(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 91/2009 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska). Ti ukrepi se v nadaljnjem besedilu imenujejo „prvotni ukrepi“, preiskava, ki je privedla do teh ukrepov, pa je v nadaljnjem besedilu „prvotna preiskava“.

(2)

Po uvedbi dokončne protidampinške dajatve je Komisija prejela dokaze o izogibanju tem ukrepom s pretovarjanjem prek Malezije.

(3)

Zato je Komisija 28. novembra 2010 z Uredbo (EU) št. 966/2010 (3) začela preiskavo glede morebitnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim z Uredbo Sveta (ES) št. 91/2009 (v nadaljnjem besedilu: preiskava proti izogibanju).

(4)

Svet je 26. julija 2011 z Izvedbeno uredbo (EU) št. 723/2011 (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba proti izogibanju) razširil protidampinško dajatev, uvedeno z Uredbo (ES) št. 91/2009, na nekatere pritrdilne elemente iz železa ali jekla, poslane iz Malezije, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelki s poreklom iz Malezije ali ne.

(5)

Komisija je 27. februarja 2016 z Uredbo (EU) 2016/278 (5) razveljavila dokončno protidampinško dajatev, uvedeno z Uredbo (ES) št. 91/2009, kakor je bila razširjena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 723/2011.

(6)

Sodišče je v zadevi C-644/17, Eurobolt, z dne 3. julija 2019 (6) Izvedbeno uredbo (EU) št. 723/2011 razglasilo za neveljavno, ker je bila sprejeta v nasprotju s postopkom posvetovanja iz člena 15(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (7).

(7)

Po mnenju Sodišča pomeni zahteva, da se Svetovalnemu odboru predložijo vse relevantne informacije najmanj 10 delovnih dni pred njegovim sestankom, kot je določeno v členu 15(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009, bistveno postopkovno zahtevo, katere kršitev povzroči neveljavnost zadevnega akta (8). Po mnenju Sodišča je bila ta določba kršena, ker pripombe družbe Eurobolt, nizozemskega uvoznika pritrdilnih elementov iz Malezije, niso bile posredovane državam članicam najpozneje 10 delovnih dni pred sestankom Svetovalnega odbora.

(8)

Institucije Unije morajo v skladu s členom 266 PDEU sprejeti ustrezne ukrepe za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije. Komisija je zato 27. avgusta 2019 ponovno začela preiskavo proti izogibanju, da bi odpravila nezakonitost, ki jo je ugotovilo Sodišče (9).

(9)

Ponovni začetek preiskave proti izogibanju je bil omejen na izvrševanje sodbe Sodišča v zadevi C-644/17, Eurobolt, in sicer zagotovitev izpolnjevanja vseh postopkovnih zahtev, ki izhajajo iz postopka Svetovalnega odbora iz člena 15(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (10). Ta postopek je bil medtem nadomeščen s postopkom odborova za pregled iz člena 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(10)

V zvezi s tem je treba poudariti, da se akti Evropske unije sprejemajo v skladu s postopkovnimi pravili, ki veljajo ob njihovem sprejetju. Člen 15(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 je bil v obliki, v kakršni je bil v času prvotne preiskave, razveljavljen. Zato se lahko postopek, kot je zadevni ponovni začetek preiskave proti izogibanju, ki se je začel v skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1225/2009, od razveljavitve člena 15(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 v obliki, v kakršni je bil ob sprejetju Izvedbene uredbe (EU) št. 723/2011, zaključi le na podlagi trenutno veljavnega postopka odbora za uvedbo ukrepov proti izogibanju (12). V skladu s členom 15(3) Uredbe (ES) št. 1225/2009, kakor je bila spremenjena in kodificirana z Uredbo (EU) 2016/1036, je postopek, ki ga je treba uporabiti za ponovni začetek preiskave, postopek iz člena 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

(11)

Družba Eurobolt je v dopisu z dne 13. junija 2011 podvomila v zakonitost razlage Komisije v zvezi s členom 13 Uredbe (ES) št. 1225/2009, in sicer v dveh točkah. Prvič, trdila je, da se podaljšani ukrepi ne bi smeli uporabljati za zadevni izdelek, če je bil zares malezijskega porekla. Drugič, podvomila je v pristojnost Komisije, da v preiskavi proti izogibanju po uradni dolžnosti sklepa o škodi na podlagi podatkov iz prvotne preiskave, ne da bi predložila dokaze o škodi.

(12)

Komisija je menila, da se nobena od teh trditev ne nanaša na izvrševanje sodbe. Pripombe družbe Eurobolt so se tako nanašale na vprašanja, ki ne spadajo v okvir izvrševanja. V vsakem primeru je mogoče trditve zavrniti tudi iz vsebinskih razlogov.

(13)

Kar zadeva prvo trditev družbe Eurobolt in kot je navedeno v uvodni izjavi 46 uredbe proti izogibanju, člen 13(1) osnovne uredbe omogoča razširitev ukrepov na uvoz podobnega izdelka iz „tretjih držav“. Člen 13(4) osnovne uredbe določa izjeme za dejanske proizvajalce iz zadevne tretje države. Ker je preiskava proti izogibanju razkrila prakse izogibanja v skladu z ugotovitvami preiskav, ki so jih izvedli urad OLAF in malezijski organi, so bili protidampinški ukrepi s členom 1 uredbe proti izogibanju razširjeni na uvoz, poslan iz Malezije. Vendar so bile družbe, ki so dokazale, da so dejanski proizvajalci iz Malezije, upravičene do izvzetja iz razširjenih ukrepov. Poleg tega so bili v skladu s členom 2 uredbe proti izogibanju možni zahtevki za prihodnja izvzetja. Ker je bilo pretovarjanje izdelkov kitajskega porekla prek Malezije potrjeno (glej uvodni izjavi 34 in 45 uredbe proti izogibanju), izvoz s strani dejanskih malezijskih proizvajalcev pa je bil izvzet iz razširitve ukrepov, je bila prva trditev podjetja Eurobolt tako zavrnjena.

(14)

Kar zadeva drugo trditev družbe Eurobolt, je treba poudariti, da člen 13(1) osnovne uredbe med drugim zahteva „dokaz[e] o škodi ali o tem, da se popravljalni učinki dajatve spodkopavajo s cenami in/ali količinami podobnega izdelka...“ (poudarek dodan). Ti zahtevi nista kumulativni. Iz uvodnih izjav 37 in 38 uredbe proti izogibanju je razvidno, da so se popravljalni učinki dajatve, ki je bila uvedena s prvotno uredbo, spodkopavali z izogibanjem v smislu cen in količin. Zato so bile pravne zahteve iz člena 13 osnovne uredbe izpolnjene. V skladu s tem v zvezi z uvozom iz Kitajske ni bilo potrebe ali pravne obveznosti za ponovno oceno ali ponovno uporabo podatkov o škodi iz prvotne preiskave. Zato je bila tudi ta trditev zavrnjena.

(15)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je bila predložitev družbe Eurobolt z dne 13. junija 2011 ustrezno obravnavana, trditve družbe pa so bile obravnavane v uredbi proti izogibanju, in sicer v oddelkih 2.8 in 4. Poleg tega je treba v zvezi s tem opozoriti, da družba Eurobolt ni dvomila niti v dokaze o pretovarjanju izdelkov s kitajskim poreklom prek Malezije niti v ugotovitev, da so družbe, od katerih je družba Eurobolt kupovala zadevni izdelek, Komisiji predložile zavajajoče informacije in niso dokazale, da so dejanski proizvajalci iz Malezije.

(16)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1374 o ponovnem začetku preiskave proti izogibanju so bile zainteresirane strani povabljene, naj predložijo pripombe v zvezi s ponovnim začetkom preiskave proti izogibanju. Pripombe sta predložili dve strani.

(17)

Družba Eurobolt je trdila, da kršitev člena 15(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009, ki jo je ugotovilo Sodišče, ne more biti odpravljena naknadno, saj gre za kršitev bistvene postopkovne zahteve in zato vpliva na celotno izvedbo prvotne preiskave proti izogibanju.

(18)

Ta trditev je neutemeljena iz naslednjih razlogov. Kršitev člena 15(2) ne vpliva na celoten postopek, saj se nezakonitost, ki jo je ugotovilo Sodišče, ne nanaša na vsebinske ugotovitve o izogibanju. Kršitev je zato mogoče odpraviti tako, da se preiskava proti izogibanju ponovno začne na točki, ko je nastala nezakonitost. To pomeni predložitev prvotnih opažanj družbe Eurobolt in osnutka izvedbenega akta odboru v skladu s postopkom, ki se trenutno uporablja za uvedbo ukrepov proti izogibanju. To je postopek iz uvodne izjave 10. Veljavni zakonski rok za predložitev ustreznih informacij odboru je najpozneje 14 dni pred sestankom odbora. To odboru, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, omogoča, da se seznani z vsemi relevantnimi informacijami, tako da lahko države članice oblikujejo stališče glede osnutka izvedbenega akta. Kot je nedavno ugotovilo Sodišče, se nadaljevanje upravnega postopka in ponovna uvedba protidampinških dajatev na uvoz, ki je bil izveden v obdobju uporabe uredbe, ki je bila razglašena za nično, ne štejeta za nezdružljivo s pravilom o prepovedi retroaktivnosti (13).

(19)

Če se s sodbo Sodišča razveljavi protidampinška uredba, ima institucija, ki izvršuje to sodbo (v tem primeru Komisija), možnost, da nadaljuje postopek, ki je podlaga za to uredbo (14). Poleg tega ima tudi možnost, da v primeru, ko ugotovljena nepravilnost vpliva na celoten postopek, nadaljuje postopek v fazi, v kateri se je ta nepravilnost pojavila, zato da sprejme akt, s katerim nadomesti akt, ki je bil razglašen za neveljavnega (15).

(20)

Družba Eurobolt je trdila tudi, da ne bi bilo primerno, če bi Komisija ponovno uvedla ukrepe proti izogibanju, saj so potekli in bili razveljavljeni.

(21)

V zvezi s tem je treba poudariti, da je Komisija z odpravo postopkovne nepravilnosti in potrditvijo ugotovitev preiskave, ki jih zadevna sodba ni izpodbijala, izpolnila svojo obveznost, da uvede ukrepe za uvoz zadevnega izdelka, ki je bil izveden v obdobju uporabe teh ukrepov, tj. od 27. julija 2011 do 27. februarja 2016. Zato je Komisija trditev družbe Eurobolt zavrnila.

(22)

Druga zainteresirana stran, Evropsko združenje distributerjev pritrdilnih elementov (European Fastener Distributor Association, EFDA), je trdila, da se utemeljene in premišljene pripombe evropskih distributerjev pritrdilnih elementov in njihovih predstavniških teles sistematično ne upoštevajo. Združenje je trdilo tudi, da uvoznik v primeru, da lahko dokaže, da je ravnal s primerno skrbnostjo in sprejel vse potrebne ukrepe za zagotovitev zakonite proizvodnje zadevnega izdelka v Maleziji, ne bi smel biti zavezan plačilu protidampinške dajatve, vsako plačilo takih dajatev pa bi se mu moralo povrniti.

(23)

Komisija je zavrnila prvo trditev združenja EFDA, saj ni navedlo nobene specifične kršitve postopka pri ponovnem začetku preiskave in v zvezi s tem ni predložilo nobenih dokazov.

(24)

Kar zadeva drugo trditev združenja EFDA, člen 13(4) osnovne uredbe določa, da se v primeru, da se praksa, postopek ali dejavnost izogibanja dogajajo zunaj Unije, lahko odobrijo izvzetja proizvajalcem zadevnega izdelka, za katere se ugotovi, da niso vpleteni v izogibanje. Zato niso možna izvzetja na podlagi skrbnega ravnanja uvoznika, če do izogibanja pride zunaj EU (kot v tem primeru). Izvoznik mora dokazati, da je dejanski proizvajalec iz Malezije, in zaprositi za izvzetje. Kot je navedeno v oddelku 4 uredbe proti izogibanju, je za izvzetje zaprosilo več malezijskih izvoznikov, Komisija pa ga je odobrila devetim. Komisija je zato zavrnila drugo trditev EFDA.

(25)

Ob upoštevanju pripomb in njihove analize je Komisija sklenila, da bi bilo treba ponovno uvesti prvotne ukrepe za uvoz zadevnega izdelka, poslanega iz Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne.

(26)

Vse strani, ki so se javile ob ponovnem začetku preiskave proti izogibanju, so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala ponovno uvesti protidampinška dajatev. Po razkritju so imele na voljo obdobje za predložitev pripomb. Pripombe sta predložila družba Eurobolt in združenje EFDA.

(27)

Prvič, družba Eurobolt je trdila, da kršitve bistvenih postopkovnih zahtev vplivajo na celoten postopek in jih zato ni mogoče odpraviti naknadno. Drugič, družba Eurobolt je trdila, da ponovna uvedba ukrepov, katerih pravna podlaga je akt, ki ga STO šteje za nezakonitega, krši pravno državo in načelo dobrega javnega upravljanja. Tretjič, družba Eurobolt je trdila, da predlog Komisije za ponovno uvedbo ukrepov pomeni, da ni učinkovitega sodnega varstva, saj lahko Komisija preprosto naknadno odpravi morebitne kršitve, kar ruši ravnotežje moči v postopkih trgovinske zaščite. Četrtič, družba Eurobolt je trdila, da predlog Komisije ne upošteva odločitve nizozemskega višjega sodišča v zadevi Eurobolt v Staatssecretaris van Financiën (16), in Komisijo pozvala, naj ne posega v izključno pristojnost carinskih organov za odločanje o povračilu dajatev proti izogibanju, ki jih je plačala družba Eurobolt.

(28)

Kar zadeva prvo trditev družbe Eurobolt, ki je že bila navedena ob ponovnem začetku preiskave proti izogibanju, se Komisija sklicuje na uvodni izjavi 18 in 19. Ker ni bilo predloženih nobenih novih argumentov, je bila ta trditev zavrnjena.

(29)

Kar zadeva drugo trditev družbe Eurobolt, se je Komisija odločila, da bo ukrepe uskladila z ugotovitvami odborov in pritožbenega organa STO, zaradi česar je bila sprejeta uredba z dne 26. februarja 2016 (glej uvodno izjavo 5). Odločila se je, da tega ne bo storila z učinkom ex tunc. Komisija je morala nato sprejeti potrebne ukrepe za izvršitev sodbe Sodišča, tj. popraviti nezakonitost, ki jo je ugotovilo Sodišče. Ker je bilo mogoče popraviti procesno napako in so bile ugotovitve o izogibanju potrjene, je bila Komisija na podlagi nespornih ugotovitev preiskave proti izogibanju upravičena, da za obdobje uporabe ukrepov ponovno uvede dajatve proti izogibanju. Nobeden od navedenih ukrepov ne pomeni kršitve načela dobrega javnega upravljanja. Družba Eurobolt se je sklicevala na načelo dobrega javnega upravljanja, ni pa navedla, katera pravica naj bi bila v zvezi s tem kršena (17). Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(30)

Kar zadeva tretjo trditev družbe Eurobolt, je ustaljena sodna praksa, da je treba obseg in razloge za razglasitev ničnosti s sodbo Sodišča določiti v vsakem primeru posebej (sodba z dne 28. januarja 2016, CM Eurologistik GmbH in Grünwald Logistik Service GmbH (GLS) proti Hauptzollamt Duisburg in Hauptzollamt Hamburg-Stadt, C-283/14 in C-284/14, EU:C:2016:57, točka 49 in navedena sodna praksa), pri čemer sta lahko taka, da ne zahtevata celotnega in takojšnjega povračila zadevnih dajatev (sodba Sodišča z dne 15. marca 2018, Deichmann SE proti Hauptzollamt Duisburg, C-256/16, točka 70). V tem primeru zaradi kršitve ni bil nepravilen celoten postopek. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 7 do 10, bi se kršitev postopkovne zahteve v tem primeru lahko odpravila, ukrep pa bi se lahko ponovno uvedel v skladu z veljavnimi postopkovnimi pravili. Te obveznosti ne spodkopavajo načela učinkovitega sodnega varstva. Komisija je zato tudi to trditev zavrnila.

(31)

Kar zadeva četrto trditev družbe Eurobolt, kot je navedena v uvodni izjavi 8, je morala Komisija sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije. Odločitev nizozemskega višjega sodišča, ki se je poleg tega nanašala na vprašanje, ali je treba v primeru vračila protidampinških dajatev plačati tudi obresti, Komisije ni mogla odvezati obveznosti, ki izhaja iz sodbe Sodišča. Ukrep Komisije tudi ne pomeni prilastitve pristojnosti carinskih organov držav članic, kar je Sodišče potrdilo v zadevah C & J Clark International (18) in Deichmann (19). Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(32)

Združenje EFDA je izrazilo obžalovanje, da je bil njegov predhodni zahtevek, da se uvozniki izvzamejo iz plačila protidampinških dajatev, če lahko dokažejo skrbno ravnanje za zagotovitev zakonite proizvodnje zadevnega izdelka v Maleziji, zavrnjen. Komisijo je pozvalo, naj ponovno prouči njegove pomisleke.

(33)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 24, niso možna izvzetja na podlagi skrbnega ravnanja uvoznika, če do izogibanja pride zunaj EU (kot v tem primeru). Komisija je zato potrdila svojo prejšnjo zavrnitev zahtevka združenja EFDA.

(34)

Glede na navedeno pripombe, podane po razkritju, niso privedle do spremembe sklepa Komisije iz uvodne izjave 25.

(35)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (20) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(36)

Ta uredba je skladna z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –