„1.

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov iz Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (*1), Uredbe Komisije (EU) št. 142/2011 (*2), Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (*3), Uredbe (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (*4), Direktive Sveta 2006/88/ES (*5) in Uredbe (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta (*6):

„(f)

opredelitev izraza ‚ogrožena pasma‘ iz člena 2(24) Uredbe (EU) 2016/1012.“;

„(c)

Druga možnost – pokončanje in popolno uničenje samo dovzetnih živali

Določi se genotip za prionski protein vseh ovac in koz na gospodarstvu, razen jagnjet in kozličkov, mlajših od treh mesecev, če so zaklani za prehrano ljudi, ko so stari največ tri mesece.

Nato se takoj pokončajo in popolnoma uničijo vse ovce in/ali koze, zarodki in jajčne celice, opredeljeni s poizvedbo iz druge in tretje alinee točke 1(b), razen:

Živali, ki so starejše od 18 mesecev in so pokončane z namenom uničenja, se testirajo na prisotnost TSE v skladu z laboratorijskimi metodami in protokoli iz točke 3.2 dela 3 poglavja C Priloge X, kot je to določeno v točki 5 dela II poglavja A Priloge III.

Z odstopanjem od pogojev, določenih v prvem in drugem odstavku druge možnosti, se lahko države članice namesto tega odločijo za izvedbo ukrepov, navedenih v točkah (i), (ii) ali (iii):

Po pokončanju in popolnem uničenju živali iz drugega odstavka druge možnosti ali njihovem zakolu za prehrano ljudi se za gospodarstvo uporabljajo pogoji iz točke 3.“;

„(d)

Tretja možnost – pokončanje in popolno uničenje živali nista obvezna

Država članica se lahko odloči, da ne bo pokončala in popolnoma uničila živali, opredeljenih s poizvedbo iz druge in tretje alinee točke 1(b), če so izpolnjena merila iz vsaj ene od navedenih štirih alinej:

Genotip za prionski protein vseh ovac in koz, in sicer za do največ 50 živali za vsako vrsto, se določi v treh mesecih od datuma potrditve prvega registriranega primera klasičnega praskavca.

Če se na gospodarstvu, na katerem se uporablja tretja možnost, ugotovijo novi primeri klasičnega praskavca, država članica znova oceni ustreznost razlogov in meril, na podlagi katerih se je odločila, da za to gospodarstvo uporabi tretjo možnost. Če se ugotovi, da s tretjo možnostjo ni mogoče zagotoviti ustreznega nadzora nad izbruhom, država članica za nadzor tega gospodarstva namesto tretje možnosti uporabi prvo ali drugo možnost, kot sta opredeljeni v točkah (b) in (c).

Za gospodarstvo, v zvezi s katerim je bilo odločeno, da se zanj uporabi tretja možnost, se takoj uporabijo pogoji iz točke 4.

Države članice, ki pri nadzoru izbruhov klasičnega praskavca dovolijo uporabo tretje možnosti, vodijo evidence razlogov in meril, na podlagi katerih se sprejme vsaka posamezna odločitev za njeno uporabo.“;

„3.

Po pokončanju in popolnem uničenju vseh opredeljenih živali na gospodarstvu ali njihovem zakolu za prehrano ljudi v skladu s točko 2.2.1, točko 2.2.2(b) ali točko 2.2.2(c) se uporabljajo naslednje omejitve:

3.1

Za gospodarstvo se uporablja protokol okrepljenega spremljanja TSE. To zajema testiranje na prisotnost TSE pri živalih, starejših od 18 mesecev, ki so poginile ali bile pokončane na gospodarstvu, vendar ne v okviru akcije za izkoreninjenje bolezni. Izvzete so ovce genotipa ARR/ARR in koze z najmanj enim od alelov K222, D146 ali S146. Testiranje se izvede v skladu z laboratorijskimi metodami in protokoli iz točke 3.2 dela 3 poglavja C Priloge X.

3.2

Na gospodarstvo se lahko vnesejo samo naslednje živali:

3.3

Na gospodarstvu se lahko uporabljajo samo naslednji plemenski ovni, plemenski kozli ter zarodni material ovac in koz:

3.4

Premik živali z gospodarstva se dovoli ali za namene uničenja ali pod naslednjimi pogoji:

3.5

Omejitve iz točk od 3.1 do 3.4 se za gospodarstvo uporabljajo še:

„4.

Po sprejetju odločitve o uporabi tretje možnosti iz točke 2.2.2(d) ali odstopanja iz točke 2.2.2(c)(iii) se za gospodarstvo takoj uporabijo naslednji ukrepi:

4.1

Za gospodarstvo se uporablja protokol okrepljenega spremljanja TSE. To zajema testiranje na prisotnost TSE pri živalih, starejših od 18 mesecev, ki:

Izvzete so ovce genotipa ARR/ARR in koze z najmanj enim od alelov K222, D146 ali S146. Testiranje se izvede v skladu z laboratorijskimi metodami in protokoli iz točke 3.2 dela 3 poglavja C Priloge X.

4.2

Uporabljajo se pogoji iz točk 3.2 in 3.3.

Vendar lahko država članica z odstopanjem od točk 3.2 in 3.3 dovoli, da se na gospodarstvo vnesejo in na njem uporabljajo:

pri čemer morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

4.3

Premik živali z gospodarstva se dovoli za namene uničenja ali prevoza neposredno za zakol za prehrano ljudi ali pa zanj veljajo naslednji pogoji:

4.4

Država članica zagotovi, da se seme, zarodki in jajčne celice ne odpremljajo z gospodarstva.

4.5

V obdobju kotenja je prepovedana skupna paša vseh ovac in koz na gospodarstvu z ovcami in kozami z drugih gospodarstev.

Zunaj obdobja kotenja se za skupno pašo uvedejo omejitve, ki jih določi država članica na podlagi tehtnega premisleka o vseh epidemioloških dejavnikih.

4.6

Na gospodarstvih, na katerih je bila uporabljena tretja možnost v skladu s točko 2.2.2(d), se dve leti po odkritju zadnjega primera TSE, ki ni atipični praskavec, uporabljajo omejitve, določene v točkah od 4.1 do 4.5. Če je v tem dveletnem obdobju na gospodarstvu potrjen primer atipičnega praskavca, se za zadevno gospodarstvo uporabijo še ukrepi iz točke 2.2.3.“;

„(iii)

če so to ovce, so genotipa ARR/ARR za prionski protein, in če so to koze, imajo najmanj enega od alelov K222, D146 ali S146, če ne prihajajo z gospodarstva, za katero se uporabljajo omejitve iz točk 3 in 4 poglavja B Priloge VII;“;

„(iii)

če so to ovce, so genotipa ARR/ARR za prionski protein, in če so to koze, imajo najmanj enega od alelov K222, D146 ali S146, če ne prihajajo z gospodarstva, za katero se uporabljajo omejitve iz točk 3 in 4 poglavja B Priloge VII;“;

„(i)

živali pripadajo ogroženi pasmi;

(ii)

živali so v državi članici odpreme vpisane v rodovniško knjigo za navedeno pasmo. To rodovniško knjigo vzpostavi in vodi rejsko društvo, priznano v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2016/1012, ali pristojni organ navedene države članice v skladu s členom 38 navedene uredbe. Živali so v rodovniško knjigo za navedeno pasmo vpisane tudi v namembni državi članici. Tudi to rodovniško knjigo vzpostavi in vodi rejsko društvo, priznano v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2016/1012, ali pristojni organ navedene države članice v skladu s členom 38 navedene uredbe;

(iii)

v državi članici odpreme in v namembni državi članici rejska društva ali pristojni organi iz točke (ii) izvajajo rejski program, katerega cilj je ohranjanje navedene pasme;“;