IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/1201

z dne 14. avgusta 2020

glede ukrepov za preprečevanje vnosa bakterije Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njenega širjenja znotraj Unije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti člena 28(1) in (2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi se preprečila nadaljnje širjenje bakterije Xylella fastidiosa (Wells et al.) (v nadaljnjem besedilu: zadevni škodljivi organizem) znotraj Unije in njen vnos v Unijo, se od maja 2015 uporablja Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/789 (2). Navedeni izvedbeni sklep je bil večkrat posodobljen, da bi se upoštevali znanstveni in tehnični dokazi, ki so bili takrat na voljo.

(2)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je 15. maja 2019 objavila novo znanstveno mnenje (3) o tveganju, ki ga zadevni škodljivi organizem na ozemlju Unije predstavlja za zdravje rastlin, pri čemer je bil poudarek na morebitni ustalitvi, širjenju na krajše in daljše razdalje, dolžini asimptomatskega obdobja, vplivu zadevnega škodljivega organizma in najnovejših informacijah o možnostih za zmanjšanje tveganja. Dne 15. maja 2019 je objavila znanstveno poročilo (4) o učinkovitosti ukrepov zatiranja zadevnega škodljivega organizma in planta, v katerem je bila potrjena ugotovitev, da trenutno ni na voljo nobenih ukrepov zatiranja za odstranitev zadevnega škodljivega organizma z bolne rastline v pogojih na prostem. Dne 25. junija 2019 je za zadevni škodljivi organizem objavila informativno karto za preiskavo škodljivega organizma (pest survey card) (5), ki vsebuje dodatne elemente za zagotovitev bolj usmerjenih aktivnosti preiskave. Dne 28. aprila 2020 je posodobila podatkovno zbirko rastlinskih vrst, za katere je bilo po vsem svetu ugotovljeno, da so okužene z zadevnim škodljivim organizmom (6). Poleg tega je 8. junija 2020 objavila Smernice za statistično zanesljive preiskave za bakterijo Xylella fastidiosa (7), ki temeljijo na tveganju, ki bodo državam članicam pomagale pri izvajanju stopnje zaupanja in predlagane privzete prevalence ter pri pripravi aktivnosti preiskave, ki se bodo izvajale znotraj in zunaj razmejenih območij na ozemlju Unije.

(3)

Najnovejši znanstveni razvoj, rezultati presoj, ki jih je izvedla Komisija v zadevnih državah članicah, in izkušnje, pridobljene med izvajanjem Izvedbenega sklepa (EU) 2015/789, kažejo potrebo po posodobitvi teh ukrepov, da se zagotovi bolj ciljno usmerjen pristop za zatiranje zadevnega škodljivega organizma na ozemlju Unije.

(4)

Zaradi jasnosti bi se morala opredelitev gostiteljskih rastlin nanašati na vse rastlinske vrste ali rodove, na katerih je bila okužba z zadevnim škodljivim organizmom ugotovljena po vsem svetu, opredelitev zadevnih rastlin pa bi se morala nanašati le na tiste gostiteljske rastline, za katere je bilo ugotovljeno, da so okužene s posamezno podvrsto zadevnega škodljivega organizma. V zvezi s tem in za zagotovitev določene sorazmernosti bi bilo treba nekatere ukrepe iz te uredbe uporabljati le za gostiteljske rastline, nekatere druge pa le za zadevne rastline.

(5)	Za zagotovitev boljšega pregleda glede navzočnosti zadevnega škodljivega organizma bi morale države članice okrepiti letne preiskave navedene navzočnosti v skladu z najnovejšimi znanstvenimi in tehničnimi informacijami.

(6)

Za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma in preprečevanje njegovega nadaljnjega širjenja na preostalem ozemlju Unije bi morale države članice vzpostaviti razmejena območja, ki bi morala obsegati okuženo območje in varovalni pas, ter uporabljati ukrepe izkoreninjenja. Širina varovalnih pasov bi morala biti sorazmerna s stopnjo tveganja in sposobnostjo vektorja za širjenje.

(7)

Vendar pri izoliranih pojavih zadevnega škodljivega organizma vzpostavitev razmejenega območja ne bi bila potrebna, če se zadevni organizem lahko odstrani z rastlin, ki so bile nedavno vnesene in na katerih je bila odkrita njegova navzočnost. To bo najbolj sorazmeren pristop, če preiskave, izvedene na zadevnem območju, vodijo do zaključka, da se zadevni škodljivi organizem ni ustalil.

(8)

Za nekatera območja v Uniji je primerno zaključiti, da izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma ni več mogoče. Zadevnim državam članicam bi bilo zato treba dovoliti, da na navedenih območjih namesto ukrepov izkoreninjenja uporabijo ukrepe za zadrževanje navedenega škodljivega organizma. Navedeni ukrepi bi morali biti manj strogi kot ukrepi za izkoreninjenje, vendar bi se morali z njimi zagotoviti skrben pristop k preiskavi ter več previdnostnih ukrepov v zadevnih varovalnih pasovih in na zunanjem delu okuženih območij, da bi se preprečilo širjenje zadevnega škodljivega organizma na preostalo ozemlje Unije.

(9)

Da bi se zagotovila takojšnja odstranitev okuženih rastlin in preprečilo nadaljnje širjenje zadevnega škodljivega organizma na preostalem ozemlju Unije, bi bilo treba vsako leto ob najustreznejšem času v letu izvajati spremljanje razmejenih območij. Spremljanje bi moralo biti osredotočeno tudi na vektorje, navzoče na razmejenem območju, da bi se določilo tveganje za nadaljnje širjenje z vektorji in ocenila učinkovitost fitosanitarnih ukrepov zatiranja, uporabljenih proti populaciji vektorjev v vseh njenih stadijih.

(10)

Izkušnje v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dokazi potrjujejo, da je zatiranje vektorjev, skupaj s takojšnjo odstranitvijo bakterijskega inokuluma, ključno za preprečevanje nadaljnjega širjenja zadevnega škodljivega organizma na preostalem ozemlju Unije. Zato bi morale države članice zagotoviti ustrezno izvajanje fitosanitarnih tretiranj pred odstranitvijo rastlin, pa tudi med letom, proti populaciji vektorjev v vseh njenih stadijih. Navedena tretiranja bi morala vključevati učinkovita kemična, biološka ali mehanska tretiranja proti vektorjem, pri čemer bi bilo treba, kadar je to mogoče, dati prednost nekemičnim rešitvam.

(11)

Pri vrstah rastlin, za katere je znano, da so občutljive na podvrste zadevnega škodljivega organizma, odkrite na razmejenem območju, in ki so bile vsaj del njihove življenjske dobe gojene na navedenem razmejenem območju ali so se premikale prek takega območja, obstaja večja verjetnost, da so okužene z zadevnim škodljivim organizmom. Zato je sorazmerno določiti posebne zahteve za premike znotraj Unije le glede zadevnih rastlin. Prav tako je za premike navedenih rastlin znotraj okuženih območij ali z okuženih območij v varovalne pasove sorazmerno uporabiti manj stroge zahteve od tistih, ki se uporabljajo za njihove premike z razmejenih območij.

(12)

Da bi se olajšala trgovina in hkrati varovalo zdravje rastlin ter ob upoštevanju narave zadevnega škodljivega organizma, bi moralo biti gostiteljskim rastlinam s poreklom iz tretje države, kjer navedeni škodljivi organizem ni navzoč, ob vnosu v Unijo priloženo fitosanitarno spričevalo, vključno z dopolnilno izjavo, da je država prosta zadevnega škodljivega organizma.

(13)

Za zagotovitev, da so gostiteljske rastline, ki se v Unijo vnesejo z območij tretjih držav, kjer je znano, da je zadevni škodljivi organizem navzoč, proste zadevnega škodljivega organizma, bi morale biti zahteve za njihov vnos v Unijo podobne tistim, ki so določene za premike zadevnih rastlin s poreklom z razmejenih območij.

(14)	Glede na najnovejše znanstvene in tehnične dokaze bi bilo treba okrepiti tudi aktivnosti preiskav, ki jih izvajajo tretje države, da bi potrdile odsotnost zadevnega škodljivega organizma na območjih na svojem ozemlju ali na enotah pridelave, s katerih je dovoljen izvoz v Unijo.

(15)

Določiti bi bilo treba pravila glede uradnih pregledov premikov zadevnih rastlin z razmejenih območij na preostalo ozemlje Unije in glede vnosa gostiteljskih rastlin iz tretjih držav v Unijo. Navedena pravila bi morala biti sorazmerna, učinkovita in bi morala upoštevati določbe Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (8), ki je začela veljati 14. decembra 2019.

(16)	Izvedbeni sklep (EU) 2015/789 bi bilo zato treba razveljaviti.

(17)

Kar zadeva aktivnosti preiskave, ki se izvajajo na območjih ozemlja Unije, kjer je znano, da zadevni škodljivi organizem ni navzoč, ali kjer se uporablja odstopanje za vzpostavitev razmejenih območij, pa tudi na območjih ali enotah pridelave tretjih držav, je primerno, da se državam članicam in tretjim državam omogoči dovolj časa za načrtovanje navedenih aktivnosti, tako da bodo zagotavljale zahtevano stopnjo statističnega zaupanja. Zahteve v zvezi z navedenimi aktivnostmi preiskave bi bilo zato treba uporabljati od 1. januarja 2023.

(18)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„zadevni škodljivi organizem“ pomeni bakterijo Xylella fastidiosa (Wells et al.) in vse njegove podvrste;

(b)	„gostiteljske rastline“ pomeni vse rastline za saditev, razen semen, ki spadajo v rodove ali vrste iz Priloge I;

(c)	„zadevne rastline“ pomeni gostiteljske rastline za saditev, razen semen, ki spadajo v rodove ali vrste iz Priloge II in za katere je znano, da so občutljive na določene podvrste zadevnega škodljivega organizma.

POGLAVJE II

LETNE PREISKAVE ZA UGOTAVLJANJE NAVZOČNOSTI ZADEVNEGA ŠKODLJIVEGA ORGANIZMA IN NAČRTI IZREDNIH UKREPOV

Člen 2

Preiskave za zadevni škodljivi organizem na ozemljih držav članic

1. Države članice na svojih ozemljih izvedejo letne preiskave gostiteljskih rastlin za odkrivanje zadevnega škodljivega organizma.

2. Navedene preiskave izvedejo pristojni organi ali pa se izvedejo pod njihovim uradnim nadzorom.

3. Navedene preiskave se izvedejo na podlagi stopnje tveganja. Izvajajo se na prostem, vključno s posejanimi polji, sadovnjaki in vinogradi, pa tudi v drevesnicah, vrtnih in/ali trgovskih centrih, na naravnih območjih in drugih primernih lokacijah.

4. Navedene preiskave zajemajo zbiranje vzorcev in testiranje rastlin za saditev. Ob upoštevanju Smernic za statistično zanesljive preiskave za bakterijo Xylella fastidiosa, ki temeljijo na tveganju, ki jih je pripravila Evropska agencija za varnost hrane, zasnova preiskave in shema vzorčenja omogočata, da se v zadevni državi članici z vsaj 80-odstotnim zaupanjem ugotovi 1-odstotna stopnja navzočnosti okuženih rastlin.

5. Navedene preiskave se izvedejo ob ustreznem času v letu glede možnosti za odkritje zadevnega škodljivega organizma, pri čemer se upoštevajo biologija navedenega škodljivega organizma in njegovih vektorjev, navzočnost in biologija gostiteljskih rastlin ter znanstvene in tehnične informacije, navedene v Informativni karti za preiskavo škodljivega organizma Xylella fastidiosa, ki jo je pripravila Agencija.

6. Navzočnost zadevnega škodljivega organizma se spremlja z enim od molekularnih testov iz Priloge IV. V primeru pozitivnih rezultatov na območjih, ki niso razmejena območja, se navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrdi s še enim pozitivnim molekularnim testom iz navedene priloge, usmerjenim na različne dele genoma. Navedeni testi se izvedejo na istem rastlinskem vzorcu ali, če je to primerno za uporabljeni molekularni potrditveni test, na istem rastlinskem ekstraktu.

7. Določitev podvrste zadevnega škodljivega organizma se izvede za vsako rastlinsko vrsto, za katero je bilo na zadevnem razmejenem območju ugotovljeno, da je okužena z zadevnim škodljivim organizmom. Navedena določitev se izvede z uporabo molekularnih testov iz oddelka B Priloge IV.

8. Države članice sporočijo rezultate preiskav iz odstavka 1 v skladu s členom 22(3) Uredbe (EU) 2016/2031.

Člen 3

Načrti izrednih ukrepov

1. Vsaka država članica pripravi načrt izrednih ukrepov. V njem določi ukrepe, ki jih je treba sprejeti na njenem ozemlju, glede:

(a)	izkoreninjenja zadevnega škodljivega organizma, kakor je določeno v členih 7 do 11;

(b)	premikov zadevnih rastlin znotraj Unije, kakor je določeno v členih 19 do 26;

(c)	uradnih pregledov, ki jih je treba izvesti v zvezi s premiki zadevnih rastlin znotraj Unije in gostiteljskih rastlin v Unijo, kakor je določeno v členih 32 in 33.

Vsaka država članica svoj načrt izrednih ukrepov po potrebi posodobi vsako leto do 31. decembra. Načrti izrednih ukrepov, pripravljeni na podlagi Izvedbenega sklepa (EU) 2015/789, se posodobijo do 31. decembra 2020.

2. Načrt izrednih ukrepov poleg elementov iz člena 25(2) Uredbe (EU) 2016/2031 vključuje vse naslednje elemente:

(a)	minimalne vire, ki jih je treba dati na voljo, in postopke, s katerimi se dajo navedeni dodatni viri na voljo v primeru potrjene navzočnosti ali suma navzočnosti zadevnega škodljivega organizma;

(b)	pravila, ki podrobno opisujejo postopke za identifikacijo lastnikov rastlin, ki jih je treba odstraniti, za obveščanje o odredbi za odstranitev in za dostop do zasebne lastnine.

POGLAVJE III

RAZMEJENA OBMOČJA

Člen 4

Vzpostavitev razmejenih območij

1. Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma uradno potrjena, zadevna država članica nemudoma vzpostavi razmejeno območje.

Kadar je potrjena navzočnost ene ali več posameznih podvrst zadevnega škodljivega organizma, lahko zadevna država članica razmeji območje le v zvezi z navedenimi podvrstami.

Kadar potrditev navzočnosti podvrste poteka, zadevna država članica navedeno območje razmeji glede na zadevni škodljivi organizem in vse njegove morebitne podvrste.

2. Razmejeno območje je sestavljeno iz okuženega območja in varovalnega pasu.

Polmer okuženega območja je vsaj 50 m okrog rastline, za katero je bilo ugotovljeno, da je okužena z zadevnim škodljivim organizmom.

Varovalni pas je širok:

(a)	vsaj 2,5 km v primeru okuženega območja, vzpostavljenega zaradi sprejetja ukrepov izkoreninjenja iz členov 7 do 11;

(b)	vsaj 5 km v primeru okuženega območja, vzpostavljenega zaradi sprejetja ukrepov zadrževanja iz členov 12 do 17.

3. Komisija posodobi in objavi seznam razmejenih območij, ki so jih vzpostavile države članice in o katerih so jo uradno obvestile v skladu s členom 18(6) Uredbe (EU) 2016/2031.

Člen 5

Odstopanja za vzpostavitev razmejenih območij

1. Z odstopanjem od člena 4 se lahko varovalni pas, ki obdaja okuženo območje, vzpostavljen zaradi izkoreninjenja, zmanjša na širino, ki ni manjša od 1 km, kadar obstaja visoka stopnja zaupanja, da prvotna navzočnost zadevnega škodljivega organizma ni povzročila njegovega širjenja, in kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	vse zadevne rastline na okuženem območju so bile ne glede na njihov zdravstveni status nemudoma vzorčene in odstranjene;

(b)

na podlagi uradnih testov, izvedenih vsaj enkrat v letu, in ob upoštevanju Informativne karte za preiskavo škodljivega organizma Xylella fastidiosa, ki jo je pripravila Agencija, od sprejetja ukrepov izkoreninjenja za nobeno drugo rastlino na okuženem območju ni bilo ugotovljeno, da je okužena z zadevnim škodljivim organizmom;

(c)

vsaj enkrat v prvem letu po določitvi zadevnega škodljivega organizma je bila v vsaj 2,5 km širokem pasu okoli okuženega območja izvedena preiskava, ki je pokazala, da zadevni škodljivi organizem v navedenem pasu ni navzoč. Zadevna država članica vzorči in testira gostiteljske rastline na navedenem območju. V ta namen in ob upoštevanju Smernic za statistično zanesljive preiskave za bakterijo Xylella fastidiosa, ki temeljijo na tveganju, ki jih je pripravila Agencija, zasnova preiskave in shema vzorčenja omogočata, da se z vsaj 90-odstotnim zaupanjem ugotovi 1-odstotna stopnja navzočnosti okuženih rastlin, ob upoštevanju, da je v 400 m širokem pasu okoli okuženih rastlin tveganje večje v primerjavi z drugim delom navedenega območja;

(d)

na podlagi testov, izvedenih dvakrat v obdobju letenja vektorja in v skladu z mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe, na okuženem območju in v njegovi neposredni bližini niso bili odkriti vektorji, okuženi z zadevnim škodljivim organizmom, odkar so bili sprejeti ukrepi izkoreninjenja. Navedeni testi vodijo do zaključka, da je naravno širjenje zadevnega škodljivega organizma izključeno.

2. Kadar država članica zmanjša širino varovalnega pasu v skladu z odstavkom 1, o utemeljitvi za navedeno zmanjšanje nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice.

3. Z odstopanjem od člena 4 se lahko zadevna država članica odloči, da razmejenega območja ne vzpostavi nemudoma, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	obstaja dokaz, da je bil zadevni škodljivi organizem nedavno vnesen na to območje z rastlinami, na katerih je bil odkrit, ali da je bil zadevni škodljivi organizem odkrit na enoti, ki je fizično zaščitena pred vektorji navedenega škodljivega organizma;

(b)	rezultati pregledov kažejo, da so bile navedene rastline okužene pred njihovim vnosom na zadevno območje;

(c)	na podlagi izvedenih testov v bližini navedenih rastlin niso bili odkriti vektorji, okuženi z zadevnim škodljivim organizmom.

4. V primeru iz odstavka 3 zadevna država članica:

(a)	na območju, kjer je bila najprej potrjena navzočnost zadevnega škodljivega organizma, vsaj dve leti izvaja letno preiskavo, da ugotovi, ali so bile okužene tudi druge rastline in ali bi bilo treba sprejeti nadaljnje ukrepe;

(b)	Komisijo in druge države članice obvesti o utemeljitvi, zakaj ne vzpostavi razmejenega območja, in rezultatih preiskave iz točke (a) takoj, ko so na voljo.

Člen 6

Preklic razmejenega območja

1. Kadar na podlagi preiskav iz člena 10 zadevni škodljivi organizem na razmejenem območju ni bil odkrit štiri leta, se lahko razmejitev prekliče. V takih primerih zadevna država članica o tem obvesti Komisijo in druge države članice.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko zadevna država članica v primerih, ko je zmanjšala varovalni pas v skladu s členom 5(1) na širino, ki ni manjša od 1 km, razmejeno območje prekliče po 12 mesecih od njegove prvotne vzpostavitve, kadar sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)	zaradi ukrepov, sprejetih v skladu s členom 5(1), je bilo z visoko stopnjo zaupanja ugotovljeno, da je bila prvotna navzočnost zadevnega škodljivega organizma izoliran primer in da na zadevnem razmejenem območju ni bilo nadaljnjega širjenja;

(b)

na razmejenem območju so bili čim bližje času preklica izvedeni uradni testi ob upoštevanju Informativne karte za preiskavo škodljivega organizma Xylella fastidiosa, ki jo je pripravila Agencija. V ta namen in ob upoštevanju Smernic za statistično zanesljive preiskave za bakterijo Xylella fastidiosa, ki temeljijo na tveganju, ki jih je pripravila Agencija, zasnova preiskave in shema vzorčenja omogočata, da se z vsaj 95-odstotnim zaupanjem ugotovi 1-odstotna stopnja navzočnosti okuženih rastlin.

3. Kadar se razmejeno območje prekliče v skladu z odstavkom 2, se za zadevne rastline na prej vzpostavljenem razmejenem območju v naslednjih dveh letih izvaja intenzivna preiskava. V ta namen in ob upoštevanju Smernic za statistično zanesljive preiskave za bakterijo Xylella fastidiosa, ki temeljijo na tveganju, ki jih je pripravila Agencija, zasnova preiskave in shema vzorčenja omogočata, da se z vsaj 80-odstotnim zaupanjem ugotovi 1-odstotna stopnja navzočnosti okuženih rastlin.

4. Kadar država članica prekliče razmejeno območje po 12 mesecih od njegove prvotne vzpostavitve, o utemeljitvi za navedeni preklic nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice.

POGLAVJE IV

UKREPI IZKORENINJENJA

Člen 7

Odstranitev rastlin

1. Zadevna država članica z okuženega območja nemudoma odstrani:

(a)	rastline, za katere je znano, da so okužene z zadevnim škodljivim organizmom;

(b)	rastline, ki kažejo simptome morebitne okužbe z navedenim škodljivim organizmom ali za katere obstaja sum, da so okužene z navedenim škodljivim organizmom;

(c)	rastline, ki spadajo v isto vrsto kot okužena rastlina, ne glede na njihovo zdravstveno stanje;

(d)	rastline, ki niso iste vrste kot okužena rastlina, za katere je bilo na drugih delih razmejenega območja ugotovljeno, da so okužene;

(e)	zadevne rastline, razen tistih iz točk (c) in (d), na katerih se ni nemudoma izvedlo vzorčenje in molekularno testiranje ter za katere ni bilo ugotovljeno, da so proste zadevnega škodljivega organizma.

2. Zadevna država članica pri odstranitvi rastlin iz odstavka 1 sprejme vse potrebne previdnostne ukrepe in organizira odstranitev na podlagi stopnje tveganja, ki jo predstavljajo navedene rastline.

3. Z odstopanjem od točk (b), (c) in (d) odstavka 1 se lahko države članice odločijo, da posameznih zadevnih rastlin, ki so uradno priznane kot rastline z zgodovinsko vrednostjo, ni treba odstraniti, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	zadevne rastline se vsako leto pregledajo, vzorčijo in testirajo z enim od molekularnih testov iz Priloge IV ter se potrdi, da niso okužene z zadevnim škodljivim organizmom;

(b)	na posameznih zadevnih rastlinah ali zadevnem območju se izvedejo ustrezna fitosanitarna tretiranja proti populaciji vektorjev zadevnega škodljivega organizma v vseh njenih stadijih. Navedena tretiranja lahko vključujejo kemične, biološke ali mehanske metode ob upoštevanju lokalnih razmer.

Člen 8

Ukrepi proti vektorjem zadevnega škodljivega organizma

1. Zadevna država članica na okuženem območju izvede ustrezna fitosanitarna tretiranja proti populaciji vektorjev zadevnega škodljivega organizma v vseh njenih stadijih. Navedena tretiranja izvede pred in med odstranitvijo rastlin iz člena 7(1). Navedena tretiranja vključujejo učinkovita kemična, biološka ali mehanska tretiranja proti vektorjem ob upoštevanju lokalnih razmer.

2. Zadevna država članica uporablja ustrezne kmetijske prakse za zatiranje populacije vektorjev zadevnega škodljivega organizma v vseh njenih stadijih na okuženem območju in v varovalnem pasu. Navedene prakse uporablja ob najustreznejšem času v letu ne glede na odstranitev zadevnih rastlin. Navedene prakse vključujejo učinkovita kemična, biološka ali mehanska tretiranja proti vektorjem, kakor je primerno, ob upoštevanju lokalnih razmer.

Člen 9

Uničenje rastlin

1. Zadevna država članica uniči rastline in dele rastlin iz člena 7(1) in sicer na način, ki zagotavlja, da se zadevni organizem ne širi, na kraju samem ali na bližnjem kraju, določenem za ta namen znotraj okuženega območja, ali, če so navedene rastline ali deli rastlin pokriti z mrežo proti vektorjem, na najkrajši razdalji od navedenega kraja.

2. Zadevna država članica se lahko na podlagi stopnje tveganja odloči, da uniči le veje in listje, na lesu pa izvede fitosanitarno tretiranje iz člena 8(1). Koreninski sistem navedenih rastlin se odstrani ali devitalizira, pri čemer se uporabi ustrezno fitosanitarno tretiranje, da se prepreči ponovno poganjanje.

Člen 10

Letno spremljanje razmejenega območja

Zadevna država članica na celotnem razmejenem območju ob najustreznejšem času spremlja navzočnost zadevnega škodljivega organizma z letnimi preiskavami v skladu s členom 2(5) in (6) ter ob upoštevanju informacij iz Informativne karte za preiskavo škodljivega organizma Xylella fastidiosa, ki jo je pripravila Agencija.

Zadevna država članica na okuženih območjih vzorči in testira gostiteljske rastline, vključno z zadevnimi rastlinami, ki niso bile odstranjene v skladu s členom 7(1). V ta namen in ob upoštevanju Smernic za statistično zanesljive preiskave za bakterijo Xylella fastidiosa, ki temeljijo na tveganju, ki jih je pripravila Agencija, zasnova preiskave in shema vzorčenja omogočata, da se z vsaj 90-odstotnim zaupanjem ugotovi 0,5-odstotna stopnja navzočnosti okuženih rastlin.

Zadevna država članica v varovalnih pasovih vzorči in testira gostiteljske rastline, pa tudi druge rastline, ki kažejo simptome morebitne okužbe z navedenim škodljivim organizmom ali za katere obstaja sum, da so okužene z navedenim škodljivim organizmom. V ta namen in ob upoštevanju Smernic za statistično zanesljive preiskave za bakterijo Xylella fastidiosa, ki temeljijo na tveganju, ki jih je pripravila Agencija, zasnova preiskave in shema vzorčenja omogočata, da se z vsaj 90-odstotnim zaupanjem ugotovi 1-odstotna stopnja navzočnosti okuženih rastlin, ob upoštevanju, da je v 400 m širokem pasu okoli okuženih območij tveganje večje.

Zadevna država članica spremlja tudi navzočnost zadevnega škodljivega organizma v vektorjih, ki se nahajajo na razmejenem območju, da bi se določilo tveganje za nadaljnje širjenje z vektorji in ocenila učinkovitost fitosanitarnih ukrepov zatiranja, uporabljenih v skladu s členom 8.

Člen 11

Drugi primerni ukrepi za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma

1. Zadevna država članica sprejme katere koli druge ukrepe, ki lahko prispevajo k izkoreninjenju zadevnega škodljivega organizma v skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: standard ISPM) št. 9 (9) in k uporabi celostnega pristopa v skladu z načeli iz standarda ISPM št. 14 (10).

2. Zadevna država članica izvaja ukrepe za odpravo kakršnih koli posebnosti in zapletov, za katere bi bilo mogoče upravičeno pričakovati, da bodo preprečili, ovirali ali odložili izkoreninjenje, zlasti tistih v zvezi z ustreznim uničenjem vseh okuženih rastlin in rastlin, za katere obstaja sum, da so okužene, ali dostopnostjo rastlin glede na kraj, javno ali zasebno lastništvo oziroma osebo ali subjekt, ki je zanje odgovoren.

3. Zadevna država članica izvede ustrezne poizvedbe za ugotavljanje izvora okužbe. Izsledi gostiteljske rastline, povezane z zadevnim primerom okužbe, vključno s tistimi, ki so se premikale, preden je bilo vzpostavljeno razmejeno območje. Rezultati takih poizvedb se sporočijo Komisiji in državam članicam, iz katerih izvirajo navedene rastline, državam članicam, prek katerih so se navedene rastline premikale, in državam članicam, v katere so se navedene rastline premikale.

POGLAVJE V

UKREPI ZADRŽEVANJA

Člen 12

Splošne določbe

Pristojni organ zadevne države članice se lahko odloči, da bo na okuženem območju iz Priloge III namesto ukrepov izkoreninjenja uporabljal ukrepe zadrževanja iz členov 13 do 17.

Člen 13

Odstranitev rastlin na okuženem območju iz Priloge III

1. Zadevna država članica odstrani vse rastline, za katere je bilo na podlagi spremljanja iz člena 15(2) ugotovljeno, da so okužene z zadevnim škodljivim organizmom.

Navedena odstranitev se izvede nemudoma po uradni ugotovitvi navzočnosti zadevnega škodljivega organizma ali, če je zadevni škodljivi organizem odkrit zunaj obdobja letenja vektorja, pred naslednjim obdobjem letenja vektorja. Sprejmejo se vsi potrebni previdnostni ukrepi, da se prepreči širjenje zadevnega škodljivega organizma in njegovih vektorjev med odstranitvijo in po njej.

2. Zadevna država članica se lahko z odstopanjem od odstavka 1 odloči, da za znanstvene namene na enoti z rastlinami s posebno kulturno in družbeno vrednostjo iz člena 15(2)(b) ne odstrani rastlin, za katere je bilo ugotovljeno, da so okužene z zadevnim škodljivim organizmom.

Člen 14

Ukrepi proti vektorjem zadevnega škodljivega organizma na okuženih območjih iz Priloge III

1. Zadevna država članica izvede ustrezna fitosanitarna tretiranja proti populaciji vektorjev zadevnega škodljivega organizma v vseh njenih stadijih na rastlinah iz člena 13(1) pred njihovo odstranitvijo in okoli rastlin iz člena 13(2). Navedena tretiranja vključujejo učinkovita kemična, biološka ali mehanska tretiranja proti vektorjem ob upoštevanju lokalnih razmer.

2. Zadevna država članica na območjih iz točk (a) in (b) člena 15(2) za zatiranje populacije vektorjev zadevnega škodljivega organizma v vseh njenih stadijih vsako leto ob najustreznejšem času uporablja ustrezne kmetijske prakse. Navedene prakse vključujejo učinkovita kemična, biološka ali mehanska tretiranja proti vektorjem ob upoštevanju lokalnih razmer.

Člen 15

Letno spremljanje okuženih območij iz Priloge III

1. Zadevna država članica vsaj v delih okuženega območja iz odstavka 2 v polmeru 50 m okoli rastlin, za katere je bilo ugotovljeno, da so okužene z zadevnim škodljivim organizmom, nemudoma vzorči in testira naslednje rastline:

(a)	vse zadevne rastline, ki spadajo v vrsto zadevnih rastlin, za katere je bilo na istem razmejenem območju ugotovljeno, da so okužene, ter

(b)	vse druge rastline, ki kažejo simptome morebitne okužbe z navedenim škodljivim organizmom ali za katere obstaja sum, da so okužene z navedenim škodljivim organizmom.

2. Zadevna država članica ob najustreznejšem času spremlja navzočnost zadevnega škodljivega organizma z letnimi preiskavami ob upoštevanju informacij iz Informativne karte za preiskavo škodljivega organizma Xylella fastidiosa, ki jo je pripravila Agencija. Navedeno spremljanje se izvede vsaj v naslednjih delih okuženega območja iz Priloge III:

(a)	na območju vsaj 5 km od meje med okuženim območjem in varovalnim pasom;

(b)	v bližini enot z rastlinami s posebno kulturno in družbeno vrednostjo, ki se nahajajo zunaj območja iz točke (a), ki jih ustrezno določi zadevna država članica.

Zadevna država članica v navedenih delih okuženega območja v skladu s členom 2(6) izvaja vzorčenje in testiranje vrst gostiteljskih rastlin, za katere je bilo na razmejenem območju ugotovljeno, da so okužene. V ta namen in ob upoštevanju Smernic za statistično zanesljive preiskave za bakterijo Xylella fastidiosa, ki temeljijo na tveganju, ki jih je pripravila Agencija, zasnova preiskave in shema vzorčenja omogočata, da se z vsaj 90-odstotnim zaupanjem ugotovi 0,7-odstotna stopnja navzočnosti okuženih rastlin. Zadevna država članica izvede tudi vzorčenje in testiranje populacije vektorjev za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma.

3. Točka (a) odstavka 2 se ne uporablja za otoke, za katere v celoti veljajo ukrepi zadrževanja in so več kot 5 km oddaljeni od najbližjega kopenskega ozemlja Unije.

4. Zadevna država članica v varovalnih pasovih vzorči in testira gostiteljske rastline, pa tudi druge rastline, ki kažejo simptome morebitne okužbe z navedenim škodljivim organizmom ali za katere obstaja sum, da so okužene z navedenim škodljivim organizmom. V ta namen in ob upoštevanju Smernic za statistično zanesljive preiskave za bakterijo Xylella fastidiosa, ki temeljijo na tveganju, ki jih je pripravila Agencija, zasnova preiskave in shema vzorčenja omogočata, da se z vsaj 90-odstotnim zaupanjem ugotovi 1-odstotna stopnja navzočnosti okuženih rastlin, ob upoštevanju, da je v 400 m širokem pasu ob okuženih območjih tveganje večje.

5. Zadevna država članica spremlja navzočnost zadevnih škodljivih organizmov v vektorjih na delih okuženega območja iz odstavka 2 in v varovalnem pasu, da bi se določilo tveganje za nadaljnje širjenje z vektorji in ocenila učinkovitost fitosanitarnih ukrepov zatiranja, uporabljenih v skladu s členom 14.

Člen 16

Uničenje rastlin

1. Zadevna država članica na kraju samem ali na bližnjem kraju, določenem za ta namen znotraj okuženega območja iz Priloge III, uniči rastline in dele rastlin, za katere je bilo ugotovljeno, da so okuženi z zadevnim škodljivim organizmom, in sicer na način, ki zagotavlja, da se zadevni škodljivi organizem ne širi.

2. Zadevna država članica se lahko odloči, da uničenje omeji le na veje in listje, na lesu pa izvede ustrezna fitosanitarna tretiranja v skladu s členom 14(1), kadar ugotovi, da navedene rastline ne pomenijo nobenega tveganja za nadaljnje širjenje zadevnega škodljivega organizma. Koreninski sistem navedenih rastlin se odstrani ali devitalizira, pri čemer se uporabi ustrezno fitosanitarno tretiranje, da se prepreči ponovno poganjanje.

Člen 17

Drugi primerni ukrepi za zadrževanje zadevnega škodljivega organizma

Zadevna država članica izvaja ukrepe za odpravo vseh posebnosti in zapletov, za katere bi bilo mogoče upravičeno pričakovati, da bodo preprečili, ovirali ali odložili zadrževanje, zlasti tistih v zvezi z ustreznim uničenjem vseh okuženih rastlin in rastlin, za katere obstaja sum, da so okužene, ali dostopnostjo rastlin glede na kraj, javno ali zasebno lastništvo oziroma osebo ali subjekt, ki je zanje odgovoren.

POGLAVJE VI

SAJENJE ZADEVNIH RASTLIN NA OKUŽENIH OBMOČJIH

Člen 18

Dovoljenje za sajenje zadevnih rastlin na okuženih območjih

Sajenje zadevnih rastlin na okuženih območjih lahko zadevna država članica, dovoli le v enem od naslednjih primerov:

(a)	navedene zadevne rastline so gojene na enotah pridelave, ki so zaščitene pred žuželkami ter proste zadevnega škodljivega organizma in njegovih vektorjev;

(b)	navedene zadevne rastline po možnosti spadajo med sorte, za katere je bilo ocenjeno, da so odporne na zadevni škodljivi organizem ali tolerantne zanj, in so posajene na okuženih območjih iz Priloge III, vendar zunaj območja iz člena 15(2)(a);

(c)

navedene zadevne rastline spadajo med tiste vrste rastlin, pri katerih je bilo s testiranjem ugotovljeno, da so proste zadevnega škodljivega organizma, in sicer na podlagi aktivnosti preiskave, ki so se izvajale vsaj zadnji dve leti v skladu s členom 10, ter so posajene na okuženih območjih, vzpostavljenih za namen izkoreninjenja.

POGLAVJE VII

PREMIKI ZADEVNIH RASTLIN ZNOTRAJ UNIJE

Člen 19

Premiki zadevnih rastlin, ki so bile gojene na odobrenih enotah pridelave na razmejenem območju, z navedenega razmejenega območja in z zadevnih okuženih območij v varovalne pasove

Premiki zadevnih rastlin, ki so bile gojene na enoti pridelave na razmejenem območju, z navedenega razmejenega območja in z zadevnih okuženih območij v varovalne pasove so dovoljeni le, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	zadevne rastline so bile celotni proizvodni cikel gojene na enoti pridelave, odobreni v skladu s členom 24, ali pa so bile prisotne na taki enoti vsaj zadnja tri leta;

(b)	celotno obdobje rasti zadevnih rastlin na enoti ni bila odkrita navzočnost zadevnega škodljivega organizma ali njegovih vektorjev;

(c)

na zadevnih rastlinah je opravljeno fitosanitarno tretiranje proti populaciji vektorjev v vseh njenih stadijih ob ustreznem času v letu, da ostanejo proste vektorjev zadevnega škodljivega organizma. Navedena tretiranja vključujejo učinkovite kemične, biološke ali mehanske metode, kakor je primerno, ob upoštevanju lokalnih razmer;

(d)	zadevne rastline se prek razmejenega območja ali znotraj njega prevažajo v zaprtih zabojnikih ali pakiranju, ki zagotavlja, da ne more priti do okužbe z zadevnim škodljivim organizmom ali njegovimi vektorji;

(e)

na zadevnih rastlinah je bilo čim bližje času premika izvedeno molekularno testiranje za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na podlagi testa iz Priloge IV, in sicer z uporabo sheme vzorčenja, s katero se lahko z vsaj 80-odstotnim zaupanjem ugotovi 1-odstotna stopnja navzočnosti okuženih rastlin.

Člen 20

Premiki zadevnih rastlin, za katere na razmejenem območju ni bilo nikoli ugotovljeno, da bi bile okužene, z navedenega razmejenega območja in zadevnih okuženih območij v varovalne pasove

Premiki zadevnih rastlin, za katere na razmejenem območju ni bilo nikoli ugotovljeno, da bi bile okužene, z navedenega razmejenega območja in zadevnega okuženega območja v varovalne pasove so lahko dovoljeni le, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	zadevne rastline so bile gojene na enoti pridelave, ki pripada poklicnemu izvajalcu dejavnosti, registriranemu v skladu s členom 65 Uredbe (EU) 2016/2031;

(b)

zadevne rastline spadajo med vrste rastlin, ki so bile vsaj del njihove življenjske dobe gojene na razmejenem območju in na katerih so se v treh letih od vzpostavitve razmejenega območja izvajale aktivnosti preiskave iz členov 10 in 15 ter za katere ni bilo nikoli ugotovljeno, da bi bile okužene z zadevnim škodljivim organizmom;

(c)	vrste zadevnih rastlin iz točke (b) so objavljene v podatkovni zbirki Komisije o gostiteljskih rastlinah, za katere ni znano, da bi bile okužene na navedenem razmejenem območju;

(d)

na zadevnih rastlinah se opravi fitosanitarno tretiranje proti populaciji vektorjev v vseh njenih stadijih ob ustreznem času v letu, da ostanejo proste vektorjev zadevnega škodljivega organizma. Navedena tretiranja vključujejo učinkovite kemične, biološke ali mehanske metode, kakor je primerno, na podlagi lokalnih razmer;

(e)	pristojni organ je na partijah zadevnih rastlin čim bližje času premika izvedel pregled in molekularno testiranje, in sicer z uporabo sheme vzorčenja, s katero je mogoče z vsaj 95-odstotnim zaupanjem ugotoviti 1-odstotno stopnjo navzočnosti okuženih rastlin;

(f)	na partijah zadevnih rastlin so se čim bližje času premika izvedla fitosanitarna tretiranja proti vsem vektorjem zadevnega škodljivega organizma.

Člen 21

Premiki zadevnih rastlin, ki so bile celotni proizvodni cikel gojene in vitro na razmejenem območju, z navedenega razmejenega območja in zadevnih okuženih območij v varovalne pasove

Premiki zadevnih rastlin, ki so bile celotni proizvodni cikel gojene in vitro na razmejenem območju, z navedenega razmejenega območja in zadevnih okuženih območij v varovalne pasove so dovoljeni le, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	zadevne rastline so bile celotni proizvodni cikel gojene na enoti pridelave, odobreni v skladu s členom 24;

(b)

zadevne rastline so bile gojene v prozornem zabojniku v sterilnih pogojih in izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:

(i)	vzgojene so bile iz semen;

(ii)	v sterilnih pogojih so bile razmnožene iz matičnih rastlin, ki so bile celotno rastno dobo na območju ozemlja Unije, prostem zadevnega škodljivega organizma, in pri katerih je bilo s testiranjem ugotovljeno, da so proste zadevnega škodljivega organizma;

(iii)

v sterilnih pogojih so bile razmnožene iz matičnih rastlin, gojenih na enoti pridelave, ki izpolnjuje pogoje iz člena 19, in pri katerih je bilo s testiranjem ugotovljeno, da so proste zadevnega škodljivega organizma, in sicer z uporabo sheme vzorčenja, s katero se lahko z vsaj 95-odstotnim zaupanjem ugotovi 1-odstotna stopnja navzočnosti okuženih rastlin;

(c)	zadevne rastline se prek razmejenih območij ali znotraj njih prevažajo v zabojniku v sterilnih pogojih, kar izključuje možnost okužbe z zadevnim škodljivim organizmom prek njegovih vektorjev.

Člen 22

Premiki rastlin rodu Vitis v stanju mirovanja, ki so bile del njihove življenjske dobe gojene na razmejenem območju, z navedenega razmejenega območja in zadevnih okuženih območij v varovalne pasove

Premiki rastlin rodu Vitis za saditev, razen semen, v stanju mirovanja, ki so bile del njihove življenjske dobe gojene na razmejenem območju in so navedene kot zadevne rastline za navedeno razmejeno območje, z navedenega razmejenega območja in zadevnih okuženih območij v varovalne pasove so dovoljeni le, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	rastline so bile gojene na enoti pridelave, ki pripada izvajalcu dejavnosti, registriranemu v skladu s členom 65 Uredbe (EU) 2016/2031;

(b)	rastline so bile čim bližje času premika ustrezno tretirane s termoterapijo v obratu za tretiranje, ki ga je v ta namen odobril in ga nadzoruje pristojni organ, in sicer se rastline v stanju mirovanja za 45 minut potopijo v vodo, segreto na 50 °C.

Člen 23

Premiki zadevnih rastlin, ki so bile del njihove življenjske dobe gojene na razmejenem območju, znotraj okuženih območij, znotraj varovalnih pasov in iz varovalnih pasov na zadevna okužena območja

Premiki zadevnih rastlin, ki so bile vsaj del njihove življenjske dobe gojene na razmejenem območju, znotraj okuženih območij, znotraj varovalnih pasov in iz varovalnih pasov na zadevna okužena območja so dovoljeni le, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	zadevne rastline so bile gojene na enoti pridelave, ki pripada izvajalcu dejavnosti, registriranemu v skladu s členom 65 Uredbe (EU) 2016/2031;

(b)	pristojni organ na navedeni enoti pridelave izvaja letno vzorčenje in testiranje za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma ob upoštevanju informacij iz Informativne karte za preiskavo škodljivega organizma Xylella fastidiosa, ki jo je pripravila Agencija;

(c)	rezultati letnega pregleda in testiranja reprezentativnega vzorca potrjujejo odsotnost zadevnega škodljivega organizma;

(d)

opravi se fitosanitarno tretiranje zadevnih rastlin proti populaciji vektorjev v vseh njenih stadijih ob ustreznem času v letu, da ostanejo proste vektorjev zadevnega škodljivega organizma. Navedena tretiranja vključujejo učinkovite kemične, biološke ali mehanske metode, kakor je primerno, ob upoštevanju lokalnih razmer;

(e)	poklicni izvajalci dejavnosti prosijo osebo, ki prejme navedene rastline, da podpiše izjavo, da se navedene rastline ne bodo premikale z navedenih okuženih območij in iz navedenih varovalnih pasov.

Člen 24

Odobritev enot pridelave

1. Pristojni organ lahko enoto pridelave odobri le za namen členov 19 in 21, kadar zadevna enota pridelave izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	registrirana je v skladu s členom 65 Uredbe (EU) 2016/2031;

(b)	pristojni organ jo je odobril kot enoto pridelave, ki je fizično zaščitena pred zadevnim škodljivim organizmom in njegovimi vektorji;

(c)	pristojni organ na njej ob najustreznejšem času izvede vsaj dva pregleda letno.

2. Kadar pristojni organi med letnimi pregledi odkrijejo navzočnost zadevnega škodljivega organizma ali poškodbe na fizični zaščiti iz točke (b) odstavka 1, nemudoma prekličejo odobritev enote ter začasno ustavijo premike zadevnih rastlin z zadevnih razmejenih območij in z zadevnih okuženih območij v varovalne pasove.

3. Vsaka država članica pripravi in posodablja seznam vseh enot, odobrenih v skladu z odstavkom 1.

Navedeni seznam posreduje Komisiji in drugim državam članicam takoj, ko ga pripravi ali posodobi.

Člen 25

Premiki zadevnih rastlin, ki niso bile nikoli gojene na razmejenem območju, znotraj Unije

1. Zadevne rastline, ki niso bile nikoli gojene na razmejenem območju, se lahko znotraj Unije premikajo le, kadar so bile gojene na enoti, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)	pripada poklicnemu izvajalcu dejavnosti, registriranemu v skladu s členom 65 Uredbe (EU) 2016/2031, in pristojni organ jo pregleda vsako leto;

(b)	glede na stopnjo tveganja se na njej izvajata vzorčenje in testiranje za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma z uporabo testa iz Priloge IV ter ob upoštevanju informacij iz Informativne karte za preiskavo škodljivega organizma Xylella fastidiosa, ki jo je pripravila Agencija.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko rastline rodu Coffea ter vrst Lavandula dentata L., Nerium oleander L., Olea europaea L., Polygala myrtifolia L. in Prunus dulcis (Mill.) D.A. Webb za saditev, razen semen, znotraj Unije prvič premaknejo le, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	gojene so bile na enoti, ki jo pristojni organ pregleda vsako leto;

(b)

na navedeni enoti se izvajata vzorčenje in testiranje za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma ob upoštevanju informacij iz Informativne karte za preiskavo škodljivega organizma Xylella fastidiosa, ki jo je pripravila Agencija, in sicer z uporabo sheme vzorčenja, s katero se lahko z vsaj 80-odstotnim zaupanjem ugotovi 1-odstotna stopnja navzočnosti okuženih rastlin.

Člen 26

Premiki predosnovnega materiala ali predosnovnih matičnih rastlin, ki so bile gojene zunaj razmejenega območja, znotraj Unije

Predosnovne matične rastline, kakor so opredeljene v členu 1(3) Izvedbene direktive Komisije 2014/98/EU (11), ali predosnovni material, kakor je opredeljen v členu 2(5) Direktive Sveta 2008/90/ES (12), ki spadajo med vrste Juglans regia L., Olea europaea L., Prunus amygdalus Batsch, P. amygdalus x P. persica, P. armeniaca L., P. avium (L.) L., P. cerasus L., P. domestica L., P. domestica x P. salicina, P. dulcis (Mill.) D.A. Webb, P. persica (L.) Batsch in P. salicina Lindley ter ki so bili gojeni zunaj razmejenega območja in so bili vsaj del njihove življenjske dobe zunaj objektov, zaščitenih pred žuželkami, se lahko znotraj Unije premikajo le, kadar jim je priložen rastlinski potni list in so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	certificirani so bili v skladu s členom 1 Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2017/925 (13);

(b)	v najkrajšem možnem času pred njihovimi premiki so bili vizualno pregledani, vzorčeni in molekularno testirani za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma v skladu z mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe.

Člen 27

Rastlinski potni listi

Rastline iz členov 19 do 26 se znotraj Unije premikajo le, če jim je priložen rastlinski potni list v skladu z zahtevami iz členov 78 do 95 Uredbe (EU) 2016/2031.

V primeru zadevnih rastlin iz člena 23 veljajo naslednji dodatni pogoji:

(a)	kadar se premikajo le znotraj okuženih območij, se poleg oznake za sledljivost iz odstavka 1(e) dela A Priloge VII k Uredbi (EU) 2016/2031 vključi navedba „Okuženo območje – XYLEFA“;

(b)	kadar se premikajo znotraj varovalnega pasu ali iz varovalnega pasu na okuženo območje, se poleg oznake za sledljivost iz odstavka 1(e) dela A Priloge VII k Uredbi (EU) 2016/2031 vključi navedba „Varovalni pas in okuženo območje – XYLEFA“.

POGLAVJE VIII

VNOS GOSTITELJSKIH RASTLIN V UNIJO

Člen 28

Vnos gostiteljskih rastlin s poreklom iz tretje države, kjer je znano, da zadevni škodljivi organizem ni navzoč, v Unijo

Gostiteljske rastline s poreklom iz tretje države, kjer je znano, da zadevni škodljivi organizem ni navzoč, se lahko v Unijo vnesejo le, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

nacionalna organizacija za varstvo rastlin v zadevni tretji državi je Komisiji pisno sporočila, da je na podlagi pregleda, vzorčenja in molekularnega testiranja z uporabo testa iz Priloge IV, ki jih izvede pristojni organ, ter v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe znano, da zadevni škodljivi organizem v državi ni navzoč. Ob upoštevanju Smernic za statistično zanesljive preiskave za bakterijo Xylella fastidiosa, ki temeljijo na tveganju, ki jih je pripravila Agencija, zasnova preiskave in shema vzorčenja omogočata, da se z vsaj 80-odstotnim zaupanjem ugotovi 1-odstotna stopnja navzočnosti okuženih rastlin na nacionalni ravni;

(b)	gostiteljskim rastlinam je priloženo fitosanitarno spričevalo, v katerem je v rubriki „Dopolnilna izjava“ navedeno, da zadevni škodljivi organizem v državi ni navzoč;

(c)	gostiteljske rastline so bile gojene na enoti, ki jo pristojni organ vsako leto pregleda, na navedenih rastlinah pa sta se glede na stopnjo tveganja ob ustreznem času izvedla vzorčenje in testiranje iz Priloge IV za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma;

(d)

rastline rodu Coffea ter vrst Lavandula dentata L., Nerium oleander L., Olea europaea L., Polygala myrtifolia L. in Prunus dulcis (Mill.) D.A. Webb za saditev, razen semen, so bile gojene na enoti, ki jo vsako leto pregleda pristojni organ, na navedenih rastlinah pa je bilo ob ustreznem času izvedeno vzorčenje in testiranje iz Priloge IV za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma, z uporabo sheme vzorčenja, s katero se lahko z vsaj 80-odstotnim zaupanjem ugotovi 1-odstotna stopnja navzočnosti okuženih rastlin,;

(e)	ob vstopu v Unijo je gostiteljske rastline pregledal pristojni organ v skladu s členom 33, pri čemer ni bila odkrita navzočnost zadevnega škodljivega organizma.

Člen 29

Vnos gostiteljskih rastlin s poreklom z območja v okuženi državi, prostega škodljivega organizma, v Unijo

Gostiteljske rastline s poreklom iz tretje države, kjer je znano, da je zadevni škodljivi organizem navzoč, se lahko v Unijo vnesejo le, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

gostiteljske rastline izvirajo z območja, ki ga je zadevna nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe in na podlagi uradnih preiskav, ki temeljijo na vzorčenju in testiranju z uporabo testa iz Priloge IV, razglasila za prosto zadevnega škodljivega organizma. Ob upoštevanju Smernic za statistično zanesljive preiskave za bakterijo Xylella fastidiosa, ki temeljijo na tveganju, ki jih je pripravila Agencija, zasnova preiskave in shema vzorčenja omogočata, da se z vsaj 80-odstotnim zaupanjem ugotovi 1-odstotna stopnja navzočnosti okuženih rastlin;

(b)	nacionalna organizacija za varstvo rastlin v zadevni tretji državi je Komisiji pisno sporočila ime navedenega območja;

(c)	gostiteljskim rastlinam je priloženo fitosanitarno spričevalo, v katerem je v rubriki „Kraj porekla“ navedeno, da so bile zadevne gostiteljske rastline celotno življenjsko dobo na območju iz točke (a), s posebnim sklicem na ime navedenega območja;

(d)	gostiteljske rastline so bile gojene na enoti, ki jo pristojni organ vsako leto pregleda, na navedenih rastlinah pa sta bila glede na stopnjo tveganja izvedena ob ustreznem času vzorčenje in testiranje iz Priloge IV za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma;

(e)

rastline rodu Coffea ter vrst Lavandula dentata L., Nerium oleander L., Olea europaea L., Polygala myrtifolia L. in Prunus dulcis (Mill.) D.A. Webb za saditev, razen semen, so bile gojene na enoti, ki jo pristojni organ vsako leto pregleda, na navedenih rastlinah pa sta bila ob ustreznem času izvedena vzorčenje in testiranje iz Priloge IV za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma, z uporabo sheme vzorčenja, s katero se lahko z vsaj 80-odstotnim zaupanjem ugotovi 1-odstotna stopnja navzočnosti okuženih rastlin;

(f)	ob vstopu v Unijo je gostiteljske rastline pregledal pristojni organ v skladu s členom 33, pri čemer ni bila odkrita navzočnost zadevnega škodljivega organizma.

Člen 30

Vnos gostiteljskih rastlin s poreklom z enote pridelave v okuženi državi, proste škodljivega organizma, v Unijo

1. Gostiteljske rastline s poreklom iz tretje države, kjer je znano, da je zadevni škodljivi organizem navzoč, se lahko v Unijo vnesejo le, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	gostiteljske rastline izvirajo z enote pridelave, ki jo je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu s členom 31 odobrila kot prosto škodljivega organizma;

(b)	nacionalna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države je Komisiji pisno sporočila seznam enot pridelave, prostih škodljivega organizma, vključno z njihovo lokacijo v državi;

(c)

gostiteljskim rastlinam je priloženo fitosanitarno spričevalo, v katerem je:

(i)

v rubriki „Dopolnilna izjava“ navedeno, da so bile gostiteljske rastline celotni proizvodni cikel gojene na eni ali več enotah, ki jih je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu s členom 31 odobrila kot proste škodljivega organizma, in da so se gostiteljske rastline prevažale v zaprtih zabojnikih ali pakiranju, ki zagotavlja, da ne more priti do okužbe z zadevnim škodljivim organizmom prek njegovih vektorjev;

(ii)	v rubriki „Kraj porekla“ navedeno ime ali oznaka enot pridelave, prostih škodljivega organizma;

(d)	ob vstopu v Unijo je gostiteljske rastline pregledal pristojni organ v skladu s členom 33, pri čemer ni bila odkrita navzočnost zadevnega škodljivega organizma.

2. Gostiteljske rastline s poreklom iz tretje države, kjer je znano, da je zadevni škodljivi organizem navzoč, ki so bile celotni proizvodni cikel gojene in vitro, se lahko v Unijo vnesejo le, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

gostiteljske rastline izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:

(i)	vzgojene so bile iz semen;

(ii)	v sterilnih pogojih so bile razmnožene iz matičnih rastlin, ki so bile celotno rastno dobo na območju, prostem zadevnega škodljivega organizma, in pri katerih je bilo s testiranjem ugotovljeno, da so proste zadevnega škodljivega organizma;

(iii)

v sterilnih pogojih so bile razmnožene iz matičnih rastlin, gojenih na enoti pridelave, ki izpolnjuje pogoje iz člena 31, in pri katerih je bilo s testiranjem ugotovljeno, da so proste zadevnega škodljivega organizma;

(b)	gostiteljske rastline so bile gojene na enoti pridelave, ki jo je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu s členom 31 odobrila kot prosto škodljivega organizma;

(c)	nacionalna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države je Komisiji pisno sporočila seznam enot pridelave, prostih škodljivega organizma, vključno z njihovo lokacijo v državi;

(d)

gostiteljskim rastlinam je priloženo fitosanitarno spričevalo, ki potrjuje:

(i)

v rubriki „Dopolnilna izjava“, da so bile gostiteljske rastline celotni proizvodni cikel gojene in vitro na eni ali več enotah, ki jih je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu s členom 31 odobrila kot proste škodljivega organizma, in da so se gostiteljske rastline prevažale v zaprtih zabojnikih ali pakiranju, ki zagotavlja, da ne more priti do okužbe z zadevnim škodljivim organizmom ali njegovimi znanimi vektorji;

(ii)	v rubriki „Kraj porekla“ ime ali oznako enote pridelave, proste škodljivega organizma.

Člen 31

Odobritev enot pridelave kot prostih škodljivega organizma

Enota pridelave je lahko odobrena kot prosta škodljivega organizma le, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	nacionalna organizacija za varstvo rastlin je enoto pridelave v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe razglasila za enoto, zaščiteno pred žuželkami, ki je prosta zadevnega škodljivega organizma in njegovih vektorjev;

(b)

na enoti pridelave so se izvedla fitosanitarna tretiranja proti populaciji vektorjev v vseh njenih stadijih ob ustreznem času v letu, da ostane prosta vektorjev zadevnega škodljivega organizma. Navedena tretiranja vključujejo učinkovite kemične, biološke ali mehanske metode na podlagi lokalnih razmer;

(c)	pristojni organ na enoti pridelave ob najustreznejšem času izvede vsaj dva pregleda letno;

(d)

na gostiteljskih rastlinah s poreklom z enote pridelave se je čim bližje času premika izvedlo molekularno testiranje za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma z uporabo testa iz Priloge IV in shemo vzorčenja, s katero se lahko z vsaj 90-odstotnim zaupanjem ugotovi 1-odstotna stopnja navzočnosti okuženih rastlin.

Kadar pristojni organi med letnimi pregledi odkrijejo navzočnost zadevnega škodljivega organizma ali poškodbe, zaradi katerih zaščita pred žuželkami na enoti pridelave, prosti škodljivega organizma, morda ni več zagotovljena, nemudoma prekličejo odobritev enote in začasno ustavijo premike gostiteljskih rastlin. O tem nemudoma obvestijo Komisijo.

POGLAVJE IX

URADNI PREGLEDI PREMIKOV ZADEVNIH RASTLIN ZNOTRAJ UNIJE IN GOSTITELJSKIH RASTLIN V UNIJO

Člen 32

Uradni pregledi premikov zadevnih rastlin znotraj Unije

1. Države članice izvajajo sistematične uradne preglede zadevnih rastlin, ki se premikajo z razmejenega območja ali okuženega območja v varovalni pas.

2. Taki pregledi se izvajajo vsaj na lokacijah, vključno s cestami, letališči in pristanišči, kjer se gostiteljske rastline z okuženih območij premikajo v varovalne pasove ali druge dele ozemlja Unije.

3. Navedeni pregledi vključujejo dokumentacijski in identifikacijski pregled zadevnih rastlin.

4. Navedeni pregledi se izvajajo ne glede na prijavljeno poreklo zadevnih rastlin, lastništvo ali osebo ali subjekt, odgovoren zanje.

5. Kadar se na podlagi navedenih pregledov ugotovi, da pogoji iz členov 19 do 23 niso izpolnjeni, država članica, ki jih je izvedla, nemudoma uniči neskladno rastlino na kraju samem ali bližnjem kraju. Navedeni ukrep se izvede ob upoštevanju vseh potrebnih previdnostnih ukrepov, da se prepreči širjenje zadevnega škodljivega organizma in vseh vektorjev, ki se prenašajo z navedeno rastlino, med odstranitvijo in po njej.

Člen 33

Uradni pregledi ob vnosu v Unijo

1. Vse pošiljke gostiteljskih rastlin, ki se vnesejo v Unijo iz tretje države, se uradno pregledajo na vstopnem mestu v Unijo ali na namembnem kraju, določenem v skladu z Direktivo Komisije 2004/103/ES (14).

2. Če gostiteljske rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da se na njem pojavlja zadevni škodljivi organizem, pristojni organ izvede pregled, ki zajema vzorčenje in testiranje partije zadevnih rastlin, da se potrdi odsotnost zadevnega organizma, in sicer z uporabo sheme vzorčenja, s katero se lahko ob upoštevanju standarda ISPM št. 31 z vsaj 80-odstotnim zaupanjem ugotovi 1-odstotna stopnja navzočnosti okuženih rastlin.

3. Odstavek 2 se ne uporablja za gostiteljske rastline, ki so bile celotni proizvodni cikel gojene in vitro in se prevažajo v prozornih zabojnikih v sterilnih pogojih.

POGLAVJE X

DEJAVNOSTI SPOROČANJA

Člen 34

Kampanje ozaveščanja

1. Države članice dajo splošni javnosti, potnikom ter poklicnim in mednarodnim prevoznikom na voljo informacije o nevarnosti zadevnega škodljivega organizma za ozemlje Unije. Navedene informacije so javno dostopne v obliki ciljno usmerjenih kampanj ozaveščanja na zadevnih spletiščih pristojnega organa ali drugih spletiščih, ki jih določi navedeni organ.

2. Zadevna država članica na razmejenih območjih ozavešča javnost o nevarnosti zadevnega škodljivega organizma ter o sprejetih ukrepih za preprečevanje njegovega vnosa tega organizma v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije. Zagotovi, da so splošna javnost, potniki in ustrezni izvajalci dejavnosti seznanjeni z razmejitvijo razmejenega območja, okuženega območja in varovalnega pasu. Zadevna država članica ustrezne izvajalce dejavnosti obvešča tudi o ukrepih, ki jih je treba izvesti proti vektorju, kakor je določeno v členih 8 in 14.

POGLAVJE XI

KONČNE DOLOČBE

Člen 35

Poročanje držav članic o ukrepih

1. Države članice do 30. aprila vsako leto Komisiji in drugim državam članicam posredujejo poročilo o ukrepih, izvedenih preteklo leto v skladu s členi 2, 4, 5, 7 do 18 in 32, kakor je primerno, ter rezultatih navedenih ukrepov.

Rezultati preiskav, izvedenih v skladu s členoma 10 in 15 na razmejenih območjih, se pošljejo Komisiji z uporabo predlog iz Priloge V.

2. Države članice do 31. decembra vsako leto Komisiji in drugim državam članicam posredujejo načrt, v katerem so določeni ukrepi, ki jih je treba prihodnje leto izvajati v skladu s členi 2, 4, 5, 7 do 18 in 32, kakor je primerno. V navedenem načrtu so določeni načrtovano časovno obdobje za vsak ukrep, roki za izvedbo ukrepov in proračun, dodeljen za vse ukrepe.

3. Države članice prilagodijo zadevne ukrepe in ustrezno posodobijo načrt iz odstavka 2, kadar to utemeljuje razvoj zadevnega fitosanitarnega tveganja. To posodobitev nemudoma sporočijo Komisiji in drugim državam članicam.

4. Zadevna država članica nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice o vsaki uradni ugotovitvi navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na lokacijah iz člena 15(2)(a).

Člen 36

Skladnost

Države članice za doseganje skladnosti s to uredbo po potrebi razveljavijo ali spremenijo ukrepe, ki so jih sprejele, da bi se zavarovale pred vnosom in širjenjem zadevnega škodljivega organizma. O razveljavitvi ali spremembi navedenih ukrepov nemudoma obvestijo Komisijo.

Člen 37

Razveljavitev

Izvedbeni sklep (EU) 2015/789 se razveljavi.

Člen 38

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar se drugi stavek člena 2(4), tretji stavek člena 5(1)(c), drugi stavek člena 28(a) in drugi stavek člena 29(a) uporabljajo od 1. januarja 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. avgusta 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 317, 23.11.2016, str. 4.

(2) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/789 z dne 18. maja 2015 glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (UL L 125, 21.5.2015, str. 36).

(3) EFSA Journal 2019;17(5):5665, 200 str. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2019.5665.

(4) EFSA Journal 2019;17(5):5666, 17 str. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2019.5666.

(5) Povezana objava EFSA 2019:EN-1667, 53 str. https://doi.org/10.2903/sp.efsa.2019.EN-1667.

(6) EFSA Journal 2020;18(4):6114. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2020.6114.

(7) Povezana objava EFSA 2020:EN-1873, 76 str. https://doi.org/10.2903/sp.efsa.2020.EN-1873.

(8) Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).

(9) Smernice za programe izkoreninjenja škodljivih organizmov – Referenčni standard ISPM št. 9 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Rim. Objavljeno 15. decembra 2011.

(10) Uporaba celostnih ukrepov v sistemskem pristopu k obvladovanju fitosanitarnih tveganj – Referenčni standard ISPM št. 14 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Rim. Objavljeno 8. januarja 2014.

(11) Izvedbena direktiva Komisije 2014/98/EU z dne 15. oktobra 2014 o izvajanju Direktive Sveta 2008/90/ES v zvezi s posebnimi zahtevami za rodove in vrste sadnih rastlin iz Priloge I k Direktivi, posebnimi zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati dobavitelji, in podrobnimi predpisi za uradne preglede (UL L 298, 16.10.2014, str. 22).

(12) Direktiva Sveta 2008/90/ES z dne 29. septembra 2008 o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (UL L 267, 8.10.2008, str. 8).

(13) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/925 z dne 29. maja 2017 o začasnem dovoljenju nekaterim državam članicam za certificiranje predbaznega materiala nekaterih vrst sadnih rastlin, pridelanih na polju v pogojih, ki ne zagotavljajo zaščite pred žuželkami, in razveljavitvi Izvedbenega sklepa (EU) 2017/167 (UL L 140, 31.5.2017, str. 7).

(14) Direktiva Komisije 2004/103/ES z dne 7. oktobra 2004 o preverjanjih identitete in zdravstvenih pregledih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, naštetih v delu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES, ki se lahko opravljajo na mestu, ki ni vstopno mesto v Skupnost, ali na mestu, ki je blizu, in podrobni določitvi pogojev, povezanih s temi pregledi (UL L 313, 12.10.2004, str. 16).

PRILOGA

„PRILOGA I

Seznam rastlin, za katere je znano, da so občutljive na eno ali več podvrst zadevnega škodljivega organizma (v nadaljnjem besedilu: gostiteljske rastline)

Acacia

Acer

Albizia julibrissin Durazz.

Alnus rhombifolia Nutt.

Amaranthus retroflexus L.

Ambrosia

Ampelopsis arborea (L.) Koehne

Ampelopsis brevipedunculata (Maxim.) Trautv.

Ampelopsis cordata Michx.

Anthyllis hermanniae L.

Artemisia

Asparagus acutifolius L.

Baccharis

Brassica

Calicotome spinosa (L.) Link

Calicotome villosa (Poiret) Link

Callicarpa americana L.

Callistemon citrinus (Curtis) Skeels

Calluna vulgaris (L.) Hull

Carya

Catharanthus

Celtis occidentalis L.

Cercis canadensis L.

Cercis occidentalis Torr.

Cercis siliquastrum L.

Chamaecrista fasciculata (Michx.) Greene

Chamaesyce canescens (L.) Prokh.

Chenopodium album L.

Chionanthus

Chitalpa tashkentensis T. S. Elias & Wisura

Cistus

Citrus

Clematis cirrhosa L.

Coelorachis cylindrica (Michx.) Nash Coffea

Conium maculatum L.

Convolvulus cneorum L.

Coprosma repens A.Rich.

Coronilla glauca (L.) Batt.

Coronilla valentina L.

Cyperus eragrostis Lam.

Cytisus

Digitaria

Dimorphoteca

Diospyros kaki L.f.

Diplocyclos palmatus (L.) C. Jeffrey

Dodonaea viscosa (L.) Jacq.

Elaeagnus angustifolia L.

Encelia farinosa A. Gray ex Torr.

Eremophila maculata (Ker Gawler) F. von Müller.

Erigeron

Erodium moschatum (L.) L’Hérit.

Erysimum

Euphorbia chamaesyce L.

Euphorbia terracina L.

Euryops chrysanthemoides (DC.) B.Nord

Euryops pectinatus (L.) Cass.

Fagus crenata Blume

Fallopia japonica (Houtt.) Ronse Decr.

Fatsia japonica (Thunb.) Decne. & Planch.

Ficus carica L.

Frangula alnus Mill.

Fraxinus

Genista

Ginkgo biloba L.

Gleditsia triacanthos L.

Grevillea juniperina Br.

Hebe

Helianthus

Helichrysum

Heliotropium europaeum L.

Hemerocallis

Hevea brasiliensis (Willd. ex A.Juss.) Müll.Arg.

Hibiscus

Humulus scandens (Lour.) Merr.

Ilex aquifolium L.

Ilex vomitoria Sol. ex Aiton

Iva annua L.

Jacaranda mimosifolia D. Don

Juglans

Juniperus ashei J. Buchholz

Koelreuteria bipinnata Franch.

Lagerstroemia

Laurus nobilis L.

Lavandula

Ligustrum lucidum L.

Liquidambar styraciflua L.

Lonicera japonica Thunb.

Lupinus

Magnolia grandiflora L.

Mallotus paniculatus (Lam.) Müll.Arg.

Malva parviflora L.

Medicago arborea L.

Medicago sativa L.

Metrosideros

Mimosa

Modiola caroliniana (L.) G. Don

Morus

Myoporum insulare R. Br.

Myrtus communis L.

Nandina domestica Murray

Neptunia lutea (Leavenw.) Benth.

Nerium oleander L.

Olea

Osteospermum ecklonis DC.

Osteospermum fruticosum (L.) Norl.

Parthenocissus quinquefolia (L.) Planch.

Paspalum dilatatum Poir.

Pelargonium

Persea americana Mill.

Phagnalon saxatile (L.) Cass.

Phillyrea angustifolia L.

Phillyrea latifolia L.

Phlomis fruticosa L.

Phoenix reclinata Jacq.

Phoenix roebelenii O’ Brien

Pinus taeda L.

Pistacia vera L.

Plantago lanceolata L.

Platanus

Pluchea odorata (L.) Cass.

Polygala myrtifolia L.

Polygala x grandiflora Nana

Prunus

Pterospartum tridentatum (L.) Willk.

Pyrus

Quercus

Ratibida columnifera (Nutt.) Wooton & Standl.

Rhamnus alaternus L.

Rhus

Robinia pseudoacacia L.

Rosa

Rosmarinus officinalis L.

Rubus

Salvia mellifera Greene

Sambucus

Santolina chamaecyparissus L.

Sapindus saponaria L.

Sassafras

Setaria magna Griseb.

Solidago fistulosa Mill.

Solidago virgaurea L.

Sorghum halepense (L.) Pers.

Spartium

Stewartia pseudocamellia

Strelitzia reginae Aiton

Streptocarpus

Symphyotrichum divaricatum (Nutt.) G.L.Nesom

Teucrium capitatum L.

Trifolium repens L.

UlexUlmus

Vaccinium

Vinca

Vitis

Westringia fruticosa (Willd.) Druce

Westringia glabra R.Br.

Xanthium strumarium L.

PRILOGA II

Seznam rastlin, za katere je znano, da so občutljive na določeno podvrsto zadevnega škodljivega organizma (v nadaljnjem besedilu: zadevne rastline)

Zadevne rastline, občutljive na podvrsto fastidiosa bakterije Xylella fastidiosa

Acer

Ambrosia artemisiifolia L.

Calicotome spinosa (L.) Link

Cercis occidentalis Torr.

Cistus monspeliensis L.

Citrus sinensis (L.) Osbeck

Coffea arabica L.

Erysimum

Genista lucida L.

Juglans regia L.

Lupinus

Magnolia grandiflora L.

Malva parviflora L.

Medicago sativa L.

Metrosideros

Morus

Nerium oleander L.

Pluchea odorata (L.) Cass.

Polygala myrtifolia L.

Prunus

Rhamnus alaternus L.

Rosmarinus officinalis L.

Rubus rigidus Sm.

Rubus ursinus Cham. & Schldl.

Sambucus

Spartium junceum L.

Streptocarpus

Teucrium capitatum L.

Ulmus americana L.

Vinca major L.

Vitis

Zadevne rastline, občutljive na podvrsto multiplex bakterije Xylella fastidiosa

Acacia

Acer griseum (Franch.) Pax

Acer pseudoplatanus L.

Acer rubrum L.

Alnus rhombifolia Nutt.

Ambrosia psilostachya DC.

Ambrosia trifida L.

Ampelopsis cordata Michx.

Anthyllis hermanniae L.

Artemisia

Asparagus acutifolius L.

Baccharis halimifolia L.

Calicotome spinosa (L.) Link

Calicotome villosa (Poir.) Link

Callistemon citrinus (Curtis) Skeels

Calluna vulgaris (L.) Hull

Carya

Celtis occidentalis L.

Cercis canadensis L.

Cercis occidentalis Torr.

Cercis siliquastrum L.

Chionanthus

Cistus

Clematis cirrhosa L.

Convolvulus cneorum L.

Coprosma repens A. Rich.

Coronilla glauca (L.) Batt.

Coronilla valentina L.

Cytisus

Dimorphoteca

Dodonaea viscosa (L.) Jacq.

Elaeagnus angustifolia L.

Encelia farinosa Gray ex Torr.

Erigeron karvinskianus DC.

Euryops chrysanthemoides (DC.) B.Nord.

Euryops pectinatus (L.) Cass.

Fallopia japonica (Houtt.) Ronse Decr.

Ficus carica L.

Frangula alnus Mill.

Fraxinus

Genista

Ginkgo biloba L.

Gleditsia triacanthos L.

Grevillea juniperina Br.

Hebe

Helianthus

Helichrysum

Ilex aquifolium L.

Iva annua L.

Koelreuteria bipinnata Franch.

Lagerstroemia

Laurus nobilis L.

Lavandula

Liquidambar styraciflua L.

Lupinus villosus Willd.

Magnolia grandiflora L.

Medicago arborea L.

Medicago sativa L.

Metrosideros excelsa Rich.

Morus

Myrtus communis L.

Olea

Osteospermum ecklonis (DC.) Norl.

Pelargonium

Phagnalon saxatile (L.) Cass.

Phillyrea angustifolia L.

Phlomis fruticosa L.

Pistacia vera L.

Plantago lanceolata L.

Platanus

Polygala myrtifolia L.

Polygala x grandiflora Nana

Prunus

Pterospartum tridentatum (L.) Willk.

Quercus

Ratibida columnifera (Nutt.) Wooton & Standl.

Rhamnus alaternus L.

Robinia pseudoacacia L.

Rosa

Rosmarinus officinalis L.

Rubus

Salvia mellifera Greene

Sambucus

Santolina chamaecyparissus L.

Sapindus saponaria L.

Solidago virgaurea L.

Spartium

Strelitzia reginae Aiton

Ulex

Ulmus americana L.

Ulmus crassifolia Nutt.

Vaccinium

Vinca

Westringia fruticosa Guerin.

Xanthium strumarium L.

Zadevne rastline, občutljive na podvrsto pauca bakterije Xylella fastidiosa

Acacia

Amaranthus retroflexus L.

Asparagus acutifolius L.

Catharanthus roseus (L.) G. Don

Chamaesyce canescens (L.) Prokh.

Chenopodium album L.

Cistus albidus L.

Cistus creticus L.

Citrus

Coffea

Dimorphoteca fruticosa (L.) DC.

Dodonaea viscosa (L.) Jacq.

Eremophila maculata (Ker Gawler) F. von Müller.

Erigeron

Euphorbia chamaesyce L.

Euphorbia terracina L.

Grevillea juniperina Br.

Hebe

Heliotropium europaeum L.

Hibiscus

Laurus nobilis L.

Lavandula angustifolia Mill.

Lavandula dentata L.

Lavandula stoechas L.

Myoporum insulare Br.

Myrtus communis L.

Nerium oleander L.

Olea europaea L.

Osteospermum fruticosum (L.) Norl.

Pelargonium x fragrans Willd. (syn. Pelargonium fragrans E. Mey.)

Phillyrea latifolia L.

Polygala myrtifolia L.

Prunus

Rhamnus alaternus L.

Rosmarinus officinalis L.

Spartium junceum L.

Vinca minor L.

Westringia fruticosa (Willd.) Druce

Westringia glabra Br.

PRILOGA III

Okužena območja iz člena 4(2), kjer se uporabljajo ukrepi zadrževanja iz členov 13 do 17

DEL A

Okuženo območje v Italiji

Okuženo območje v Italiji vključuje naslednja območja:

1.	Pokrajina Lecce

2.	Pokrajina Brindisi

Občine v pokrajini Taranto:

Avetrana

Carosino

Crispiano

Faggiano

Fragagnano

Grottaglie

Leporano

Lizzano

Manduria

Martina Franca

Maruggio

Monteiasi

Montemesola

Monteparano

Pulsano

Roccaforzata

San Giorgio Ionico

San Marzano di San Giuseppe

Sava

Statte

Taranto

Torricella

Občina v pokrajini Bari:

Locorotondo

DEL B

Okuženo območje v Franciji

Okuženo območje v Franciji vključuje naslednje območje:

Regija Korzika

DEL C

Okuženo območje v Španiji

Okuženo območje v Španiji vključuje naslednje območje:

Avtonomna skupnost Balearski otoki

PRILOGA IV

Testi za identifikacijo bakterije Xylella fastidiosa in njenih podvrst

A. Presejalni testi in testi za ugotavljanje navzočnosti bakterije Xylella fastidiosa

PCR v realnem času na podlagi Harper et al., 2010 (in popravek 2013).

Zankasto izotermično pomnoževanje (Loop-mediated isothermal amplification – LAMP) na podlagi oligonukleotidnih začetnikov, ki so jih razvili Harper et al., 2010 (in popravek 2013).

PCR v realnem času na podlagi Ouyang et al., 2013.

Konvencionalni PCR na podlagi Minsavage et al., 1994.

B. Molekularni testi za identifikacijo podvrst bakterije Xylella fastidiosa

Tipizacija na podlagi multilokusnih zaporedij (Multi Locus Sequence Typing – MLST) na podlagi Yuan et al., 2010, za določitev vseh podvrst.

PCR na podlagi Hernandez-Martinez et al., 2006, za določitev podvrst fastidiosa, multiplex in sandyi.

PCR na podlagi Pooler & Hartung, 1995, za določitev podvrste pauca.

PRILOGA V

Predloge za poročanje o rezultatih preiskav, izvedenih v skladu s členoma 10 in 15 na razmejenih območjih

DEL A

Predloga za poročilo o rezultatih letnih preiskav na statistični podlagi

1. Geografska lokacija RO

2. Začetna velikost RO (v ha)

3. Posodobljena velikost RO (v ha)

4. Pristop (I/Z)

5. Območje (npr. VP/OO)

6. Lokacije preiskave

7. Čas

A. Opredelitev preiskave (vhodni parametri za RiBESS+)

B. Napor vzorčenja

C. Rezultati preiskave

23. Opombe

8. Ciljna populacija

9. Epidemiološke enote

10. Metoda določanja

11. Učinkovitost vzorčenja

12. Občutljivost metode

13. Dejavniki tveganja (aktivnosti, lokacije in območja)

14. Št. pregledanih epidemioloških enot

15. Št. pregledov

16. Št. vzorcev

17. Št. testov

18. Št. drugih ukrepov

19. Rezultati

20. Številka uradnega obvestila sporočenih izbruhov, kot je ustrezno, v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1715

21. Dosežena stopnja zaupanja

22. Privzeta prevalenca

Gostiteljska vrsta

Površina (v ha ali drugi bolj ustrezni enoti)

Enote pregleda

Opis

Enote

Vizualni pregled

Testiranje

Druge metode

Dejavnik tveganja

Stopnje tveganja

Št. lokacij

Relativna tveganja

Delež gostiteljske populacije

Pozitiven

Negativen

Ni določen

Številka

Datum

Navodila za izpolnjevanje predloge

Pojasnite predpostavke za zasnovo preiskave. Povzemite in utemeljite:

—	ciljno populacijo, epidemiološko enoto in enote pregleda,

—	metodo določanja in občutljivost metode,

—	dejavnike tveganja, pri čemer se navedejo stopnje tveganja in ustrezna relativna tveganja ter deleži populacije gostiteljskih rastlin.

Za stolpec 1:

navedite ime geografskega območja, številko izbruha ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo zadevnega razmejenega območja (RO), in datum, ko je bilo to območje vzpostavljeno.

Za stolpca 2 in 3:

navedite velikost RO pred začetkom preiskave in vsako ustrezno posodobitev.

Za stolpec 4:

navedite pristop: izkoreninjenje (I) ali zadrževanje (Z). Vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno glede na število RO in pristope, ki se nanašajo na ta območja.

Za stolpec 5:

navedite območje RO, na katerem je bila izvedena preiskava (okuženo območje (OO) ali varovalni pas (VP)) in vključite toliko ločenih vrstic, kolikor je potrebno. Kadar je to ustrezno, navedite območje OO, na katerem je bila izvedena preiskava (npr. zadnjih 5 km ob VP, v okolici drevesnic itd.), v ločenih vrsticah.

Za stolpec 6:

navedite lokacije, na katerih je bila izvedena preiskava, pri čemer po potrebi vključite več vrstic. Podatke o preiskavah, izvedenih v drevesnicah, vedno navedite v ločeni vrstici. Če uporabite možnost „drugo“, navedite, za kaj od naslednjega gre:

1.	na prostem (pridelovalna površina): 1.1 polje (poljščina, pašnik); 1.2 sadovnjak/vinograd; 1.3 drevesnica; 1.4 gozd;

2.	na prostem (drugo): 2.1 zasebni vrtovi; 2.2 javna površina; 2.3 ohranitveno območje; 2.4 prosto rastoče rastline na območjih, ki niso ohranitvena območja; 2.5 drugo, s specifikacijo posameznega primera (npr. vrtni center itd.);

3.	fizično zaprti pogoji: 3.1 rastlinjak; 3.2 zasebna lokacija, ki ni rastlinjak; 3.3 javna lokacija, ki ni rastlinjak; 3.4 drugo, s specifikacijo posameznega primera (npr. vrtni center).

Za stolpec 7:

navedite mesece leta, v katerih so bile izvedene preiskave.

Za stolpec 8:

navedite izbrano ciljno populacijo, pri čemer ustrezno navedite seznam gostiteljskih vrst in zajeto območje. Ciljna populacija je določena kot sklop enot pregleda. Njena velikost je v primeru kmetijskih območij običajno določena v hektarjih, lahko pa tudi kot partije, polja, rastlinjaki itd. Izbiro utemeljite v osnovnih predpostavkah v stolpcu 23 („Opombe“). Navedite enote pregleda, vključene v preiskavo. „Enota pregleda“ pomeni rastline, dele rastlin, blago, materiale, vektorje škodljivih organizmov, ki so bili pregledani za identifikacijo in določitev škodljivih organizmov.

Za stolpec 9:

navedite epidemiološke enote, vključene v preiskavo, vključno z opisom in mersko enoto. „Epidemiološka enota“ pomeni homogeno območje, na katerem bi v primeru navzočnosti škodljivega organizma interakcija med škodljivim organizmom, gostiteljskimi rastlinami ter abiotskimi in biotskimi dejavniki in pogoji privedla do iste epidemiologije. Epidemiološke enote so del ciljne populacije, ki je z vidika epidemiologije homogen in vključuje vsaj eno gostiteljsko rastlino. V nekaterih primerih se lahko celotna gostiteljska populacija v regiji/na območju/v državi opredeli kot epidemiološka enota. Lahko gre za regije NUTS, urbana območja, gozdove, vrtove vrtnic, kmetije ali hektarje. Izbiro je treba utemeljiti v osnovnih predpostavkah.

Za stolpec 10:

navedite metode, uporabljene pri preiskavi, vključno s številom aktivnosti v posameznem primeru. Če informacije za določen stolpec niso na voljo, to označite z „ni na voljo“.

Za stolpec 11:

navedite oceno učinkovitosti vzorčenja. Učinkovitost vzorčenja pomeni verjetnost izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini. Za vektorje učinkovitost metode pomeni ulov pozitivnega vektorja, kadar je ta prisoten na območju preiskave. Za zemljo pomeni izbiro vzorca zemlje, ki vsebuje škodljivi organizem, kadar je ta prisoten na območju preiskave.

Za stolpec 12:

„občutljivost metode“ pomeni verjetnost, da se pri uporabi metode pravilno odkrije navzočnost škodljivega organizma. Občutljivost metode je določena kot verjetnost, da je rezultat testiranja resnično pozitivnega gostitelja pozitiven. Je zmnožek učinkovitosti vzorčenja (tj. verjetnosti izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini) in diagnostične občutljivosti (označene kot vizualni pregled in/ali laboratorijski test, uporabljen v postopku identifikacije).

Za stolpec 13:

navedite dejavnike tveganja v različnih vrsticah, pri čemer vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno. Za vsak dejavnik tveganja navedite stopnjo tveganja in ustrezno relativno tveganje ter delež gostiteljske populacije.

Za stolpec B:

navedite podatke o preiskavi. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“. Informacije, ki jih je treba navesti v teh stolpcih, so povezane z informacijami v stolpcu 10 „Metode določanja“.

Za stolpec 19:

navedite število vzorcev, ki so bili pozitivni ali negativni, ali število vzorcev, ki niso določeni. Vzorci, ki niso določeni, so tisti analizirani vzorci, pri katerih ni bil pridobljen noben rezultat zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo zaznavnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec itd.).

Za stolpec 20:

navedite uradna obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila izvedena preiskava. Številke uradnega obvestila o izbruhu ni treba navesti, če se je pristojni organ odločil, da gre pri ugotovitvi za enega od primerov iz člena 14(2), člena 15(2) ali člena 16 Uredbe (EU) 2016/2031. V tem primeru razlog, zakaj niste predložili teh informacij, navedite v stolpcu 21 („Opombe“).

Za stolpec 21:

navedite občutljivost preiskave, kot je opredeljena v ISPM 31. Ta vrednost dosežene stopnje zaupanja za odsotnost škodljivega organizma se izračuna na podlagi izvedenih pregledov (in/ali vzorcev) glede na občutljivost metode in privzeto prevalenco.

Za stolpec 22:

navedite privzeto prevalenco na podlagi ocene verjetne dejanske prevalence škodljivega organizma na terenu pred preiskavo. Privzeta prevalenca je določena kot cilj preiskave in predstavlja kompromis, ki ga odgovorni za obvladovanje tveganja sprejmejo med tveganjem za navzočnost škodljivega organizma in razpoložljivimi sredstvi za preiskavo.

DEL B

Predloga za poročilo o rezultatih preiskav, izvedenih v zvezi z žuželčjimi vektorji bakterije Xylella fastidiosa

1. Opis RO

2. Pristop

3. Območje

4. Vrsta vektorja

5. Vizualni pregledi

6. Vrsta pasti (ali druge metode lovljenja vektorjev (npr. entomološka mreža itd.)

7. Št. pasti (ali drugih metod lovljenja)

8. Pogostost pregledov pasti (ali drugih metod, če je to ustrezno)

9. Čas pregledov pasti (ali drugih metod, če je to ustrezno)

10. Št. zbranih vzorcev vektorjev

11. Št. ulovljenih vektorjev

12. Št. analiziranih vektorjev

13. Št. analiziranih vzorcev vektorjev

14. Št. pozitivnih vzorcev vektorjev

15. Št. negativnih vzorcev vektorjev

16. Št. vzorcev vektorjev, ki niso določeni

17. Opombe

Ime

Datum vzpostavitve

Čas

Številka

Navodila za izpolnjevanje predloge

Za stolpec 1:

navedite ime območja, številko izbruha ali katere koli informacije, ki omogočajo identifikacijo razmejenega območja (RO), in datum, ko je bilo to območje vzpostavljeno.

Za stolpec 2:

navedite: izkoreninjenje (I) ali zadrževanje (Z). Vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno glede na število RO in pristope, ki se nanašajo na ta območja.

Za stolpec 3:

navedite območje RO, na katerem je bila izvedena preiskava (okuženo območje (OO) ali varovalni pas (VP)), in sicer v ločenih vrsticah. Kadar je to ustrezno, navedite območje OO, na katerem je bila izvedena preiskava (npr. zadnjih 5 km, v okolici drevesnic itd.).

Za stolpec 4:

navedite seznam vrst vektorjev škodljivega organizma iz prvega stolpca, pri čemer za vsak vektor uporabite ločeno vrstico.

Za stolpec 5:

navedite samo, če je relevantno.

Za stolpec 6:

navedite vrsto metode lovljenja vektorjev. Če se za isti vektor uporablja več kot ena metoda, podatke navedite v ločenih vrsticah.

Za stolpec 7:

navedite število pasti ali drugih metod lovljenja, pri čemer za vsako metodo uporabite ločeno vrstico.

Za stolpec 8:

navedite, kdaj so bile pasti ali druge metode lovljenja pregledane (npr. enkrat na teden, enkrat na mesec, štirikrat na leto itd.).

Za stolpec 9:

navedite mesece v letu, ko se pasti pregledujejo.

Za stolpec 10:

navedite število zbranih vzorcev (vzorec lahko vsebuje več vektorjev).

Za stolpec 11:

navedite skupno število ulovljenih vektorjev. Navedite samo število relevantnih vektorjev, brez drugih naključno ulovljenih vektorjev.

Za stolpec 13:

navedite število analiziranih vzorcev vektorjev za škodljivi organizem; uporablja se, kadar je vzorec sestavljen iz več kot enega vektorja.

Za stolpec 16:

število vzorcev, ki niso določeni, in sicer vzorcev, ki so bili analizirani, vendar rezultat zaradi različnih dejavnikov ni bil pridobljen (npr. pod mejo zaznavnosti itd.).

“