudbo ali izraz interesa velja obdobje za razmislek;

(ii)	trajanju obdobja za razmislek;

(iii)

pogojih za preklic naložbene ponudbe ali izraza interesa;

(b)	neposredno po prejemu naložbene ponudbe ali izraza interesa ponudnik storitev množičnega financiranja prek svoje platforme za množično financiranje obvesti potencialnega nepoučenega vlagatelja, da se je začelo obdobje za razmislek.

7. V primeru individualnega upravljanja portfeljev posojil se ta člen uporablja samo za začetni naložbeni mandat, ki ga je dal nepoučeni vlagatelj, ne pa tudi za naložbe v specifična posojila na podlagi tega mandata.

Člen 23

Dokument s ključnimi informacijami o naložbi

1. Ponudniki storitev množičnega financiranja potencialnim vlagateljem zagotovijo vse informacije iz tega člena.

2. Ponudniki storitev množičnega financiranja potencialnim vlagateljem predložijo dokument s ključnimi informacijami o naložbi, ki ga lastnik projekta pripravi za vsako ponudbo za množično financiranje. Dokument s ključnimi informacijami o naložbi je napisan v vsaj enem od uradnih jezikov države članice, katere pristojni organi so izdali dovoljenje v skladu s členom 12, ali v drugem jeziku, ki je sprejemljiv za te organe.

3. Kadar ponudnik storitev množičnega financiranja promovira ponudbo za množično financiranje s tržnim sporočilom v drugi državi članici, se dokument s ključnimi informacijami o naložbi da na voljo v vsaj enem od uradnih jezikov zadevne države članice ali v jeziku, ki je sprejemljiv za njene pristojne organe.

4. Ponudnikom storitev množičnega financiranja se ne prepreči, da poskrbijo za prevod dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi v jezik ali jezike, ki niso navedeni v odstavku 2 ali 3. Ti prevodi točno odražajo vsebino izvirnega dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi.

5. Pristojni organi obvestijo ESMA o jeziku ali jezikih, ki so zanje sprejemljivi za namene te uredbe, kot je navedeno v odstavkih 2 in 3. ESMA te informacije objavi na svojem spletnem mestu.

6. Dokument s ključnimi informacijami o naložbi iz odstavka 2 vsebuje vse naslednje informacije:

(a)	informacije, določene v Prilogi I;

(b)

naslednjo izjavo o omejitvi odgovornosti, ki je neposredno pod naslovom dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi:

„Te ponudbe za množično financiranje niso niti preverili niti odobrili pristojni nacionalni organi ali Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

Ni nujno, da je bila opravljena ocena ustreznosti vaših izkušenj in znanja, preden vam je bil odobren dostop do te naložbe. Z odločitvijo za to naložbo v celoti prevzemate tveganje te naložbe, vključno s tveganjem izgube dela ali vsega vloženega denarja.“;

(c)

naslednje opozorilo o tveganju:

„Naložba v ta projekt množičnega financiranja vsebuje tveganja, vključno s tveganjem izgube dela ali vsega vloženega denarja. Vaše naložbe ne krijejo sistemi jamstev za vloge, vzpostavljeni v skladu z Direktivo 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*1). Prav tako vaše naložbe ne krijejo odškodninske sheme za vlagatelje, vzpostavljene v skladu z Direktivo 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*2).

Naložba vam morda ne bo prinesla nikakršnega donosa.

To ni varčevalni produkt, zato vam svetujemo, da v projekte množičnega financiranja ne vložite več kot 10 % svojega neto premoženja.

Teh naložbenih instrumentov morda ne boste mogli prodati, ko boste želeli. Če jih boste lahko prodali, boste morda vseeno utrpeli izgube.

(*1) Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149)."

(*2) Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26.3.1997, str. 22).“."

7. Dokument s ključnimi informacijami o naložbi je pošten, jasen in nezavajajoč ter ne vsebuje nobenih opomb razen opomb s sklicevanjem na veljavno pravo, vključno s citati, kadar je primerno. Predstavi se na samostojnem, trajnem nosilcu podatkov, ki se jasno razlikuje od tržnih sporočil, in ga v natisnjeni obliki sestavlja največ šest strani formata A4. Kadar v primeru sprejetih instrumentov za namene množičnega financiranja informacije, ki se zahtevajo v skladu z delom F Priloge I, v natisnjeni obliki presegajo eno stran formata A4, se preostale informacije navedejo v prilogi k dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi.

8. Ponudnik storitev množičnega financiranja od lastnika projekta zahteva, da ga uradno obvesti o vseh spremembah informacij, tako da lahko vseskozi ter med trajanjem ponudbe za množično financiranje posodablja dokument s ključnimi informacijami o naložbi. Ponudnik storitev množičnega financiranja takoj obvesti vlagatelje, ki so dali naložbeno ponudbo ali so izrazili interes za ponudbo za množično financiranje, o vseh bistvenih spremembah informacij v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi, o katerih je bil uradno obveščen.

9. Države članice zagotovijo, da so za informacije v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi odgovorni vsaj lastnik projekta ali njegovi upravni, vodstveni ali nadzorni organi. Odgovorni za dokument s ključnimi informacijami o naložbi se v njem jasno navedejo, in sicer v primeru fizičnih oseb z imeni in funkcijami ali, v primeru pravnih oseb, z imeni in registriranimi sedeži, kot tudi njihove izjave, da so po njihovem najboljšem vedenju informacije v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi v skladu z dejstvi in da v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi ni izpuščena nobena informacija, ki bi lahko vplivala na njegov pomen.

10. Države članice zagotovijo, da njihovi zakoni in drugi predpisi o civilni odgovornosti veljajo za fizične in pravne osebe, odgovorne za informacije v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi, tudi za kateri koli prevod dokumenta, vsaj v naslednjih primerih:

(a)	informacije so zavajajoče ali netočne ali

(b)	v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi so izpuščene ključne informacije, ki so potrebne, da vlagateljem pomagajo pri odločanju, ali naj financirajo projekt množičnega financiranja.

11. Ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostavijo in uporabljajo ustrezne postopke za preverjanje popolnosti, pravilnosti in jasnosti informacij v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi.

12. Kadar ponudnik storitev množičnega financiranja odkrije izpustitev, napako ali netočnost v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi, ki bi lahko bistveno vplivala na pričakovani donos naložbe, ta ponudnik storitev množičnega financiranja na tako izpustitev, napako ali netočnost nemudoma opozori lastnika projekta, ki informacijo nemudoma dopolni ali popravi.

Kadar informacija ni nemudoma dopolnjena ali popravljena, ponudnik storitev množičnega financiranja začasno prekine ponudbo za množično financiranje, dokler dokument s ključnimi informacijami o naložbi ni dopolnjen ali popravljen, vendar za največ 30 koledarskih dni.

Ponudnik storitev množičnega financiranja takoj obvesti vlagatelje, ki so dali naložbeno ponudbo ali izrazili interes za ponudbo za množično financiranje, o takih ugotovljenih nepravilnostih, ukrepih, ki jih je ponudnik storitev množičnega financiranja že in jih še bo sprejel, ter možnosti, da umaknejo svojo naložbeno ponudbo ali svoj izraženi interes za ponudbo za množično financiranje.

Če dokument s ključnimi informacijami o naložbi po 30 koledarskih dneh ni bil dopolnjen ali popravljen, da bi bile odpravljene vse ugotovljene nepravilnosti, se ponudba za množično financiranje prekliče.

13. Potencialni vlagatelj lahko od ponudnika storitev množičnega financiranja zahteva, da poskrbi za prevod dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi v jezik, ki ga izbere vlagatelj. Prevod dosledno in natančno odraža vsebino izvirnega dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi.

Kadar ponudnik storitev množičnega financiranja ne zagotovi zahtevanega prevoda dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi, ponudnik storitev množičnega financiranja potencialnemu vlagatelju jasno svetuje, naj se ne odloči za naložbo.

14. Pristojni organi države članice, v kateri je bilo izdano dovoljenje ponudniku storitev množičnega financiranja, lahko zahtevajo predhodno priglasitev dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi vsaj sedem delovnih dni, preden ga dajo na voljo potencialnim vlagateljem. Za dokument s ključnimi informacijam o naložbi ni potrebna predhodna odobritev pristojnih organov.

15. Kadar potencialni vlagatelji dobijo dokument s ključnimi informacijami o naložbi, pripravljen v skladu s tem členom, se šteje, da so ponudniki storitev množičnega financiranja in lastniki projekta izpolnili obveznost priprave dokumenta s ključnimi informacijami v skladu z Uredbo (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (22).

Prvi pododstavek se smiselno uporablja za fizične in pravne osebe, ki svetujejo o ponudbi za množično financiranje ali jo tržijo.

16. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi naslednje:

(a)	zahteve in vsebino predloge za predstavitev informacij iz odstavka 6 in Priloge I;

(b)	vrste glavnih tveganj, povezanih s ponudbo za množično financiranje, in jih je zato treba razkriti v skladu z delom C Priloge I;

(c)	uporabo določenih finančnih razmerij za večjo jasnost ključnih finančnih informacij, tudi pri predstavljanju informacij iz točke (e) dela A Priloge I;

(d)	provizije in pristojbine ter stroške transakcij, ki jih zajema točka (a) dela H Priloge I, vključno s podrobno razčlenitvijo neposrednih in posrednih stroškov, ki jih nosi vlagatelj.

Pri pripravi standardov ESMA upošteva naravo, obseg in kompleksnost storitev množičnega financiranja, ki jih opravlja ponudnik storitev množičnega financiranja.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. maja 2022.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 24

Dokument s ključnimi informacijami o naložbi na ravni platforme

1. Z odstopanjem od prvega stavka člena 23(2) in od točke (a) člena 23(6) ponudniki storitev množičnega financiranja, ki opravljajo individualno upravljanje portfeljev posojil, v skladu s tem členom pripravijo in dajo na voljo potencialnim vlagateljem dokument s ključnimi informacijami o naložbi na ravni platforme z vsemi naslednjimi informacijami:

(a)	informacije, določene v delih H in I Priloge I;

(b)

informacije o fizičnih ali pravnih osebah, odgovornih za informacije v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi; v primeru fizičnih oseb, vključno s člani upravnih, vodstvenih ali nadzornih organov ponudnika storitev množičnega financiranja, ime in funkcijo fizične osebe; v primeru pravnih oseb ime in sedež;

(c)

naslednjo izjavo o odgovornosti:

„Ponudnik storitev množičnega financiranja izjavlja, da po njegovem najboljšem vedenju nobena informacija ni bila izpuščena ali je bistveno zavajajoča ali netočna. Ponudnik storitev množičnega financiranja je odgovoren za pripravo tega dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi.“.

2. Ponudnik storitev množičnega financiranja vseskozi in med trajanjem ponudbe za množično financiranje posodablja dokument s ključnimi informacijami o naložbi na ravni platforme. Ponudnik storitev množičnega financiranja takoj obvesti vlagatelje, ki so dali naložbeno ponudbo ali izrazili interes za ponudbo za množično financiranje, o vseh bistvenih spremembah informacij v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi.

3. Dokument s ključnimi informacijami o naložbi na ravni platforme je pošten, jasen in nezavajajoč ter ne vsebuje nobenih opomb razen opomb s sklicevanjem na veljavno pravo, vključno s citati, kadar je primerno. Predstavi se na samostojnem, trajnem nosilcu podatkov, ki se jasno razlikuje od tržnih sporočil, in ga v natisnjeni obliki sestavlja največ šest strani formata A4.

4. Države članice zagotovijo, da je za informacije v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi na ravni platforme odgovoren vsaj ponudnik storitev množičnega financiranja. Odgovorni za dokument s ključnimi informacijami o naložbi na ravni platforme se v njem jasno navedejo, in sicer v primeru fizičnih oseb z imeni in funkcijami ali, v primeru pravnih oseb, z imeni in registriranimi sedeži, kot tudi njihove izjave, da so po svojem najboljšem vedenju informacije v dokumentu skladne z dejstvi in da v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi ni izpuščena informacija, ki bi lahko vplivala na njegov pomen.

5. Države članice zagotovijo, da njihovi zakoni in drugi predpisi o civilni odgovornosti veljajo za fizične in pravne osebe, odgovorne za informacije v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi na ravni platforme, tudi za kateri koli prevod dokumenta, vsaj v naslednjih primerih:

(a)	informacije so zavajajoče ali netočne ali

(b)	v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi na ravni platforme so izpuščene ključne informacije, ki so potrebne, da vlagateljem pomagajo pri odločanju, ali naj vložijo v individualno upravljanje portfeljev posojil.

6. Ponudniki storitev množičnega financiranja vzpostavijo in uporabljajo ustrezne postopke za preverjanje popolnosti, pravilnosti in jasnosti informacij v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi na ravni platforme.

7. Kadar ponudnik storitev množičnega financiranja odkrije izpustitev, napako ali netočnost v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi na ravni platforme, ki bi lahko bistveno vplivala na pričakovani donos individualnega upravljanja portfeljev posojil, ta ponudnik storitev množičnega financiranja sam popravi izpustitev, napako ali netočnost v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi.

8. Kadar potencialni vlagatelji dobijo dokument s ključnimi informacijami o naložbi na ravni platforme, pripravljen v skladu s tem členom, se šteje, da so ponudniki storitev množičnega financiranja izpolnili obveznost priprave dokumenta s ključnimi informacijami v skladu z Uredbo (EU) št. 1286/2014.

Prvi pododstavek se smiselno uporablja za fizične in pravne osebe, ki svetujejo o ponudbi za množično financiranje ali jo tržijo.

Člen 25

Oglasna deska

1. Ponudniki storitev množičnega financiranja lahko upravljajo oglasno desko, na kateri svojim strankam omogočajo oglaševanje interesa za nakup in prodajo posojil, prenosljivih vrednostnih papirjev ali sprejetih instrumentov za namene množičnega financiranja, ki so se prvotno ponujali na njihovih platformah za množično financiranje.

2. Oglasna deska iz odstavka 1 se ne uporablja za združevanje nakupnih in prodajnih interesov s pomočjo protokolov ponudnika storitev množičnega financiranja ali notranjih operativnih postopkov na način, ki privede do pogodbe. Oglasna deska zato ni sestavljena iz notranjega sistema za povezovanje, ki izvršuje naročila strank na večstranski osnovi.

3. Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki omogočajo oglaševanje interesa iz odstavka 1 tega člena, izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)	svoje stranke obvestijo o naravi oglasne deske v skladu z odstavkoma 1 in 2;

(b)	od svojih strank, ki oglašujejo prodajo posojila, vrednostnega papirja ali instrumenta iz odstavka 1, zahtevajo, da dajo na voljo dokument s ključnimi informacijami o naložbi;

(c)	strankam, ki nameravajo kupiti posojila, ki se oglašujejo na oglasni deski, zagotovijo informacije o donosnosti posojil, ki se dodelijo prek ponudnika storitev množičnega financiranja;

(d)	zagotovijo, da njihove stranke, ki oglašujejo interes za nakup posojila, vrednostnega papirja ali instrumenta iz odstavka 1 tega člena in se štejejo za nepoučene vlagatelje, prejmejo informacije iz člena 19(2) in opozorilo o tveganju iz člena 21(4).

4. Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki omogočajo oglaševanje interesa iz odstavka 1 tega člena in opravljajo storitve hrambe sredstev v skladu s členom 10(1), od svojih vlagateljev, ki oglašujejo tak interes, zahtevajo, da jih uradno obvestijo o vseh spremembah lastništva za namene preverjanja lastništva in vodenja evidenc.

5. Ponudniki storitev množičnega financiranja, ki predlagajo referenčno ceno za nakup in prodajo iz odstavka 1 tega člena, svoje stranke obvestijo, da je predlagana referenčna cena nezavezujoča in jo tudi utemeljijo ter razkrijejo ključne elemente metodologije v skladu s členom 19(6).

Člen 26

Dostop do evidenc

Ponudniki storitev množičnega financiranja:

(a)	na trajnem nosilcu podatkov najmanj pet let hranijo vse evidence, povezane s svojimi storitvami in transakcijami;

(b)	zagotovijo, da imajo njihove stranke vedno neposreden dostop do evidenc zanje opravljenih storitev;

(c)	najmanj pet let hranijo vse pogodbe med ponudniki storitev množičnega financiranja in njihovimi strankami.

POGLAVJE V

Tržna sporočila

Člen 27

Zahteve glede tržnih sporočil

1. Ponudniki storitev množičnega financiranja zagotovijo, da so vsa tržna sporočila o njihovih storitvah, vključno s tistimi, ki se oddajo v zunanje izvajanje tretjim osebam, jasno prepoznavna kot taka.

2. Dokler zbiranje sredstev za projekt ni končano, ni nobeno tržno sporočilo nesorazmerno usmerjeno v posamezne načrtovane, nedokončane ali tekoče projekte ali ponudbe za množično financiranje.

Informacije v tržnem sporočilu so poštene, jasne in nezavajajoče ter skladne z informacijami iz dokumenta s ključnimi informacijami o naložbi, če je dokument s ključnimi informacijami o naložbi že na voljo, ali z informacijami, ki jih je treba navesti v dokumentu s ključnimi informacijami o naložbi, če dokument s ključnimi informacijami o naložbi še ni na voljo.

3. Ponudniki storitev množičnega financiranja za svoja tržna sporočila uporabijo enega ali več uradnih jezikov države članice, v kateri se tržna sporočila razširjajo, ali jezik, ki ga sprejemajo pristojni organi te države članice.

4. Pristojni organi države članice, v kateri se razširjajo tržna sporočila, so odgovorni za nadzor nad skladnostjo in izvrševanjem njihovih nacionalnih zakonov in drugih predpisov, ki se uporabljajo za tržna sporočila, v razmerju do ponudnikov storitev množičnega financiranja.

5. Pristojni organi ne zahtevajo predhodne priglasitve in odobritve tržnih sporočil.

Člen 28

Objava nacionalnih določb o zahtevah glede trženja

1. Pristojni organi na svojih spletnih mestih objavijo in posodabljajo tiste nacionalne zakone in druge predpise, ki se uporabljajo za tržna sporočila ponudnikov storitev množičnega financiranja, pri katerih so pristojni organi odgovorni za nadzor nad skladnostjo in izvrševanje v razmerju do ponudnikov storitev množičnega financiranja.

2. Pristojni organi uradno obvestijo ESMA o zakonih in drugih predpisih iz odstavka 1 ter mu posredujejo povzetek teh zakonov in predpisov v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

3. Pristojni organi uradno obvestijo ESMA o vseh spremembah informacij, posredovanih na podlagi odstavka 2, in mu brez odlašanja posredujejo posodobljen povzetek zadevnih zakonov in drugih predpisov iz odstavka 1.

4. Kadar pristojni organi niso odgovorni za nadzor nad skladnostjo in izvrševanje zakonov in drugih predpisov iz odstavka 1, na svojih spletnih mestih objavijo informacije o tem, kje je mogoče dobiti informacije o zakonih in drugih predpisih iz odstavka 1.

5. ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi standardne obrazce, predloge in postopke za uradno sporočanje na podlagi tega člena.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. novembra 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6. ESMA na svojem spletnem mestu objavi in posodablja povzetek iz odstavka 2 in povezave na spletna mesta pristojnih organov iz odstavka 1. ESMA ni odgovoren za informacije, predstavljene v povzetku.

7. Pristojni organi so enotne kontaktne točke, odgovorne za zagotavljanje informacij o pravilih trženja v svojih državah članicah.

8. Pristojni organi redno, in sicer vsaj letno, poročajo ESMA o izvršilnih ukrepih, ki so jih v predhodnem letu sprejeli na podlagi nacionalnih zakonov in drugih predpisov, ki se uporabljajo za tržna sporočila ponudnikov storitev množičnega financiranja. Poročilo vključuje zlasti:

(a)	kadar je to ustrezno, skupno število sprejetih izvršilnih ukrepov glede na vrsto kršitve,

(b)	kadar so ti na voljo, rezultate izvršilnih ukrepov, vključno z vrsto naloženih kazni, in sicer glede na vrsto kazni ali popravljalnih ukrepov, ki so jih izvedli ponudniki množičnega financiranja, ter

(c)	kadar so ti na voljo, primere, kako so pristojni organi obravnavali nespoštovanje nacionalnih zakonov in drugih predpisov s strani ponudnikov storitev množičnega financiranja.

POGLAVJE VI

Pristojni organi in esma

Člen 29

Pristojni organi

1. Države članice imenujejo pristojne organe, ki so odgovorni za izvajanje nalog in dolžnosti iz te uredbe, in o tem obvestijo ESMA.

2. Kadar države članice na podlagi odstavka 1 imenujejo več kot en pristojni organ, določijo naloge vsakega od njih ter enega od njih določijo kot enotno kontaktno točko za čezmejno upravno sodelovanje med pristojnimi organi in z ESMA.

3. ESMA na svoji spletni strani objavi seznam pristojnih organov, imenovanih v skladu z odstavkom 1.

Člen 30

Pooblastila pristojnih organov

1. Da lahko pristojni organi izpolnjujejo svoje dolžnosti na podlagi te uredbe, imajo v skladu z nacionalnim pravom vsaj naslednja preiskovalna pooblastila:

(a)	od ponudnikov storitev množičnega financiranja in tretjih oseb, imenovanih za opravljanje funkcij v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja, ter fizičnih ali pravnih oseb, ki jih nadzirajo ali so pod njihovim nadzorom, lahko zahtevajo, naj zagotovijo informacije in dokumente;

(b)	od revizorjev in vodij ponudnikov storitev množičnega financiranja ter tretjih oseb, imenovanih za opravljanje funkcij v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja, lahko zahtevajo, naj zagotovijo informacije;

(c)

izvajajo lahko inšpekcijske preglede ali preiskave na kraju samem, in sicer na krajih, ki niso zasebna prebivališča fizičnih oseb, ter za ta namen vstopijo v prostore, da pridobijo dostop do dokumentov in drugih podatkov v kakršni koli obliki, kadar obstaja utemeljen sum, da so lahko dokumenti in drugi podatki, povezani s predmetom inšpekcijskega pregleda ali preiskave, pomembni za dokazovanje kršitve te uredbe.

2. Da lahko pristojni organi izpolnjujejo svoje dolžnosti na podlagi te uredbe, imajo v skladu z nacionalnim pravom vsaj naslednja nadzorna pooblastila:

(a)	začasno umaknejo ponudbo storitev množičnega financiranja za največ 10 zaporednih delovnih dni vsakokrat, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je bila kršena ta uredba;

(b)

prepovejo ali začasno umaknejo tržna sporočila ali od ponudnika storitev množičnega financiranja ali tretje osebe, imenovane za opravljanje funkcij v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja, zahtevajo, naj preneha oglaševati ali začasno umakne tržna sporočila za največ 10 zaporednih delovnih dni vsakokrat, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je bila kršena ta uredba;

(c)	prepovejo ponudbo za množično financiranje, kadar ugotovijo, da je bila kršena ta uredba, ali kadar obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bi bila kršena;

(d)

vsakokrat, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je bila kršena ta uredba, začasno za največ za 10 zaporednih delovnih dni prekinejo opravljanje storitev množičnega financiranja ali od zadevnega ponudnika storitev množičnega financiranja zahtevajo, naj začasno prekinejo opravljanje teh storitev;

(e)	prepovejo opravljanje storitev množičnega financiranja, kadar ugotovijo, da je bila kršena ta uredba;

(f)	objavijo, da ponudnik storitev množičnega financiranja ali tretja oseba, imenovana za opravljanje funkcij v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja, ne izpolnjuje svojih obveznosti;

(g)

razkrijejo vse bistvene informacije, ki bi lahko vplivale na opravljanje storitev množičnega financiranja, ali razkritje zahtevajo od ponudnika storitev množičnega financiranja ali tretje osebe, imenovane za izvajanje funkcij v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja, da se zagotovi zaščita vlagateljev ali nemoteno delovanje trga;

(h)

začasno prekinejo ali zahtevajo, naj ponudnik storitev množičnega financiranja ali tretja oseba, imenovana za opravljanje funkcij v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja, začasno prekine opravljanje storitev množičnega financiranja, kadar pristojni organi menijo, da je položaj ponudnika storitev množičnega financiranja tak, da bi opravljanje storitve množičnega financiranja škodilo interesom vlagateljev;

(i)	prenesejo obstoječe pogodbe na drugega ponudnika storitev množičnega financiranja, kadar se dovoljenje ponudnika storitev množičnega financiranja odvzame v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 17(1), pod pogojem, da se stranke in prejemni ponudnik množičnega financiranja strinjajo.

Vsi ukrepi, sprejeti za izvajanje pooblastil iz tega odstavka, so sorazmerni, ustrezno utemeljeni in sprejeti v skladu s členom 40.

3. Pristojni organ lahko v skladu z nacionalnim pravom po potrebi zaprosi ustrezni sodni organ, naj odloči o uporabi pooblastil iz odstavkov 1 in 2.

4. Ponudnik storitev množičnega financiranja, na katerega se prenesejo obstoječe pogodbe, iz točke (i) prvega pododstavka odstavka 2, ima dovoljenje za opravljanje storitev množičnega financiranja v isti državi članici kot prvotni ponudnik storitev množičnega financiranja.

5. Pristojni organi izvajajo funkcije in pooblastila iz odstavkov 1 in 2 na katerega koli od naslednjih načinov:

(a)	neposredno;

(b)	v sodelovanju z drugimi organi;

(c)	v okviru svoje pristojnosti s prenosom pooblastil na take organe;

(d)	z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.

6. Države članice zagotovijo, da so vzpostavljeni ustrezni ukrepi, na podlagi katerih imajo pristojni organi vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih dolžnosti.

7. Za fizično ali pravno osebo, ki v skladu s to uredbo zagotovi informacije pristojnemu organu, se ne šteje, da je kršila kakršne koli omejitve o razkritju informacij, ki so določene s pogodbo ali zakoni in drugimi predpisi, in zanjo ne velja nobena odgovornost v zvezi s takim uradnim obveščanjem.

Člen 31

Sodelovanje med pristojnimi organi

1. Pristojni organi za namene te uredbe sodelujejo med seboj. Brez nepotrebnega odlašanja si izmenjujejo informacije in sodelujejo pri dejavnostih preiskovanja, nadzora in izvrševanja.

Kadar države članice v skladu z členom 39(1) sklenejo določiti kazenske sankcije za kršitev te uredbe, zagotovijo, da so vzpostavljeni ustrezni ukrepi, na podlagi katerih imajo pristojni organi na voljo vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s sodnimi organi, organi pregona ali pravosodnimi organi v njihovi jurisdikciji, da lahko prejemajo specifične informacije, povezane s kazenskimi preiskavami ali postopki, sproženimi ob kršitvah te uredbe, in da enake informacije zagotovijo drugim pristojnim organom ter ESMA, s čimer jim omogočijo izpolnitev njihove obveznosti sodelovanja za namene te uredbe.

2. Pristojni organ lahko zahtevo za informacije ali zahtevo za sodelovanje v preiskavi zavrne le v kateri koli od naslednjih izrednih okoliščin:

(a)	kadar bi izpolnitev zahteve verjetno negativno vplivala na njegovo lastno preiskavo, dejavnosti izvrševanja ali kazensko preiskavo;

(b)	kadar se je pri organih naslovljene države članice že začel sodni postopek v zvezi z istimi dejanji in proti istim fizičnim ali pravnim osebam;

(c)	kadar je bila že izrečena pravnomočna sodba v zvezi s takimi fizičnimi ali pravnimi osebami za ista dejanja v naslovljeni državi članici.

3. Pristojni organi na zahtevo brez nepotrebnega odlašanja podajo vse informacije, ki so potrebne za namene te uredbe.

4. Pristojni organ lahko zahteva pomoč pristojnega organa druge države članice pri inšpekcijskih pregledih ali preiskavah na kraju samem.

Pristojni organ, ki zahteva pomoč, obvesti ESMA o vsaki zahtevi iz prvega pododstavka. Kadar pristojni organ prejme zahtevo od pristojnega organa druge države članice za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem, lahko sprejme katerega koli od naslednjih ukrepov:

(a)	sam opravi inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem;

(b)	pristojnemu organu, ki je predložil zahtevo, omogoči, da sodeluje v inšpekcijskem pregledu ali preiskavi na kraju samem;

(c)	pristojnemu organu, ki je predložil zahtevo, omogoči, da sam opravi inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem;

(d)	imenuje revizorje ali strokovnjake za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem;

(e)	določene naloge, povezane z nadzornimi dejavnostmi, deli z drugimi pristojnimi organi.

5. Pristojni organi se lahko v primerih, ko je bila zahteva za sodelovanje, zlasti za izmenjavo informacij, zavrnjena ali pa ni bila obravnavana v razumnem roku, obrnejo na ESMA. Brez poseganja v člen 258 PDEU lahko ESMA v takih primerih ukrepa v skladu s pooblastilom, prenesenim nanj na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6. Pristojni organi tesno usklajujejo nadzor za odkrivanje in odpravljanje kršitev te uredbe, razvoj in spodbujanje najboljših praks, lajšanje sodelovanja, spodbujanje doslednosti razlage ter pripravo ocen sodne pristojnosti druge države v primeru kakršnih koli nesoglasij.

7. Kadar pristojni organ ugotovi, da katera koli od zahtev v skladu s to uredbo ni bila izpolnjena, ali ima razlog za takšno domnevo, pristojni organ subjekta ali subjektov, za katere obstaja sum takšne kršitve, dovolj podrobno obvesti o svojih ugotovitvah.

8. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredelijo informacije, ki si jih pristojni organi izmenjujejo v skladu z odstavkom 1.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. maja 2022.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

9. ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge ter postopki za sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. maja 2022.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 32

Sodelovanje med pristojnimi organi in ESMA

1. Za namene te uredbe in v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 pristojni organi in ESMA tesno sodelujejo med seboj. Izmenjujejo si informacije za opravljanje svojih dolžnosti v skladu s tem poglavjem.

2. ESMA v primeru inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem s čezmejnim učinkom na zahtevo enega od pristojnih organov koordinira inšpekcijski pregled ali preiskavo.

3. Pristojni organi v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ESMA brez odlašanja zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog.

4. ESMA za zagotovitev enotne uporabe tega člena pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se pripravijo standardni obrazci, predloge in postopki za sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi in ESMA.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 10. maja 2022.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 33

Sodelovanje z drugimi organi

Kadar ponudnik storitev množičnega financiranja opravlja dejavnosti, ki jih ne zajema dovoljenje iz člena 12, pristojni organi sodelujejo z organi, odgovornimi za nadzor takih drugih dejavnosti, kot je določeno v zadevnem pravu Unije ali nacionalnem pravu.

Člen 34

Dolžnosti uradnega obveščanja

Države članice Komisijo in ESMA do 10. novembra 2021 uradno obvestijo o zakonih in drugih predpisih za izvajanje tega poglavja, tudi o katerih koli ustreznih kazenskopravnih določbah. Države članice Komisijo in ESMA brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh zakonov in drugih predpisov.

Člen 35

Poslovna skrivnost

1. Vse informacije, ki si jih pristojni organi izmenjajo na podlagi te uredbe ter zadevajo poslovne ali operativne pogoje in druge gospodarske ali osebne zadeve, se obravnavajo kot zaupne in zanje veljajo zahteve o varovanju poslovne skrivnosti, razen kadar pristojni organ v času njihovega posredovanja navede, da se take informacije lahko razkrijejo ali da je takšno razkritje potrebno za sodne postopke.

2. Obveznost varovanja poslovne skrivnosti velja za vse fizične ali pravne osebe, ki so ali so bile zaposlene pri pristojnem organu, ali za katero koli tretjo osebo, na katero je pristojni organ prenesel svoje pooblastilo. Informacije, ki so poklicna skrivnost, se ne smejo razkriti nobeni drugi fizični ali pravni osebi ali organu, razen na podlagi določb prava Unije ali nacionalnega prava.

Člen 36

Varstvo podatkov

Pri obdelavi osebnih podatkov v okviru področja uporabe te uredbe pristojni organi opravljajo svoje naloge za namene te uredbe v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

ESMA pri obdelavi osebnih podatkov v okviru področja uporabe te uredbe zagotovi skladnost z Uredbo (EU) 2018/1725.

Člen 37

Previdnostni ukrepi

1. Kadar ima pristojni organ države članice, v kateri se opravljajo storitve množičnega financiranja, jasne in dokazljive razloge za domnevo, da so ponudnik storitev množičnega financiranja ali tretje osebe, imenovane za izvajanje funkcij v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja, storili nepravilnosti ali da so ponudnik storitev množičnega financiranja ali tretje osebe kršile svoje obveznosti iz te uredbe, o tem uradno obvesti pristojni organ, ki je izdal dovoljenje, in ESMA.

2. Kadar kljub ukrepom, ki jih je sprejel pristojni organ, ki je izdal dovoljenje, ponudnik storitev množičnega financiranja ali tretja oseba, imenovana za izvajanje funkcij v zvezi z opravljanjem storitev množičnega financiranja, še naprej krši to uredbo, pristojni organ države članice, v kateri se opravljajo storitve množičnega financiranja, potem ko o tem obvesti pristojni organ, ki je izdal dovoljenje, in ESMA, sprejme vse ustrezne ukrepe za zaščito vlagateljev in o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti Komisijo in ESMA.

3. Kadar se pristojni organ ne strinja s katerim od ukrepov, ki jih je na podlagi odstavka 2 tega člena sprejel drug pristojni organ, lahko o tem seznani ESMA. ESMA lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu podeljene s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 38

Obravnava pritožb s strani pristojnih organov

1. Pristojni organi vzpostavijo postopke, ki strankam in drugim zainteresiranim stranem, vključno z združenji potrošnikov, omogočijo, da pristojnim organom predložijo pritožbe glede domnevnih kršitev te uredbe s strani ponudnikov storitev množičnega financiranja. Pritožbe bi bilo treba v vseh primerih sprejeti v pisni ali elektronski obliki in v uradnem jeziku države članice, v kateri je pritožba predložena, ali v jeziku, ki ga sprejmejo pristojni organi te države članice.

2. Informacije o pritožbenih postopkih iz odstavka 1 se dajo na voljo na spletnem mestu vsakega pristojnega organa in sporočijo ESMA. ESMA na svojem spletnem mestu objavi povezave do tistih delov spletnih mest pristojnih organov, ki so povezani s postopki za pritožbe.

POGLAVJE VII

Upravne kazni in drugi upravni ukrepi

Člen 39

Upravne kazni in drugi upravni ukrepi

1. Brez poseganja v nadzorna in preiskovalna pooblastila pristojnih organov iz člena 30 ter v pravico držav članic, da zagotovijo in naložijo kazenske sankcije, države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da imajo pristojni organi pooblastila za nalaganje upravnih kazni in sprejemanje drugih ustreznih upravnih ukrepov, ki so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni. Te upravne kazni in drugi upravni ukrepi se uporabljajo vsaj za:

(a)

kršitve členov 3, 4 in 5, člena 6(1) do (6), člena 7(1) do (4), člena 8(1) do (6), člena 9(1) in (2), člena 10, člena 11, člena 12(1), člena 13(2), člena 15(2) in (3), člena 16(1), člena 18(1) in (4), člena 19(1) do (6), člena 20(1) in (2), člena 21(1) do (7), člena 22, člena 23(2) do (13), členov 24, 25, 26 ter člena 27(1) do (3);

(b)	nesodelovanje v preiskavi, inšpekcijskem pregledu ali zahtevi iz člena 31 ali ravnanje, ki ni skladno s preiskavo, inšpekcijskim pregledom ali zahtevo iz člena 30(1).

Države članice lahko sklenejo, da ne bodo določile pravil o upravnih kaznih ali drugih upravnih ukrepih za kršitve, za katere v skladu z nacionalnim pravom že veljajo kazenske sankcije.

Države članice do 10. novembra 2021 uradno obvestijo Komisijo in ESMA o podrobnostih pravil iz prvega in drugega pododstavka. Komisijo in ESMA brez odlašanja uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

2. Države članice v skladu s svojim nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi v zvezi s kršitvami iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 pooblaščeni, da naložijo vsaj naslednje upravne kazni in druge upravne ukrepe:

(a)	javno izjavo, v kateri je navedena fizična ali pravna oseba, odgovorna za kršitev, in narava kršitve;

(b)	odredbo, ki od fizične ali pravne osebe zahteva, naj preneha z ravnanjem, ki pomeni kršitev, in tega ravnanja več ne ponovi;

(c)	prepoved, ki kateremu koli članu vodstvenega organa pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev, ali kateri koli drugi fizični osebi, odgovorni za kršitev, preprečuje opravljanje poslovodne funkcije pri ponudnikih storitev množičnega financiranja;

(d)	najvišje upravne globe v višini vsaj dvakratnega zneska koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je to korist mogoče opredeliti, tudi če presega najvišji znesek iz točke (e);

(e)

v primeru pravne osebe najvišje upravne globe v višini vsaj 500 000 EUR ali v državah članicah, katerih valuta ni euro, v ustrezni vrednosti nacionalne valute na dan 9. novembra 2020 ali do 5 % skupnega letnega prometa te pravne osebe glede na najnovejše razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je potrdil vodstveni organ. Kadar je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (23), je zadevni skupni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni vrsti prihodka v skladu z zadevnim pravom Unije na področju računovodstva glede na najnovejše razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je potrdil vodstveni organ končnega obvladujočega podjetja;

(f)	v primeru fizične osebe najvišje upravne globe v višini vsaj 500 000 EUR ali v državah članicah, katerih valuta ni euro, v ustrezni vrednosti nacionalne valute na dan 9. novembra 2020.

3. Države članice lahko za fizične in pravne osebe, odgovorne za kršitev, določijo dodatne kazni ali ukrepe in višje ravni upravnih glob od tistih, ki so določene v tej uredbi.

Člen 40

Izvajanje nadzornih pooblastil in pooblastil za naložitev kazni

1. Pristojni organi pri določitvi vrste in ravni upravne kazni ali drugega upravnega ukrepa, ki se naloži v skladu s členom 39, upoštevajo, v kolikšni meri je kršitev namerna ali posledica malomarnosti, ter vse druge relevantne okoliščine, po potrebi tudi:

(a)	resnost in trajanje kršitve;

(b)	stopnjo odgovornosti fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev;

(c)	finančno trdnost fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev, kot je prikazana s skupnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim dohodkom in neto sredstvi odgovorne fizične osebe;

(d)	pomen pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev, kolikor jih je mogoče opredeliti;

(e)	izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje strani, če jih je mogoče opredeliti;

(f)	raven sodelovanja fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev, s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi povračila pridobljenega dobička ali preprečenih izgub te osebe;

(g)	predhodne kršitve fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev;

(h)	učinek kršitve na interese vlagateljev.

2. Pristojni organi izvajajo funkcije in pooblastila iz člena 39 v skladu z drugim pododstavkom člena 30(2).

3. Pristojni organi pri izvajanju pooblastil za naložitev upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov v skladu s členom 39 tesno sodelujejo, da zagotovijo učinkovito in ustrezno izvajanje svojih nadzornih in preiskovalnih pooblastil ter naloženih upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov v skladu s to uredbo. Svoje delovanje usklajujejo, da se preprečita podvajanje in prekrivanje pri izvajanju nadzornih in preiskovalnih pooblastil ter pri nalaganju upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov v čezmejnih primerih.

Člen 41

Pravica do pritožbe

Države članice zagotovijo, da so vsi sklepi, sprejeti na podlagi te uredbe, ustrezno utemeljeni in da zanje velja pravica do pritožbe na sodišču. Pravica do pritožbe na sodišču se uporablja tudi, če v šestih mesecih po predložitvi zahtevka za pridobitev dovoljenja, v katerem so navedene vse potrebne informacije, ni sprejeta nobena odločitev v zvezi z njim.

Člen 42

Objava sklepov

1. Pristojni organi objavijo sklep o naložitvi upravnih kazni ali drugih upravnih ukrepov zaradi kršitve te uredbe na svojih uradnih spletnih mestih takoj potem, ko se fizična ali pravna oseba, na katero se nanaša sklep, obvesti o tem sklepu. Objava vključuje vsaj informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti odgovornih fizičnih ali pravnih oseb. Ta obveznost se ne nanaša na odločitve o naložitvi ukrepov preiskovalne narave.

2. Kadar je objava identitete pravnih oseb oziroma identitete ali osebnih podatkov fizičnih oseb po mnenju pristojnega organa nesorazmerna, pri čemer se sorazmernost objave takih podatkov oceni za vsak posamezni primer, ali kadar bi taka objava ogrozila preiskavo v teku, pristojni organi sprejmejo enega od naslednjih ukrepov:

(a)	odložijo objavo sklepa o naložitvi kazni ali ukrepa, dokler ni več razlogov za njihovo neobjavo;

(b)	objavijo sklep o naložitvi kazni ali ukrepa na anonimni podlagi tako, da se zagotovi skladnost z nacionalnim pravom, kadar taka anonimna objava zagotavlja učinkovito varstvo zadevnih osebnih podatkov;

(c)	ne objavijo sklepa o naložitvi kazni ali ukrepa, če menijo, da možnosti iz točk (a) in (b) ne zadostujejo za zagotovitev sorazmernosti objave takšnega sklepa v zvezi z ukrepi, ki se štejejo za manj pomembne.

V primeru sklepa o objavi kazni ali ukrepa na anonimni podlagi iz točke (b) prvega pododstavka se lahko objava zadevnih podatkov odloži za razumno obdobje, kadar se predvideva, da v navedenem obdobju ne bo več razlogov za anonimno objavo.

3. Kadar je sklep o naložitvi kazni ali ukrepa predmet pritožbe pred ustreznim sodnim organom ali drugimi organi, pristojni organi na svojih uradnih spletnih mestih takoj objavijo takšne informacije in vse poznejše informacije o rezultatu zadevne pritožbe. Poleg tega se objavi tudi vsak sklep, s katerim se razveljavi predhodni sklep o naložitvi kazni ali ukrepa.

4. Pristojni organi zagotovijo, da vsaka objava v skladu s tem členom ostane na njihovem uradnem spletnem mestu najmanj pet let po objavi. Objavljeni osebni podatki ostanejo na uradnem spletnem mestu pristojnega organa le toliko časa, kot je potrebno v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov.

Člen 43

Poročanje ESMA o kaznih in upravnih ukrepih

1. Pristojni organ vsako leto ESMA predloži zbrane informacije o vseh upravnih kaznih in drugih upravnih ukrepih, naloženih v skladu s členom 39. ESMA te informacije objavi v letnem poročilu.

Kadar so države članice v skladu s členom 39(1) sprejele odločitev o določitvi kazenskih sankcij za kršitve določb iz navedenega odstavka, njihovi pristojni organi vsako leto ESMA zagotovijo anonimizirane in zbirne podatke o vseh opravljenih kazenskih preiskavah in naloženih kazenskih sankcijah. ESMA podatke o naloženih kazenskih sankcijah objavi v letnem poročilu.

2. Kadar pristojni organ javno razkrije upravne kazni, druge upravne ukrepe ali kazenske sankcije, o njih sočasno poroča ESMA.

3. Pristojni organi obvestijo ESMA o vseh upravnih kaznih in drugih upravnih ukrepih, ki so bili naloženi, vendar niso bili objavljeni, tudi o katerih koli pritožbah v zvezi z njimi in izidu takšnih pritožb. Države članice zagotovijo, da pristojni organi prejmejo informacije in končno sodbo v zvezi z kakršnimi koli naloženimi kazenskimi sankcijami ter jih predložijo ESMA. ESMA vzdržuje centralno podatkovno zbirko o kaznih in sankcijah ter upravnih ukrepih, o katerih je bil obveščen, in sicer izključno za namene izmenjave informacij med pristojnimi organi. Do te podatkovne zbirke imajo dostop samo ESMA, EBA in pristojni organi, posodablja pa se na podlagi informacij, ki jih zagotovijo pristojni organi.

POGLAVJE VIII

Delegirani akti

Člen 44

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 48(3) se prenese na Komisijo za obdobje 36 mesecev od 9. novembra 2020.

3. Prenos pooblastila iz člena 48(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 48(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

POGLAVJE IX

Končne določbe

Člen 45

Poročilo

1. Komisija do 10. novembra 2023 po posvetovanju z ESMA in EBA Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe ter mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

2. V poročilu se oceni naslednje:

(a)

delovanje trga za ponudnike storitev množičnega financiranja v Uniji, vključno z razvojem trga in trendi, ob upoštevanju nadzornih izkušenj, števila ponudnikov storitev množičnega financiranja z dovoljenjem in njihovega tržnega deleža, ter vpliv te uredbe na drugo zadevno pravo Unije, vključno z Direktivo 97/9/ES, Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (24), Direktivo 2014/65/EU in Uredbo (EU) 2017/1129;

(b)	ali obseg storitev, ki jih zajema ta uredba, ostaja ustrezen glede na mejni znesek iz točke (c) člena 1(2);

(c)	uporaba sprejetih instrumentov za namene množičnega financiranja pri opravljanju čezmejnih storitev množičnega financiranja;

(d)	ali obseg storitev, ki jih zajema ta uredba, ostaja ustrezen, ob upoštevanju razvoja poslovnih modelov, ki vključujejo posredovanje finančnih terjatev, vključno z odstopom ali prodajo terjatev iz naslova posojil tretjim vlagateljem prek platform za množično financiranje;

(e)	ali so potrebne kakršne koli prilagoditve opredelitev pojmov iz te uredbe, vključno z opredelitvijo dobro poučenega vlagatelja iz točke (j) člena 2(1) in meril iz Priloge II glede na njihovo učinkovitost pri zagotavljanju zaščite vlagateljev;

(f)

ali zahteve iz člena 4(1), člena 6 in člena 24 ostajajo ustrezne za doseganje ciljev te uredbe v zvezi z upravljanjem, skladnostjo in razkrivanjem informacij pri individualnem upravljanju portfeljev posojil ter ob upoštevanju podobnih storitev, ki se opravljajo v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji v skladu z Direktivo 2014/65/EU;

(g)	vpliv te uredbe na pravilno delovanje notranjega trga Unije za storitve množičnega financiranja, vključno z vplivom na dostop do financiranja za MSP ter za vlagatelje in druge kategorije fizičnih ali pravnih oseb, na katere vplivajo te storitve;

(h)	izvajanje tehnoloških inovacij v sektorju množičnega financiranja, vključno z uporabo novih inovativnih poslovnih modelov in tehnologij;

(i)	ali bonitetne zahteve iz člena 11 ostajajo ustrezne za doseganje ciljev te uredbe, zlasti glede ravni minimalnih zahtev glede kapitala, opredelitve kapitala, uporabe zavarovanja ter kombinacije med kapitalom in zavarovanjem;

(j)	ali so potrebne kakršne koli spremembe zahtev po informacijah za stranke iz člena 19 ali varovalnih ukrepov za zaščito vlagateljev iz člena 21;

(k)	ali je znesek, določen v členu 21(7), še vedno ustrezen za doseganje ciljev te uredbe;

(l)	učinek jezikov, ki so jih pristojni organi sprejeli v skladu s členom 23(2) in (3);

(m)	uporaba oglasnih desk iz člena 25, vključno z vplivom na sekundarni trg za posojila, prenosljive vrednostne papirje in sprejete instrumente za namene množičnega financiranja;

(n)	učinke nacionalnih zakonov in drugih predpisov, ki urejajo tržna sporočila ponudnikov storitev množičnega financiranja, na svobodo opravljanja storitev, konkurenco in zaščito vlagateljev;

(o)	uporaba upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov ter zlasti katera koli potreba po nadaljnji harmonizaciji upravnih kazni, določenih za kršitve te uredbe;

(p)

nujnost in sorazmernost naložitve obveznosti glede skladnosti z nacionalnim pravom, s katerim se izvaja Direktiva (EU) 2015/849 v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma ponudnikom storitev množičnega financiranja in uvrstitve teh ponudnikov storitev množičnega financiranja na seznam pooblaščenih subjektov za namene navedene direktive;

(q)	ustreznost tega, da se subjektom s sedežem v tretji državi izda dovoljenje ponudnika storitev množičnega financiranja na podlagi te uredbe;

(r)	sodelovanje med pristojnimi organi in ESMA ter ustreznost pristojnih organov kot nadzornikov za to uredbo;

(s)	možnost uvedbe posebnih ukrepov v tej uredbi za spodbujanje trajnostnih in inovativnih projektov množičnega financiranja ter uporabe sredstev Unije;

(t)	skupni obseg in delež ponudnikov storitev množičnega financiranja, ki imajo dovoljenje na podlagi te uredbe v obdobju od 10. novembra 2021 do 10. novembra 2022, razdeljen na mala, srednja in velika podjetja;

(u)	obsegi, število projektov in trendi čezmejnega opravljanja storitev množičnega financiranja na državo članico;

(v)	delež storitev množičnega financiranja iz te uredbe na svetovnem trgu za množično financiranje in finančnem trgu Unije;

(w)	stroški izpolnjevanja te uredbe za ponudnike storitev množičnega financiranja kot odstotni delež operativnih stroškov;

(x)	obseg naložb, ki so jih vlagatelji umaknili v obdobju za razmislek, njegov delež v celotnem obsegu naložb ter, na podlagi teh podatkov, ocena, ali sta trajanje in narava obdobja za razmislek iz člena 22 ustrezna in ne škodita učinkovitosti postopka za zbiranje kapitala ali zaščiti vlagateljev;

(y)	število in znesek upravnih glob in kazenskih sankcij, naloženih v skladu s to uredbo ali v zvezi z njo, razdeljenih po državah članicah;

(z)	vrste in trendi goljufivega ravnanja vlagateljev, ponudnikov storitev množičnega financiranja in tretjih oseb, ki se pojavljajo v zvezi s to uredbo.

Člen 46

Sprememba Uredbe (EU) 2017/1129

V členu 1(4) Uredbe (EU) 2017/1129 se doda naslednja točka:

„(k)	ponudbo vrednostnih papirjev javnosti s strani ponudnika storitev množičnega financiranja, ki je pridobil dovoljenje na podlagi Uredbe (EU) 2020/1503 Evropskega parlamenta in Sveta (*3), pod pogojem, da ne presega praga iz točke (c) člena 1(2) navedene uredbe.

Člen 47

Sprememba Direktive (EU) 2019/1937

V delu I Priloge k Direktivi (EU) 2019/1937 se doda naslednja točka:

„(xxi)

Uredba (EU) 2020/1503 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. oktobra 2020 o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1129 in Direktive (EU) 2019/1937 (UL L 347, 20.10.2020, str. 1).“.

Člen 48

Prehodno obdobje glede storitev množičnega financiranja, ki se opravljajo v skladu z nacionalnim pravom

1. Ponudniki storitev množičnega financiranja lahko v skladu z veljavnim nacionalnim pravom še naprej opravljajo storitve množičnega financiranja, ki so vključene v področje uporabe te uredbe, do 10. novembra 2022 ali dokler ne prejmejo dovoljenja iz člena 12, karkoli je prej.

2. V času trajanja prehodnega obdobja iz odstavka 1 tega člena, lahko imajo države članice za subjekte, ki imajo ob začetku veljavnosti te uredbe dovoljenje za opravljanje storitev množičnega financiranja v skladu z nacionalnim pravom, vzpostavljene poenostavljene postopke pridobitve dovoljenj. Pristojni organi zagotovijo, da se pred izdajo dovoljenja na podlagi takih poenostavljenih postopkov upoštevajo zahteve iz člena 12.

3. Komisija do 10. maja 2022 po posvetovanju z ESMA izvede oceno uporabe te uredbe za ponudnike storitev množičnega financiranja, ki storitve množičnega financiranja opravljajo le na nacionalni osnovi, ter vpliv te uredbe na razvoj nacionalnih trgov množičnega financiranja in dostop do financiranja. Na Komisijo se na podlagi te ocene v skladu s členom 44 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi se obdobje iz odstavka 1 tega člena enkrat podaljša za dvanajstmesečno obdobje.

Člen 49

Začasno odstopanje glede praga, določenega v točki (c) člena 1(2)

Kadar je v državi članici prag za skupno vrednost za objavo prospekta v skladu z Uredbo (EU) 2017/1129 nižji od 5 000 000 EUR, se z odstopanjem od točke (c) člena 1(2) te uredbe ta uredba v tej državi članici 24 mesecev od 10. novembra 2021 uporablja le za ponudbe za množično financiranje, katerih skupna vrednost ne presega višine tega praga.

Člen 50

Prenos spremembe Direktive (EU) 2019/1937

1. Države članice sprejmejo, objavijo in uporabljajo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 47, do 10. novembra 2021. Če pa je navedeni datum pred datumom za prenos iz člena 26(1) Direktive (EU) 2019/1937, se sprejetje, objava in uporaba takšnih zakonov in drugih predpisov preloži do datuma za prenos iz člena 26(1) Direktive (EU) 2019/1937.

2. Države članice Komisiji in ESMA sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga zajema člen 47.

Člen 51

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 10. novembra 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. oktobra 2020

Za Evropski parlament

Predsednik

D.M. SASSOLI

Za Svet

Predsednik

M. ROTH

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 65.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 20. julija 2020 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. oktobra 2020 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66).

(4) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(5) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(6) Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).

(7) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

(8) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(9) Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).

(10) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331 15.12.2010, str. 84).

(11) Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26.3.1997, str. 22).

(12) Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).

(13) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

(14) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(15) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(16) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(17) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(18) Direktiva (EU) 2020/1504 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. oktobra 2020 o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (glej stran 50 tega Uradnega lista).

(19) Uredba (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (UL L 297, 7.11.2013, str. 107).

(20) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(21) Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).

(22) Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (UL L 352, 9.12.2014, str. 1).

(23) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(24) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).