27.2.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 58/4


DIREKTIVA SVETA (EU) 2020/262

z dne 19. decembra 2019

o določitvi splošnega režima za trošarino

(prenovitev)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 113 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 2008/118/ES (3) je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne nove spremembe, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno direktivo prenoviti.

(2)

Pogoji za obračunavanje trošarine za blago, zajeto v Direktivi 2008/118/ES, bi morali ostati usklajeni, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga.

(3)

Primerno je določiti trošarinsko blago, za katero se uporablja ta direktiva, in se zato sklicevati na direktive Sveta 92/83/EGS (4), 92/84/EGS (5), 2003/96/ES (6) in 2011/64/EU (7).

(4)

Trošarinsko blago je lahko obdavčeno z drugimi posrednimi davki za posebne namene. Da pa ne bi ogrozili koristnih učinkov pravil Unije glede posrednih davkov, bi morale v takih primerih države članice izpolnjevati nekatere bistvene elemente navedenih pravil.

(5)

Da bi zagotovili prosto gibanje, obdavčenje blaga, ki ni trošarinsko blago, ne bi smelo povzročiti formalnosti, povezane s prestopom mej.

(6)

Treba je zagotoviti uporabo formalnosti, kadar gre za gibanje trošarinskega blaga med ozemlji, ki so opredeljena kot del carinskega območja Unije, vendar so izvzeta iz področja te direktive, in ozemlji, za katera se ta direktiva uporablja.

(7)

Ker je za pravilno delovanje notranjega trga še vedno potrebno, da so koncept trošarine in pogoji za njeno plačilo enaki v vseh državah članicah, je treba na ravni Unije jasno določiti, kdaj se trošarinsko blago sprosti v porabo in kdo je zavezanec za plačilo trošarine.

(8)

Ker je trošarina davek na porabo blaga, se ne bi smela zaračunavati za trošarinsko blago, ki je bilo v določenih okoliščinah popolnoma uničeno ali je nepovratno izgubljeno.

(9)

Poleg popolnega uničenja ali nepovratne izgube blaga lahko pride do delnih izgub zaradi narave blaga. Razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah se za te delne izgube dajatev ne bi smela zaračunati, če ne presegajo predhodno določenih skupnih pragov za delno izgubo.

(10)

Države članice bi morale v primeru nenamernega presežka blaga, ugotovljenega med gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine, imeti možnost, da dovolijo, da se presežno blago prenese v davčno skladišče pod režimom odloga plačila trošarine.

(11)

Da se zagotovi enotna obravnava za delne izgube po vsej Uniji, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi z določanjem skupnih pragov za delne izgube. Komisija bi morala pri določanju teh pragov za delno izgubo upoštevati zlasti vidike fizičnih in kemičnih značilnosti blaga (kot so narava trošarinskega blaga, zlasti energentov (nestanovitnost), temperatura okolja med gibanjem, razdalja ali čas gibanja). Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (8). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(12)

Režim za pobiranje in vračanje trošarine vpliva na pravilno delovanje notranjega trga, zato bi moral slediti nediskriminacijskim merilom.

(13)

V primeru nepravilnosti med gibanjem trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine bi bilo treba trošarino zaračunati v državi članici, na ozemlju katere je bila storjena nepravilnost, ki je povzročila sprostitev v porabo, če pa ni mogoče ugotoviti, kje je bila nepravilnost storjena, pa v državi članici, kjer so nepravilnost odkrili. Če trošarinsko blago ne prispe v namembni kraj, nepravilnost pa ni bila odkrita, se šteje, da je bila nepravilnost storjena v odpremni državi članici.

(14)

Poleg primerov vračila, določenih v tej direktivi, bi morale države članice, kadar to zahteva namen te direktive, vrniti trošarino, plačano za trošarinsko blago, sproščeno v porabo.

(15)

Pravila in pogoji za dobave, ki so oproščene plačila trošarine, bi morali ostati usklajeni. Za plačila trošarine oproščeno dobavo organizacijam v drugih državah članicah bi bilo treba uporabljati potrdilo o oprostitvi.

(16)

Za zagotovitev enotnih pogojev glede oblike potrdila o oprostitvi bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(17)

Jasno bi bilo treba opredeliti, kdaj je dovoljena brezcarinska prodaja potnikom, ki zapuščajo ozemlje Unije, da ne bi prišlo do utaj in zlorab. Ker se osebe, ki potujejo po kopnem, lahko gibajo pogosteje in svobodneje v primerjavi z osebami, ki potujejo z letalom ali ladjo, je tveganje, da potnik ne bo spoštoval določb glede uvoza brez davka in trošarine, posledično pa breme carinskih organov zaradi nadzora bistveno večje pri potovanju po kopnem. Zato je primerno določiti, da prodaja brez plačila trošarine na kopenskih mejah ne bi smela biti dovoljena.

(18)

Da se zagotovi pobiranje trošarine, je treba izvajati preglede v obratih za proizvodnjo in skladiščenje, zato je treba za olajšanje takih pregledov ohraniti sistem skladišč, ki ga odobrijo pristojni organi. Vzdrževanje zaloge ali skladiščenje trošarinskega blaga bi bilo treba razumeti kot fizično posedovanje tega blaga.

(19)

Določiti je treba tudi zahteve, v skladu s katerimi bi morali ravnati imetniki trošarinskih skladišč in gospodarski subjekti brez statusa imetnika trošarinskega skladišča.

(20)

Za trošarinsko blago bi bilo treba pred sprostitvijo v porabo zagotoviti, da se lahko giba znotraj Unije pod režimom odloga plačila trošarine. Tako gibanje bi bilo treba dovoliti od trošarinskega skladišča do različnih namembnih krajev, zlasti do drugega trošarinskega skladišča, pa tudi do krajev, ki se v tej direktivi obravnavajo enako.

(21)

Gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine bi bilo treba dovoliti tudi od kraja njegovega uvoza do omenjenih namembnih krajev in v skladu s tem bi bilo treba sprejeti določbe v zvezi s statusom oseb, ki lahko odpremljajo blago od navedenega kraja uvoza, ne pa tudi imajo na zalogi ali skladiščijo.

(22)

Da bi zagotovili pravilno uporabo določbe o koncu gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga, bi bilo treba pojasniti, da se gibanje konča, ko se lahko prejemnik natančno seznani s količino blaga, ki jo je dejansko prejel. Kot dokaz za konec gibanja se lahko uporabi raztovarjanje in vnos v evidenco.

(23)

Da bi se omogočila uporaba postopka zunanjega tranzita po izvoznem postopku, bi moral carinski urad izstopa postati možen namembni kraj gibanja pod režimom odloga plačila trošarine. Določiti bi bilo treba trenutek, ko se v tem primeru konča režim odloga plačila trošarine. Določiti bi bilo treba, da pristojni organi v državi članici izvoza izpolnijo poročilo o izvozu na podlagi potrdila o izstopu, ki ga carinski urad izstopa pošlje carinskemu uradu izvoza na začetku postopka zunanjega tranzita. Da bi se omogočilo, da postopek zunanjega tranzita prevzame odgovornost za trošarinsko blago, za katerega se uporablja ta direktiva, je bil člen 189 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (10) spremenjen z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/1063 (11). Zato bi bilo treba omogočiti tudi dajanje trošarinskega blaga Unije v postopek zunanjega tranzita.

(24)

Da se pristojnim organom omogoči, da pri uvozu zagotovijo skladnost med elektronskim administrativnim dokumentom in carinsko deklaracijo, kadar se trošarinsko blago, sproščeno v prosti promet, giba s kraja uvoza pod režimom odloga trošarine, bi morala oseba, ki trošarinsko blago prijavi za uvoz, pristojnim organom v državi članici uvoza zagotoviti informacije o pošiljatelju in prejemniku ter dokazilo, da bo uvoženo blago odpremljeno iz države članice uvoza v drugo državo članico.

(25)

Da se zagotovi plačilo trošarine v primeru nezaključenega postopka trošarinskega gibanja, bi morale države članice zahtevati zavarovanje, ki bi ga moral predložiti imetnik trošarinskega odpremnega skladišča ali registrirani pošiljatelj ali, če odpremna država članica to dovoljuje, katera koli druga oseba, vključena v gibanje blaga, v skladu s pogoji, ki jih določijo države članice.

(26)

Več držav članic že omogoča opustitev zavarovanja za gibanje energentov po fiksnih cevovodih, ker ta vrsta gibanja predstavlja zelo nizko fiskalno tveganje. Da se uskladijo zahteve za zagotovitev zavarovanja v takih primerih, je primerno, da se opusti zahteva po zavarovanju za gibanje energentov po fiksnih cevovodih v vseh državah članicah.

(27)

Da se zagotovi hitro dokončanje potrebnih formalnosti in olajša nadzor gibanja trošarinskega blaga, ki se giba pod režimom odloga plačila trošarine, je primerno uporabljati računalniško podprti sistem, ki je bil uveden na podlagi Sklepa (EU) 2020/263 Evropskega parlamenta in Sveta (12) za izmenjavo elektronskih administrativnih dokumentov med zadevnimi osebami in pristojnimi organi (v nadaljnjem besedilu: računalniško podprti sistem).

(28)

Da se zagotovi, da so dokumenti, uporabljeni v okviru gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, brez težav razumljivi v vseh državah članicah in da se lahko obdelajo v računalniško podprtem sistemu, tudi kadar računalniško podprti sistem ni na voljo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z določitvijo strukture in vsebine navedenih dokumentov.

(29)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izpolnitev, predložitev in oddajo dokumentov, ki se uporabljajo v okviru gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, tudi kadar računalniško podprti sistem ni na voljo, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(30)

Primerno je določiti postopek, na podlagi katerega gospodarski subjekti obveščajo pristojne organe držav članic o odpremi in namembnem kraju pošiljk trošarinskega blaga. Upoštevati bi bilo treba položaj nekaterih prejemnikov, ki niso povezani v računalniško podprti sistem, vendar kljub temu lahko prejemajo trošarinsko blago, ki se giba pod režimom odloga plačila trošarine.

(31)

Da se zagotovi pravilno izvajanje pravil, povezanih z gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine, bi bilo treba razjasniti pogoje za začetek in konec gibanja ter za prenehanje odgovornosti.

(32)

Da lahko pristojni organi zagotovijo skladnost med elektronskim administrativnim dokumentom in carinsko deklaracijo za izvoz v primeru gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga trošarine pred iznosom z ozemlja Unije, bi morala oseba, ki trošarinsko blago prijavi za izvoz, pristojne organe v državi članici izvoza obvestiti o enotni administrativni referenčni oznaki.

(33)

Da lahko odpremna država članica sprejme ustrezne ukrepe, bi moral pristojni organ v državi članici izvoza obvestiti pristojni organ v odpremni državi članici o kakršnih koli nepravilnostih, do katerih pride pri izvozu, ali o dejstvu, da se blago ne bo več iznašalo z ozemlja Unije.

(34)

Da lahko pošiljatelj določi nov namembni kraj trošarinskega blaga, bi morala odpremna država članica pošiljatelja obvestiti, da se blago ne bo več iznašalo z ozemlja Unije.

(35)

Da bi se izboljšala možnost izvajanja nadzora med gibanjem trošarinskega blaga, bi oseba, ki spremlja trošarinsko blago, ali v primeru, da nihče ne spremlja blaga, prevoznik ali letalski prevoznik moral biti zmožen pristojnim organom pokazati enotno administrativno referenčno oznako v kakršni koli obliki, da lahko pridobijo podatke o trošarinskem blagu.

(36)

Treba je določiti postopke, ki se uporabljajo v primeru, ko računalniško podprti sistem ni na voljo.

(37)

Za uskladitev postopkov iz te direktive s postopki iz člena 335(4) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (13) in za poenostavitev priznavanja drugih dokazil o izstopu v odpremni državi članici bi bilo treba določiti minimalni seznam standardnih drugih dokazil o izstopu, ki dokazujejo, da je bilo blago izneseno z ozemlja Unije.

(38)

Za namene poenostavitve bi bilo treba državam članicam dovoliti, da določijo poseben režim za gibanje trošarinskega blaga z odlogom plačila trošarine, ki se v celoti izvaja na njihovem ozemlju, ali sklenejo dvostranske ali večstranske sporazume z drugimi državami članicami. Države članice, ki niso pogodbenice dvostranskih ali večstranskih sporazumov, ne bi smele biti obvezane, da sprejmejo poseben režim, določen s takšnim sporazumom.

(39)

Brez spreminjanja njihove splošne strukture je primerno razjasniti pravila obdavčenja in postopkovna pravila, ki se nanašajo na gibanje blaga, za katero je že bila plačana trošarina v državi članici.

(40)

Za trošarinsko blago, ki ga nabavijo fizične osebe za lastno uporabo in ga same prevažajo z ozemlja ene države članice na ozemlje druge države članice, bi se morala trošarina plačati v državi članici, kjer je bilo trošarinsko blago nabavljeno, v skladu z načelom, ki ureja notranji trg.

(41)

Stopnje trošarin za tobačne izdelke in alkoholne pijače, ki jih uporabljajo države članice, se razlikujejo zaradi več dejavnikov, kot sta davčna politika in politika javnega zdravja, razlike pa so v nekaterih primerih znatne. V zvezi s tem bi morale države članice imeti možnost obvladovati tveganja, ki olajšujejo davčne goljufije, izogibanje davkom ali davčne zlorabe ter ogrožajo ali spodkopavajo javno politiko ali varovanje zdravja in življenja ljudi. Države članice bi morale zato imeti možnost sprejeti ustrezne in sorazmerne ukrepe, ki bi jim omogočali, da opredelijo, ali je trošarinsko blago, ki ga z ozemlja ene države članice na ozemlje druge države članice prevaža fizična oseba, ta fizična oseba nabavila za lastno uporabo.

(42)

V primerih, kadar se trošarinsko blago po sprostitvi v porabo v državi članici dobavi v komercialne namene v drugi državi članici, je treba določiti, da nastane obveznost plačila trošarine v drugi državi članici. Zato bi bilo treba zlasti opredeliti pojem „dobava v komercialne namene“.

(43)

Računalniško podprti sistem, ki se trenutno uporablja za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, bi bilo treba razširiti na gibanje trošarinskega blaga, ki je bilo sproščeno v porabo na ozemlju ene države članice in ki se giba na ozemlje druge države članice, da bi se tam dobavilo v komercialne namene. Uporaba tega računalniško podprtega sistema bo poenostavila spremljanje takih premikov in zagotovila pravilno delovanje notranjega trga.

(44)

Kadar se trošarinsko blago sprosti v porabo na ozemlju ene države članice in se giba na ozemlje druge države članice, da bi se tam dobavilo v komercialne namene, je primerno pojasniti, kdo je zavezanec za plačilo trošarine in kdaj nastane obveznost plačila trošarine.

(45)

V izogib nepotrebnim investicijam bi bilo treba pri uvajanju informatizacije gibanja trošarinskega blaga, ki se sprosti v porabo na ozemlju ene države članice in se giba na ozemlje druge države članice, da bi se tam dobavilo v komercialne namene, v največji možni meri ponovno uporabiti obstoječi režim za gibanje pod režimom odloga plačila trošarine. V ta namen in da bi olajšali takšno gibanje, bi bilo treba določbe o zavarovanju za to gibanje uskladiti z določbami o zavarovanju za gibanje pod režimom odloga plačila trošarine, da se poveča izbira izdajateljev zavarovanja.

(46)

Da se olajša obstoječa registracija gospodarskih subjektov, ki jih zadeva režim odloga plačila trošarine, je treba trošarinskemu skladišču in registriranemu pošiljatelju dati možnost, da potem ko obvesti pristojne organe odpremne države članice, deluje kot certificirani pošiljatelj za trošarinsko blago, ki je sproščeno v porabo na ozemlju ene države članice in se giba na ozemlje druge države članice, da bi se tam dobavilo v komercialne namene. Hkrati bi moralo imeti trošarinsko skladišče ali registrirani prejemnik možnost delovati kot certificirani prejemnik za to trošarinsko blago.

(47)

Določiti je treba postopke, ki se uporabljajo v primeru, ko računalniško podprti sistem ni na voljo in je treba uporabiti nadomestni dokument.

(48)

Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da določijo poseben režim za gibanje trošarinskega blaga, ki se sprosti v porabo na ozemlju ene države članice in se giba na ozemlje druge države članice, da bi se tam dobavilo v komercialne namene na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov z drugimi državami članicami, da se omogoči poenostavitev. Države članice, ki niso pogodbenice dvostranskih ali večstranskih sporazumov, ne bi smele biti obvezane, da sprejmejo poseben režim, določen s takšnim sporazumom.

(49)

Da se zagotovi, da so dokumenti, uporabljeni v okviru gibanja trošarinskega blaga, za katero se šteje, da se dobavi v komercialne namene, brez težav razumljivi v vseh državah članicah in da se lahko obdelajo v računalniško podprtem sistemu, tudi kadar računalniško podprti sistem ni na voljo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z določitvijo strukture in vsebine navedenih dokumentov.

(50)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izpolnitev, predložitev in oddajo dokumentov, ki se uporabljajo v okviru gibanja trošarinskega blaga, za katero se šteje, da se dobavi v komercialne namene, tudi kadar računalniško podprti sistem ni na voljo, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(51)

Kadar trošarinsko blago kupijo osebe, ki niso imetniki trošarinskih skladišč ali registrirani prejemniki in ki ne opravljajo samostojne gospodarske dejavnosti, in to blago pošlje ali prevaža pošiljatelj, ki opravlja samostojno gospodarsko dejavnost ali ki pošlje ali prevaža blago v svojem imenu, bi se morala trošarina plačati v namembni državi članici. Določiti bi bilo treba postopek, v skladu s katerim mora ravnati pošiljatelj za plačilo trošarine. Za zagotovitev plačila v namembni državi članici bi se moral pošiljatelj ali njegov davčni zastopnik prijaviti in jamčiti za plačilo trošarine pri posebej določenem pristojnem uradu pod pogoji, ki jih določi namembna država članica. Za lažje izvajanje tega režima bi pošiljatelj moral imeti možnost izbire, ali bo za izpolnjevanje zahtev glede registracije in plačila zavarovanja uporabljal davčnega zastopnika. Če niti pošiljatelj niti davčni zastopnik ne izpolnjujeta teh zahtev, bi moral biti prejemnik dolžen plačati trošarino v namembni državi članici.

(52)

Da bi se izognili navzkrižju interesov med državami članicami in dvojni obdavčitvi v primerih, ko se trošarinsko blago, ki je že sproščeno v porabo na ozemlju ene države članice, giba znotraj Unije, bi bilo treba sprejeti določbe za primere nepravilnosti v zvezi s trošarinskim blagom po njegovi sprostitvi v porabo.

(53)

Države članice bi morale imeti možnost določiti, da je blago, ki je sproščeno v porabo, označeno z davčnimi ali nacionalnimi identifikacijskimi oznakami. Uporaba teh oznak ne bi smela ovirati trgovine znotraj Unije. Ker uporaba teh oznak ne bi smela povzročiti dvojne obdavčitve, bi bilo treba jasno opredeliti, da mora država članica, ki je izdala oznake, vrniti, odpustiti ali sprostiti vsak znesek, ki je bil plačan ali zajamčen za pridobitev takšnih oznak, če je obveznost plačila trošarine nastala ali je bila trošarina pobrana v drugi državi članici. Da pa bi se izognili vsakršni zlorabi, bi morale države članice, ki so izdale te oznake, imeti možnost določiti, da je treba za vračilo, odpustitev ali sprostitev predložiti dokazila o njihovem umiku ali uničenju.

(54)

Uporaba običajnih zahtev glede gibanja in spremljanja trošarinskega blaga bi lahko pomenila nesorazmerno administrativno obremenitev za male proizvajalce vina. Zato bi morale imeti države članice možnost, da te proizvajalce oprostijo nekaterih zahtev.

(55)

Upoštevati bi bilo treba dejstvo, da za trošarinsko blago, ki se uporablja za oskrbo ladij in zrakoplovov, še ni bil najden primeren skupni pristop.

(56)

Kar zadeva trošarinsko blago, ki se uporablja za gradnjo in vzdrževanje čezmejnih mostov med državami članicami, bi morale te države članice zaradi zmanjšanja upravnega bremena imeti možnost sprejeti ukrepe, ki odstopajo od običajnih pravil in postopkov za trošarinsko blago, ki se giba z ozemlja ene države članice na ozemlje druge države članice.

(57)

Da bi omogočili obdobje prilagoditve elektronskemu nadzornemu sistemu za gibanje blaga, bi morale imeti države članice možnost, da izkoristijo prehodno obdobje, v katerem se tako gibanje lahko še naprej izvaja v skladu s formalnostmi, določenimi v Direktivi 2008/118/ES.

(58)

Ker cilja te direktive, to je zagotavljanja skupnega režima v zvezi z nekaterimi vidiki trošarine, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(59)

Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki so bile v primerjavi s predhodno direktivo vsebinsko spremenjene. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz predhodne direktive.

(60)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in datumov začetka uporabe direktiv, ki so navedene v delu B Priloge I –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

1.   Ta direktiva določa splošni režim za trošarino, ki neposredno ali posredno zadeva porabo naslednjega blaga (v nadaljnjem besedilu: trošarinsko blago):

(a)

energentov in električne energije, zajetih v Direktivi 2003/96/ES;

(b)

alkohola in alkoholnih pijač, zajetih v direktivah 92/83/EGS in 92/84/EGS;

(c)

tobačnih izdelkov, zajetih v Direktivi 2011/64/EU.

2.   Države članice lahko pobirajo druge posredne davke na trošarinsko blago za posebne namene, če so ti davki skladni z davčnimi pravili Unije, ki se uporabljajo za trošarino ali davek na dodano vrednost, glede določanja davčne osnove, izračunavanja davka, davčne obveznosti in davčnega nadzora, ta pravila pa ne vključujejo določb o oprostitvah.

3.   Države članice lahko pobirajo davke na:

(a)

proizvode, ki niso trošarinsko blago;

(b)

opravljanje storitev, vključno s tistimi, ki se nanašajo na trošarinsko blago in jih ni mogoče označiti za prometne davke.

Vendar pa pobiranje takih davkov pri trgovanju med državami članicami ne sme povzročati formalnosti, povezanih s prestopom meje.

Člen 2

Uporaba carinskega zakonika Unije za trošarinsko blago

1.   Formalnosti, določene v carinskih določbah Unije za vstop blaga na carinsko območje Unije, se smiselno uporabljajo za vstop trošarinskega blaga na ozemlje Unije z enega od ozemelj iz člena 4(2).

2.   Formalnosti, določene v carinskih določbah Unije za izstop blaga s carinskega območja Unije, se smiselno uporabljajo za izstop trošarinskega blaga z ozemlja Unije na eno od ozemelj iz člena 4(2).

3.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se Finski dovoli, da za gibanja trošarinskega blaga med ozemljem te države članice in ozemlji iz točke (c) člena 4(2) uporablja enake postopke, kot so tisti, ki se uporabljajo za taka gibanja na ozemlju te države članice.

4.   Členi 14 do 46 se ne uporabljajo za trošarinsko blago, ki ima carinski status neunijskega blaga, kakor je opredeljeno v točki 24 člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14).

Člen 3

Opredelitve pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„imetnik trošarinskega skladišča“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima dovoljenje pristojnih organov države članice, da pri opravljanju poslovne dejavnosti te osebe proizvaja, predeluje, ima na zalogi, skladišči, prejema ali odpremlja trošarinsko blago pod režimom odloga plačila trošarine v trošarinskem skladišču;

(2)

„ozemlje države članice“ pomeni ozemlje države članice, za katero veljata Pogodbi, v skladu s členoma 349 in 355 PDEU, z izjemo tretjih ozemelj;

(3)

„ozemlje Unije “ pomeni ozemlja držav članic;

(4)

„tretja ozemlja“ pomeni ozemlja iz člena 4(2) in (3);

(5)

„tretje države“ pomeni vsako državo ali ozemlje, za katero se Pogodbi ne uporabljata;

(6)

„režim odloga plačila trošarine“ pomeni davčni režim, ki se uporablja za proizvodnjo, predelavo, vzdrževanje zaloge, skladiščenje ali gibanje trošarinskega blaga, pri katerem je plačilo trošarine odloženo;

(7)

„uvoz“ pomeni sprostitev blaga v prosti promet v skladu s členom 201 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(8)

„nepravilni vstop“ pomeni, da na ozemlje Unije vstopi blago, ki ni bilo dano v postopek sprostitve v prosti promet v skladu s členom 201 Uredbe (EU) št. 952/2013 in za katero je nastal carinski dolg v skladu s členom 79(1) navedene uredbe ali bi nastal, če bi za blago veljala obveznost plačila carine;

(9)

„registrirani prejemnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ji pristojni organi namembne države članice izdajo dovoljenje pod pogoji, ki jih določijo navedeni organi, da pri opravljanju poslovne dejavnosti te osebe prejme trošarinsko blago, ki se giba z ozemlja druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine;

(10)

„registrirani pošiljatelj“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ji pristojni organi države članice uvoza izdajo dovoljenje, da pri opravljanju poslovne dejavnosti te osebe in pod pogoji, ki jih določijo navedeni organi, odpremlja le trošarinsko blago pod režimom odloga plačila trošarine ob sprostitvi v prosti promet v skladu s členom 201 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(11)

„trošarinsko skladišče“ pomeni kraj, kjer imetnik trošarinskega skladišča pri poslovanju te osebe trošarinsko blago proizvaja, predeluje, ima na zalogi, skladišči, prejema ali odpremlja pod režimom odloga plačila trošarine, ob upoštevanju nekaterih pogojev, ki jih določijo pristojni organi države članice, v kateri se nahaja trošarinsko skladišče;

(12)

„certificirani pošiljatelj“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je registrirana pri pristojnih organih odpremne države članice, da pri poslovanju te osebe odpremlja trošarinsko blago, ki je bilo sproščeno v porabo na ozemlju ene države članice in nato prepeljano na ozemlje druge države članice;

(13)

„certificirani prejemnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je registrirana pri pristojnih organih namembne države članice, da pri poslovanju te osebe prejema trošarinsko blago, ki je bilo sproščeno v porabo na ozemlju ene države članice in nato prepeljano na ozemlje druge države članice;

(14)

„namembna država članica“ pomeni državo članico, v katero se dobavi ali v kateri se uporabi trošarinsko blago v skladu z določbami te direktive;

(15)

„odpustitev“ pomeni opustitev obveznosti plačila neplačanega zneska trošarin;

(16)

„vračilo“ pomeni vračilo plačanega zneska trošarin.

Člen 4

Ozemeljska uporaba

1.   Ta direktiva in direktive 92/83/EGS, 92/84/EGS, 2003/96/ES in 2011/64/EU se uporabljajo za ozemlje Unije.

2.   Ta direktiva in direktive 92/83/EGS, 92/84/EGS, 2003/96/ES in 2011/64/EU se ne uporabljajo za naslednja ozemlja, ki so del carinskega območja Unije:

(a)

Kanarske otoke;

(b)

francoska ozemlja iz člena 349 in člena 355(1) PDEU;

(c)

Ålandske otoke;

(d)

Kanalske otoke.

3.   Ta direktiva in direktive 92/83/EGS, 92/84/EGS, 2003/96/ES in 2011/64/EU se ne uporabljajo za ozemlja iz člena 355(3) PDEU niti za naslednja druga ozemlja, ki niso del carinskega območja Unije:

(a)

otok Helgoland;

(b)

območje Büsingen;

(c)

Ceuto;

(d)

Melillo;

(e)

Livigno.

4.   Španija lahko z uradno izjavo sporoči, da se od prvega dne drugega meseca po vložitvi take izjave za Kanarske otoke uporabljajo ta direktiva in direktive 92/83/EGS, 92/84/EGS, 2003/96/ES in 2011/64/EU za vse trošarinsko blago ali nekatere trošarinske izdelke iz člena 1, ob upoštevanju ukrepov za prilagoditev veliki oddaljenosti Kanarskih otokov.

5.   Francija lahko z uradno izjavo sporoči, da se od prvega dne drugega meseca po vložitvi take uradne izjave za ozemlja iz točke (b) odstavka 2 uporabljajo ta direktiva in direktive 92/83/EGS, 92/84/EGS, 2003/96/ES in 2011/64/EU za vse trošarinsko blago ali nekatere trošarinske izdelke iz člena 1, ob upoštevanju ukrepov za prilagoditev njihovi veliki oddaljenosti.

6.   Z določbami te direktive Grčiji ni preprečena ohranitev posebnega statusa gore Atos, ki je zagotovljen s členom 105 grške ustave.

Člen 5

Posebni ozemeljski status

1.   Glede na konvencije in pogodbe, sklenjene s Francijo, Italijo, Ciprom in Združenim kraljestvom, se Kneževina Monako, San Marino in suvereni coni Združenega kraljestva Akrotiri in Dhekelia ter otok Man pri uporabi te direktive ne obravnavajo kot tretje države.

2.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi, da se gibanje trošarinskega blaga, ki

(a)

izhaja iz Kneževine Monako ali je namenjeno tja, obravnava kot gibanje, ki izhaja iz Francije ali je tja namenjeno;

(b)

izhaja iz San Marina ali je namenjeno tja, obravnava kot gibanje, ki izhaja iz Italije ali je tja namenjeno;

(c)

izhaja iz suverenih con Združenega kraljestva Akrotiri in Dhekelia ali je namenjeno tja, obravnava kot gibanje, ki izhaja s Cipra ali je tja namenjeno;

(d)

izhaja z otoka Man ali je namenjeno tja, obravnava kot gibanje, ki izhaja iz Združenega kraljestva ali je tja namenjeno.

3.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi, da se gibanje trošarinskega blaga, ki izhaja iz Jungholza in Mittelberga (Kleines Walsertal) ali je namenjeno tja, obravnava kot gibanje, ki izhaja iz Nemčije ali je tja namenjeno.

Poglavje II

Splošne postopkovne določbe

Oddelek 1

Obdavčljivi dogodek, obveznost plačila, nepravilnosti med gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine

Člen 6

Obdavčljivi dogodek, kraj in čas obveznosti plačila, uničenje in nepovratne izgube

1.   Za trošarinsko blago velja obveznost plačila trošarine ob:

(a)

njegovi proizvodnji, po potrebi vključno s pridobivanjem na ozemlju Unije;

(b)

njegovem uvozu ali nepravilnem vstopu na ozemlje Unije.

2.   Obveznost plačila trošarine nastane ob sprostitvi v porabo in v državi članici, kjer se to zgodi.

3.   V tej direktivi „sprostitev v porabo“ pomeni:

(a)

odpremo trošarinskega blaga, vključno z nepravilno odpremo, iz režima odloga plačila trošarine;

(b)

vzdrževanje zaloge ali skladiščenje trošarinskega blaga, tudi v primerih nepravilnosti, zunaj režima odloga plačila trošarine, pri katerem se trošarina v skladu z veljavnimi določbami prava Unije in nacionalne zakonodaje ne pobira;

(c)

proizvodnjo, vključno s predelavo, trošarinskega blaga ter nepravilno proizvodnjo ali predelavo zunaj režima odloga plačila trošarine;

(d)

uvoz trošarinskega blaga, razen če se za trošarinsko blago takoj po uvozu začne uporabljati režim odloga plačila trošarine, ali nepravilni vstop trošarinskega blaga, razen če je carinski dolg ugasnil v skladu s točkami (e), (f), (g) in (k) člena 124(1) Uredbe (EU) št. 952/2013. Če je carinski dolg ugasnil v skladu s točko (e) člena 124(1) Uredbe (EU) št. 952/2013, lahko države članice v nacionalnem pravu določijo kazen glede na znesek trošarinskega dolga, ki bi nastal.

4.   Čas odpreme iz režima odloga plačila trošarine iz točke (a) odstavka 3 je:

(a)

ko registrirani prejemnik prejme trošarinsko blago v primerih iz točke (a)(ii) člena 16(1);

(b)

ko prejemnik prejme trošarinsko blago v primerih iz točke (a)(iv) člena 16(1);

(c)

ko se trošarinsko blago prejme na kraju neposredne dobave v primerih iz člena 16(4).

5.   Za trošarinsko blago, ki je v režimu odloga plačila trošarine in je popolnoma uničeno ali popolnoma ali delno nepovratno izgubljeno zaradi nepredvidljivih okoliščin, višje sile ali soglasja za uničenje blaga pristojnih organov države članice, se ne šteje, da je sproščeno v porabo.

6.   Za namene te direktive se blago šteje za popolnoma uničeno ali nepovratno izgubljeno, kadar ga kot trošarinsko blago ni več mogoče uporabljati.

7.   Delna izguba zaradi narave blaga, do katere pride med gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine med državami članicami, se ne šteje za sprostitev v porabo, če je količina izgube nižja od skupnega praga za delno izgubo za to trošarinsko blago, razen če država članica utemeljeno sumi, da gre za goljufijo ali nepravilnost. Tisti del delne izgube, ki presega skupni prag za delno izgubo za to trošarinsko blago, se obravnava kot sprostitev v porabo.

8.   Država članica lahko določi lastna pravila za obravnavo delnih izgub pod režimom odloga plačila trošarine, ki niso zajete v odstavku 7.

9.   V primeru popolnega uničenja ali popolne ali delne nepovratne izgube trošarinskega blaga iz odstavka 5 se pristojnim organom države članice, v kateri je prišlo do popolnega uničenja ali popolne ali delne nepovratne izgube oziroma v kateri je bila izguba ugotovljena, če ni mogoče ugotoviti, kje je prišlo do izgube, predloži ustrezno dokazilo.

Kadar se ugotovi popolno uničenje ali popolna ali delna nepovratna izguba trošarinskega blaga, se po predložitvi ustreznega dokazila v celoti ali delno sprosti zavarovanje, predloženo v skladu s členom 17.

10.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 51, s katerimi določi skupne pragove za delno izgubo iz odstavka 7 tega člena in člena 45(2), pri čemer med drugim upošteva naravo blaga, fizične in kemične značilnosti blaga, temperaturo okolja med gibanjem, razdaljo ali čas gibanja ter navede trošarinsko blago, ustrezni skupni prag za delno izgubo kot odstotek skupne količine in druge pomembne vidike v zvezi s prevozom blaga.

Če skupni pragovi za delno izgubo niso določeni, države članice še naprej uporabljajo nacionalne določbe.

Člen 7

Zavezanec za plačilo trošarine

1.   Oseba, ki postane zavezanec za plačilo trošarine, je:

(a)

v zvezi z odpremo trošarinskega blaga iz režima odloga plačila trošarine iz točke (a) člena 6(3):

(i)

imetnik trošarinskega skladišča, registrirani prejemnik ali katera koli druga oseba, ki sprosti ali v imenu katere se trošarinsko blago sprosti iz režima odloga plačila trošarine ali v primeru, ko je to blago nepravilno odpremljeno iz trošarinskega skladišča, vse druge osebe, vključene pri tej odpremi;

(ii)

v primeru nepravilnosti med gibanjem trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine iz člena 9(1), (2) in (4): imetnik trošarinskega skladišča, registrirani pošiljatelj ali katera koli druga oseba, ki je jamčila za plačilo trošarine v skladu s členom 17(1) in (3), ali katera koli oseba, ki je sodelovala pri nepravilni odpremi in je vedela oziroma bi morala vedeti, za nepravilnosti pri odpremi;

(b)

v zvezi z vzdrževanjem zaloge ali skladiščenjem trošarinskega blaga iz točke (b) člena 6(3): oseba, ki ima na zalogi ali skladišči trošarinsko blago ali katera koli druga oseba, vključena v vzdrževanje zaloge ali skladiščenje trošarinskega blaga, ali katera koli kombinacija teh oseb v skladu z načelom solidarne odgovornosti;

(c)

v zvezi s proizvodnjo, vključno s predelavo, trošarinskega blaga iz točke (c) člena 6(3): oseba, ki proizvaja trošarinsko blago in, v primeru nepravilne proizvodnje, katera koli druga oseba, vključena v njegovo proizvodnjo;

(d)

v zvezi z uvozom ali nepravilnim vstopom trošarinskega blaga iz točke (d) člena 6(3): deklarant, kot je opredeljen v točki 15 člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013 (v nadaljnjem besedilu: deklarant), ali katera koli druga oseba, kot je opredeljena v členu 77(3) navedene uredbe, ter, v primeru nepravilnega vstopa, katera koli druga oseba, povezana z zadevnim nepravilnim vstopom.

2.   Kadar je več oseb zavezanih plačilu iste trošarine, so solidarno zavezane k plačilu takšnega dolga.

Člen 8

Pogoji za plačilo obveznosti in stopnje trošarine, ki se uporabljajo

Uporabljajo se tisti pogoji za plačilo obveznosti in stopnje trošarine, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine v državi članici, kjer se blago sprosti v porabo.

Trošarina se obračuna in pobere, ter, kadar je to primerno, vrne ali odpusti v skladu s postopki posamezne države članice. Države članice uporabljajo enake postopke za domače blago in blago iz drugih držav članic.

Z odstopanjem od prvega odstavka se s spremembo stopnje trošarinske višina trošarine za zaloge trošarinskega blaga, ki so že bile sproščene v porabo, lahko po potrebi zviša ali zniža.

Člen 9

Nepravilnosti med gibanjem trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine

1.   Če je med gibanjem trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine prišlo do nepravilnosti, zaradi česar je bilo trošarinsko blago sproščeno v porabo v skladu s točko (a) člena 6(3), se trošarinsko blago sprosti v porabo na ozemlju države članice , kjer se je nepravilnost zgodila.

2.   Če se je med gibanjem trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine odkrila nepravilnost, zaradi česar je bilo trošarinsko blago sproščeno v porabo v skladu s točko (a) člena 6(3), in ni mogoče ugotoviti, kje je prišlo do nepravilnosti, velja, da se je zgodila na ozemlju države članice, kjer je bila ugotovljena, in takrat, ko je bila ugotovljena.

3.   V primerih iz odstavkov 1 in 2 pristojni organi države članice, v kateri je bilo blago sproščeno v porabo ali šteje, da je bilo sproščeno v porabo, obvestijo pristojne organe odpremne države članice.

4.   Če trošarinsko blago pod režimom odloga plačila trošarine ne prispe v namembni kraj in če med gibanjem ni bila odkrita nobena nepravilnost, zaradi česar bi bilo trošarinsko blago sproščeno v porabo v skladu s točko (a) člena 6(3), velja, da je bila nepravilnost storjena v odpremni državi članici v trenutku, ko se je gibanje začelo, razen če se v štirih mesecih po začetku gibanja v skladu s členom 19(1) pristojnim organom odpremne države članice predloži dokaz o koncu gibanja v skladu s členom 19(2) ali o kraju, kjer je bila nepravilnost storjena.

Če oseba, ki je jamčila za plačilo v skladu s členom 17, ni vedela, da blago ni prispelo v namembni kraj, ali pa obstaja možnost, da tega ni vedela, se ji odobri enomesečni rok od dneva, ko ji pristojni organi odpremne države članice to sporočijo, da ta oseba lahko predloži dokaz o koncu gibanja v skladu s členom 19(2) oziroma o kraju, kjer je bila nepravilnost storjena.

5.   Če se v primerih iz odstavkov 2 in 4 pred potekom treh let od začetka gibanja v skladu s členom 19(1) ugotovi, v kateri državi članici se je dejansko zgodila nepravilnost, se uporabi odstavek 1.

Pristojni organi države članice, v kateri se je zgodila nepravilnost, obvestijo pristojne organe države članice, v kateri se je trošarina pobrala, ti pa jo povrnejo ali odpustijo, takoj ko druga država članica predloži dokaz, da je trošarino pobrala.

6.   Za namene tega člena „nepravilnost“ pomeni okoliščine med gibanjem trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, zaradi katerih se gibanje oziroma del gibanja trošarinskega blaga ni končalo v skladu s členom 19(2), razen okoliščin iz člena 6(5) in (6).

Oddelek 2

Vračilo in odpustitev

Člen 10

Vračilo in odpustitev

Poleg primerov iz člena 37(4), člena 44(5) in člena 46(3) ter primerov iz direktiv 92/83/EGS, 92/84/EGS, 2003/96/ES in 2011/64/EU lahko pristojni organi države članice, v kateri je bilo to blago sproščeno v porabo v primerih, ki jih je določila država članica, in v skladu s pogoji, ki jih določi država članica, da bi preprečila kakršno koli utajo ali zlorabo, trošarino na trošarinsko blago, sproščeno v porabo, na zahtevo zadevne osebe povrnejo ali odpustijo.

Tako vračilo ali odpustitev ne sme povzročiti oprostitev, razen tistih, določenih v členu 11 ali direktivah 92/83/EGS, 92/84/EGS, 2003/96/ES ali 2011/64/EU.

Oddelek 3

Oprostitve

Člen 11

Oprostitve plačila trošarine

1.   Trošarina se ne plačuje za trošarinsko blago, namenjeno:

(a)

da se uporabi v okviru diplomatskih ali konzularnih odnosov;

(b)

da ga uporabijo mednarodne organizacije, ki jih javni organi države članice gostiteljice priznajo kot take, in člani takšnih organizacij v mejah in pod pogoji, določenimi v mednarodnih konvencijah o ustanovitvi teh organizacij ali v sporazumih o sedežu;

(c)

da ga uporabijo oborožene sile vsake države članice, ki ni država članica, v kateri nastane obveznost plačila trošarine, za potrebe teh sil, civilnega osebja, ki jih spremlja, ali za oskrbo njihovih menz in kantin, kadar te sile sodelujejo pri obrambnih prizadevanjih za izvajanje dejavnosti Unije v okviru skupne varnostne in obrambne politike;

(d)

da ga uporabijo oborožene sile vsake države članice Severnoatlantske pogodbe, ki ni država članica, v kateri nastane obveznost plačila trošarine, za potrebe teh sil, civilnega osebja, ki jih spremlja, ali za oskrbo njihovih menz in kantin;

(e)

da ga uporabijo oborožene sile Združenega kraljestva, ki so v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Republike Ciper z dne 16. avgusta 1960 nameščene na Cipru, za potrebe teh sil, civilnega osebja, ki jih spremlja, ali za oskrbo njihovih menz in kantin;

(f)

da se porabi v skladu s sporazumom, sklenjenim s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, če je tak sporazum dovoljen ali potrjen glede oprostitve plačila davka na dodano vrednost.

2.   Za oprostitve veljajo pogoji in omejitve, ki jih določi država članica gostiteljica. Države članice lahko odobrijo oprostitve kot vračilo trošarine.

Člen 12

Potrdilo o oprostitvi

1.   Trošarinsko blago, ki se giba z ozemlja ene države članice na ozemlje druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine in zanj velja oprostitev iz člena 11(1), spremlja potrdilo o oprostitvi. Potrdilo o oprostitvi navaja naravo in količino trošarinskega blaga, ki se dobavi, vrednost blaga in identiteto oproščenega prejemnika ter državo članico gostiteljico, ki potrdi oprostitev.

2.   Države članice lahko uporabijo potrdilo o oprostitvi iz odstavka 1, tako da vključijo druga področja posrednega obdavčenja in da zagotovijo, da je potrdilo o oprostitvi združljivo s pogoji in omejitvami za uveljavljanje oprostitev v njihovem nacionalnem pravu.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obrazec, ki se uporabi za potrdilo o oprostitvi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).

4.   Postopek iz členov 20 do 27 se ne uporablja za gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, namenjenega oboroženim silam iz točke (d) člena 11(1), za katerega velja postopek, ki neposredno temelji na Severnoatlantski pogodbi.

Vendar države članice lahko določijo, da se postopek iz členov 20 do 27 uporablja za takšna gibanja, ki se odvijajo izključno na njihovem ozemlju ali – po dogovoru med zadevnimi državami članicami – med njihovimi ozemlji.

Člen 13

Oprostitve plačila trošarine za potnike, ki potujejo v tretje države ali na tretja ozemlja

1.   Države članice lahko oprostijo plačilo trošarine za trošarinsko blago, ki ga dobavijo brezcarinske prodajalne in ga potniki na poletu ali morski plovbi v osebni prtljagi odnesejo na tretje ozemlje ali v tretjo državo.

2.   Blago, dobavljeno na letalu ali ladji med poletom ali morsko plovbo na tretje ozemlje ali v tretjo državo, se obravnava enako kakor blago, ki ga dobavljajo brezcarinske prodajalne.

3.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se oprostitve iz odstavkov 1 in 2 uporabljajo tako, da se preprečijo morebitne utaje, izogibanja ali zlorabe.

4.   V tem členu se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„brezcarinska prodajalna“ pomeni vsako poslovalnico na letališču ali v pristanišču, ki izpolnjuje pogoje, ki jih določijo pristojni organi držav članic, zlasti na podlagi odstavka 3;

(b)

„potnik, ki potuje na tretje ozemlje ali v tretjo državo“ pomeni vsakega potnika z dokumentom za potovanje po zraku ali morju, ki dokazuje, da je neposredni končni namembni kraj letališče ali pristanišče na tretjem ozemlju ali v tretji državi.

Poglavje III

Proizvodnja, predelava, vzdrževanje zalog in skladiščenje

Člen 14

Splošne določbe

1.   Vsaka država članica določi pravila glede proizvodnje, predelave, vzdrževanja zalog in skladiščenja trošarinskega blaga, za katero velja ta direktiva.

2.   Proizvodnja, predelava, vzdrževanje zalog in skladiščenje trošarinskega blaga, za katero trošarina še ni plačana, se opravljajo v trošarinskem skladišču.

Člen 15

Pogoji za dovoljenje za imetnika trošarinskega skladišča

1.   Za odprtje in delovanje trošarinskega skladišča imetnik trošarinskega skladišča pridobi dovoljenje pristojnih organov države članice, v kateri je trošarinsko skladišče.

To dovoljenje je v skladu s pogoji, ki jih organi smejo določiti zaradi preprečitve kakršne koli utaje ali zlorabe.

2.   Imetnik trošarinskega skladišča mora:

(a)

po potrebi zagotoviti zavarovanje za kritje tveganja, povezanega s proizvodnjo, predelavo, vzdrževanjem zalog in skladiščenjem trošarinskega blaga;

(b)

ravnati v skladu z zahtevami, ki jih določi država članica, na ozemlju katere je trošarinsko skladišče;

(c)

za vsako trošarinsko skladišče voditi evidenco zalog in gibanja trošarinskega blaga;

(d)

v svoje trošarinsko skladišče vnesti in ob koncu gibanja v svojo evidenco vpisati vse trošarinsko blago, ki se giba pod režimom odloga plačila trošarine, razen kjer se uporablja člen 16(4);

(e)

privoliti v vsak nadzor in preverjanje zalog.

Pogoje zavarovanja iz točke (a) prvega pododstavka določijo pristojni organi države članice, ki izda dovoljenje za trošarinsko skladišče.

Poglavje IV

Gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 16

Splošne določbe za kraj odpreme in namembni kraj gibanja

1.   Trošarinsko blago se lahko giba pod režimom odloga plačila trošarine med naslednjimi kraji na ozemlju Unije, tudi prek tretje države ali tretjega ozemlja:

(a)

od trošarinskega skladišča do:

(i)

drugega trošarinskega skladišča;

(ii)

registriranega prejemnika;

(iii)

kraja, kjer trošarinsko blago zapusti ozemlje Unije, kot je navedeno v členu 25(1);

(iv)

prejemnika iz člena 11(1), kadar je blago odpremljeno z ozemlja druge države članice;

(v)

carinskega urada izstopa v primerih, določenih v členu 329(5) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, ki je hkrati carinski urad odpreme za postopek zunanjega tranzita, v primerih, določenih v členu 189(4) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446;

(b)

od kraja uvoza do katerega koli namembnega kraja iz točke (a), kadar blago odpremi registrirani pošiljatelj.

Za namene tega člana „kraj uvoza“ pomeni kraj, kjer se blago sprosti v prosti promet v skladu s členom 201 Uredbe (EU) št. 952/2013.

2.   Razen kadar uvoz poteka v davčnem skladišču, se lahko trošarinsko blago prepelje s kraja uvoza pod režimom odloga plačila trošarine samo, če deklarant ali katera koli oseba, ki je neposredno ali posredno udeležena v carinskih formalnostih v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 952/2013, pristojnim organom države članice uvoza zagotovi naslednje:

(a)

enotno trošarinsko številko iz točke (a) člena 19(2) Uredbe Sveta (EU) št. 389/2012 (15) za identifikacijo registriranega pošiljatelja za gibanje;

(b)

enotno trošarinsko številko iz točke (a) člena 19(2) Uredbe (EU) št. 389/2012 za identifikacijo prejemnika pošiljke blaga;

(c)

po potrebi dokaz, da je uvoženo blago namenjeno odpremi z ozemlja države članice uvoza na ozemlje druge države članice.

3.   Države članice lahko določijo, da se dokaz iz točke (c) odstavka 2 pristojnim organom predloži izključno na zahtevo.

4.   Z odstopanjem od točke (a)(i) in (ii) in točke (b) odstavka 1 tega člena lahko namembna država članica pod pogoji, ki jih sama določi, dovoli gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine do kraja neposredne dobave, ki je na njenem ozemlju, kadar ta kraj določi imetnik trošarinskega skladišča v namembni državi članici ali registrirani prejemnik, ki ni registrirani prejemnik z dovoljenjem, omejenim v skladu s členom18(3).

Ta imetnik trošarinskega skladišča ali ta registrirani prejemnik je še naprej odgovoren za predložitev poročila o prejemu iz člena 24(1).

5.   Odstavki 1, 2 in 4 se uporabljata tudi za gibanje trošarinskega blaga, za katero je predpisana ničelna trošarinska stopnja in ki ni sproščeno v porabo.

Člen 17

Zavarovanje

1.   Pristojni organi odpremne države članice zahtevajo pod pogoji, ki jih sami določijo, da se tveganje, ki izhaja iz gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, zavaruje z zavarovanjem, ki ga zagotovi imetnik odpremnega trošarinskega skladišča ali registrirani pošiljatelj.

2.   Za gibanje energentov po fiksnih cevovodih zavarovanje ni potrebno, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organi odpremne države članice pod pogoji, ki jih sami določijo, omogočijo, da zavarovanje iz odstavka 1 zagotovi prevoznik ali letalski prevoznik, lastnik trošarinskega blaga, prejemnik ali skupaj dve ali več izmed teh oseb in oseb iz odstavka 1.

4.   Zavarovanje velja na celotnem območju Unije.

5.   Odpremna država članica lahko opusti obveznost zagotavljanja zavarovanja pri naslednjem gibanju trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine:

(a)

gibanje, ki se v celoti izvaja na njenem ozemlju;

(b)

gibanje energentov znotraj Unije po morju, kadar se druge zadevne države članice s tem strinjajo.

6.   Države članice določijo podrobna pravila, ki urejajo zagotavljanje in veljavnost zavarovanja.

Člen 18

Registrirani prejemnik

1.   Registrirani prejemnik ne sme proizvajati, predelovati, imeti na zalogi, skladiščiti ali odpremljati trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine.

2.   Registrirani prejemnik izpolni naslednje zahteve:

(a)

pred odpremo trošarinskega blaga jamči za plačilo trošarine pod pogoji, ki jih določijo pristojni organi namembne države članice;

(b)

ob koncu gibanja v svojo evidenco vnese trošarinsko blago, ki ga je prejel pod režimom odloga plačila trošarine;

(c)

privoli v vse preglede, ki pristojnim organom namembne države članice omogočajo ugotoviti, da je blago dejansko prejeto.

3.   Za registriranega prejemnika, ki prejme trošarinsko blago le občasno, je dovoljenje iz točke 9 člena 3 omejeno na določeno količino trošarinskega blaga, enega pošiljatelja in določeno časovno obdobje. Države članice lahko omejijo dovoljenje na eno samo gibanje.

Člen 19

Začetek in konec gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine

1.   Gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine se začne:

(a)

v primerih iz točke (a) člena 16(1), ko trošarinsko blago zapusti odpremno trošarinsko skladišče;

(b)

v primerih iz točke (b) člena 16(1), ko je trošarinsko blago dano v prosti promet v skladu s členom 201 Uredbe (EU) št. 952/2013.

2.   Gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine se konča:

(a)

v primerih iz točk (a)(i), (ii) in (iv) člena 16(1) ter točke (b) člena 16(1), ko prejemnik prejme pošiljko trošarinskega blaga;

(b)

v primerih iz točke (a)(iii) člena 16(1), ko trošarinsko blago zapustil ozemlje Unije;

(c)

v primerih iz točke (a)(v) člena 16(1), ko je trošarinsko blago dano v postopek zunanjega tranzita.

Oddelek 2

Postopek, ki se uporablja pri gibanju trošarinskega blaga pod REŽIMOM ODLOGA PLAČILA TROŠARINE

Člen 20

Elektronski administrativni dokument

1.   Za trošarinsko blago se šteje, da se giba pod režimom odloga plačila trošarine, samo če ga spremlja elektronski administrativni dokument, obdelan v skladu z odstavkoma 2 in 3.

2.   Za namene odstavka 1 tega člena pošiljatelj predloži osnutek elektronskega administrativnega dokumenta pristojnim organom odpremne države članice z uporabo računalniško podprtega sistema iz člena 1 Sklepa (EU) 2020/263 (v nadaljnjem besedilu: računalniško podprti sistem).

3.   Pristojni organi odpremne države članice elektronsko preverijo podatke, navedene v osnutku elektronskega administrativnega dokumenta.

Kadar ti podatki niso veljavni, se o tem brez odlašanja obvesti pošiljatelja.

Kadar so ti podatki veljavni, pristojni organi odpremne države članice dokument opremijo z enotno administrativno referenčno oznako in jo sporočijo pošiljatelju.

4.   V primerih iz točk (a)(i), (ii) in (iv) člena 16(1), točke (b) člena 16(1) in člena 16(4) pristojni organi odpremne države članice brez odlašanja posredujejo elektronski administrativni dokument pristojnim organom namembne države članice, ki ga posredujejo prejemniku, če je ta imetnik trošarinskega skladišča ali registrirani prejemnik.

Kadar je trošarinsko blago namenjeno imetniku trošarinskega skladišča v odpremni državi članici, pristojni organi te države članice posredujejo elektronski administrativni dokument neposredno imetniku trošarinskega skladišča.

5.   Pošiljatelj osebi, ki spremlja trošarinsko blago, ali v primeru, da nihče ne spremlja blaga, prevozniku ali letalskemu prevozniku, predloži enotno administrativno referenčno oznako. Oseba, ki spremlja trošarinsko blago, ali prevoznik ali letalski prevoznik navedeno oznako na zahtevo predloži pristojnim organom med celotnim gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine. Vendar lahko pristojni organi po potrebi zahtevajo tiskano kopijo elektronskega administrativnega dokumenta ali katerega koli drugega trgovinskega dokumenta.

6.   Pošiljatelj lahko prekliče elektronski administrativni dokument z uporabo računalniško podprtega sistema, če se gibanje ni začelo v skladu s členom 19(1).

7.   Pošiljatelj lahko med gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine z uporabo računalniško podprtega sistema spremeni namembni kraj ali prejemnika trošarinskega blaga v enega od namembnih krajev iz točk (a)(i), (ii), (iii) ali (v) člena 16(1) ali, če je to primerno, iz člena 16(4). Pošiljatelj v ta namen pristojnim organom odpremne države članice predloži osnutek elektronskega dokumenta o spremembi namembnega kraja z uporabo računalniško podprtega sistema.

Člen 21

Ravnanje z elektronskim administrativnim dokumentom za blago, ki se izvaža

1.   V primerih iz točk (a)(iii) in (v) člena 16(1) pristojni organi odpremne države članice posredujejo elektronski administrativni dokument pristojnim organom države članice, v kateri je izvozna deklaracija vložena v skladu s členom 221(2) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 (v nadaljnjem besedilu: država članica izvoza), če ta država članica ni odpremna država članica.

2.   Deklarant pristojnim organom države članice izvoza predloži enotno administrativno referenčno oznako, ki označuje trošarinsko blago, navedeno v izvozni deklaraciji.

3.   Pristojni organi v državi članici izvoza pred sprostitvijo blaga za izvoz preverijo, ali se podatki iz elektronskega administrativnega dokumenta ujemajo s podatki iz izvozne deklaracije.

4.   V primeru neskladnosti med elektronskim administrativnim dokumentom in izvozno deklaracijo pristojni organi v državi članici izvoza obvestijo pristojne organe v odpremni državi članici z uporabo računalniško podprtega sistema.

5.   Če se blago ne bo več iznašalo s carinskega ozemlja Unije, pristojni organi v državi članici izvoza o tem, takoj ko to ugotovijo, obvestijo pristojne organe v odpremni državi članici z uporabo računalniško podprtega sistema. Pristojni organi v odpremni državi članici obvestilo brez odlašanja posredujejo pošiljatelju. Pošiljatelj ob prejemu obvestila prekliče elektronski administrativni dokument v skladu s členom 20(6) ali spremeni namembni kraj blaga v skladu s členom 20(7), kot je ustrezno.

Člen 22

Posebni režimi za gibanje energentov

1.   V primeru gibanja energentov pod režimom odloga plačila trošarine po morju ali celinskih vodnih poteh do prejemnika, ki ni dokončno znan takrat, ko pošiljatelj predloži osnutek elektronskega administrativnega dokumenta iz člena 20(2), lahko pristojni organi odpremne države članice pošiljatelju dovolijo, da v navedenem dokumentu izpusti podatke o prejemniku.

2.   Takoj ko so podatki o prejemniku znani in najpozneje ob koncu gibanja, jih pošiljatelj po postopku iz člena 20(7) pošlje pristojnim organom odpremne države članice.

3.   Ta člen se ne uporablja za gibanje iz točk (a)(iii) in (v) člena 16(1).

Člen 23

Delitev pošiljk

1.   Pristojni organi odpremne države članice pod pogoji, ki jih določi ta država članica, lahko dovolijo, da pošiljatelj razdeli gibanje energentov pod režimom odloga plačila trošarine v vsaj dva premika, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

skupna količina trošarinskega blaga se ne spremeni;

(b)

razdelitev se opravi na ozemlju države članice, ki tak postopek dovoljuje;

(c)

pristojni organi te države članice so obveščeni o kraju, kjer poteka ta razdelitev.

2.   Države članice obvestijo Komisijo, ali dovolijo razdelitev gibanja na njihovem ozemlju in pod katerimi pogoji. Komisija te podatke posreduje drugim državam članicam.

Člen 24

Formalnosti v namembnem kraju

1.   Ob prejemu trošarinskega blaga v katerem koli namembnem kraju iz točk (a)(i), (ii) ali (iv) člena 16(1) ali iz člena 16(4) prejemnik pristojnim organom namembne države članice z uporabo računalniško podprtega sistema brez odlašanja in najpozneje v petih delovnih dneh po koncu gibanja – razen v primerih, ki se pristojnim organom ustrezno utemeljijo – predloži poročilo o prejemu blaga.

2.   Pristojni organi namembne države članice določijo postopke za predložitev poročila o prejemu blaga s strani prejemnikov iz člena 11(1).

3.   Pristojni organi namembne države članice elektronsko preverijo podatke, navedene v poročilu o prejemu.

Kadar podatki niso veljavni, je pošiljatelj o tem brez odlašanja obveščen.

Kadar so ti podatki veljavni, pristojni organi namembne države članice prejemniku izdajo potrdilo o registraciji poročila o prejemu in potrdilo posredujejo pristojnim organom odpremne države članice.

4.   Pristojni organi odpremne države članice poročilo o prejemu posredujejo pošiljatelju. Kadar sta kraj odpreme in namembni kraj v isti državi članici, pristojni organi te države članice poročilo o prejemu posredujejo neposredno pošiljatelju.

Člen 25

Formalnosti ob koncu gibanja blaga, ki se izvaža

1.   V primerih iz točke (a)(iii) člena 16(1) in, če je to ustrezno, iz točke (b) člena 16(1) te direktive pripravijo poročilo o izvozu pristojni organi države članice izvoza na podlagi informacije o izstopu blaga, ki so jo prejeli od carinskega urada izstopa v skladu s členom 329 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, ali pa urad, pri katerem se opravijo formalnosti za izstop blaga s carinskega območja iz člena 2(2) te direktive; poročilo potrjuje, da je trošarinsko blago zapustilo ozemlje Unije, in je pripravljeno z uporabo računalniško podprtega sistema.

2.   V primerih iz točke (a)(v) člena 16(1) pristojni organi države članice izvoza izpolnijo poročilo o izvozu na podlagi informacij, ki so jih prejeli od carinskega urada izstopa v skladu s členom 329(5) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

3.   Pristojni organi države članice izvoza elektronsko preverijo podatke, na podlagi katerih se izpolni poročilo o izvozu v skladu z odstavkoma 1 in 2. Ko so ti podatki preverjeni in kadar odpremna država članica ni država članica izvoza, pristojni organi države članice izvoza pošljejo poročilo o izvozu pristojnim organom odpremne države članice.

Pristojni organi odpremne države članice poročilo o izvozu posredujejo pošiljatelju.

Člen 26

Nedostopnost računalniško podprtega sistema

1.   Z odstopanjem od člena 20(1) lahko pošiljatelj, kadar računalniško podprti sistem v odpremni državi članici ni na voljo, začne gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine pod pogojem, da:

(a)

blago spremlja nadomestni dokument, ki vsebuje iste podatke kot osnutek elektronskega administrativnega dokumenta iz člena 20(2);

(b)

pošiljatelj pristojne organe odpremne države članice obvesti o odpremi pred začetkom gibanja.

Odpremna država članica lahko pred začetkom gibanja od pošiljatelja zahteva tudi kopijo dokumenta iz točke (a) prvega pododstavka, preverjanje s strani odpremne države članice podatkov iz te kopije in, če je za nerazpoložljivost računalniško podprtega sistema odgovoren pošiljatelj, ustrezno pojasnilo o razlogih za to nerazpoložljivost.

2.   Takoj ko je računalniško podprti sistem spet na voljo, pošiljatelj predloži osnutek elektronskega administrativnega dokumenta v skladu s členom 20(2).

Takoj ko so podatki iz osnutka elektronskega administrativnega dokumenta preverjeni v skladu s členom 20(3), če so ti podatki veljavni, ta dokument nadomesti nadomestni dokument iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena. Smiselno se uporabljajo člen 20(4), člen 21(1) ter člena 24 in 25.

3.   Pošiljatelj v svoji evidenci hrani izvod nadomestnega dokumenta iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1.

4.   Če računalniško podprti sistem ni na voljo v odpremni državi članici, pošiljatelj lahko spremeni namembni kraj blaga v skladu s členom 20(7) ali razdeli gibanje energentov v skladu s členom 23 in te informacije sporoči pristojnim organom odpremne države članice z drugimi komunikacijskimi sredstvi. Pošiljatelj v ta namen obvesti pristojne organe odpremne države članice pred spremembo namembnega kraja ali začetkom delitve gibanja. Smiselno se uporabljata odstavka 2 in 3.

5.   Če računalniško podprti sistem v odpremni državi članici ni na voljo v primerih iz točk (a)(iii) in (v) člena 16(1), pošiljatelj deklarantu zagotovi kopijo nadomestnega dokumenta iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1.

Deklarant pristojnim organom države članice izvoza predloži kopijo navedenega nadomestnega dokumenta, vsebina katerega ustreza trošarinskemu blagu, navedenemu v izvozni deklaraciji, ali enotni identifikator nadomestnega dokumenta.

Člen 27

Nadomestni dokumenti v namembnem kraju ali v primeru izvoza

1.   Če v primerih iz točk (a)(i), (ii) in (iv) člena 16(1), točke (b) 16(1) in 16(4) poročila o prejemu iz člena 24(1) ob zaključku gibanja ni mogoče predložiti v roku iz tega člena, ker v namembni državi članici ni na voljo računalniško podprti sistem ali ker v primeru iz člena 26(1) še niso bili opravljeni postopki iz člena 26(2), prejemnik predloži pristojnim organom namembne države članice, razen v upravičenih primerih, nadomestni dokument, ki vsebuje iste podatke kot poročilo o prejemu in potrjuje konec gibanja.

Razen kadar lahko prejemnik v kratkem roku prek računalniško podprtega sistema predloži poročilo o prejemu v skladu s členom 24(1) ali razen v utemeljenih primerih, pristojni organi namembne države članice pošljejo izvod nadomestnega dokumenta iz prvega pododstavka pristojnim organom odpremne države članice, ki ga posredujejo pošiljatelju ali zagotovijo, da je pošiljatelju na voljo. Takoj ko je računalniško podprti sistem spet na voljo v namembni državi članici ali ko so opravljeni postopki iz člena 26(2), prejemnik predloži poročilo o prejemu v skladu s členom 24(1). Smiselno se uporabljata odstavka 3 in 4 člena 24.

2.   Če v primeru iz točk (a)(iii) ali (v) člena 16(1) ni mogoče pripraviti poročila o izvozu iz člena 25(1) in (2) ali obvestila v skladu s členom 21(5), da se blago ne bo več iznašalo iz ozemlja Unije, ob zaključku gibanja trošarinskega blaga, ker v državi članici izvoza ni na voljo računalniško podprtega sistema ali ker v primeru iz člena 26(1) še niso bili opravljeni postopki iz člena 26(2), pošljejo pristojni organi države članice izvoza organom odpremne države članice dokument, ki vsebuje iste podatke kot poročilo o izvozu ali obvestilo in potrjuje konec gibanja ali da se blago ne bo izneslo iz ozemlja Unije, razen kadar je mogoče poročilo o izvozu ali obvestilo pripraviti v kratkem roku prek računalniško podprtega sistema ali v upravičenih primerih.

Pristojni organi odpremne države članice posredujejo pošiljatelju izvod dokumenta iz prvega pododstavka ali zagotovijo, da ostane pošiljatelju na voljo.

Takoj ko je računalniško podprti sistem spet na voljo v državi članici izvoza ali ko so opravljeni postopki iz člena 26(2), pristojni organi države članice izvoza pošljejo poročilo o izvozu v skladu s členom 25(1) in (2) ali obvestilo iz člena 21(5). Smiselno se uporablja člen 25(3).

Člen 28

Druga dokazila o prejemu in dokazila o izstopu

1.   Ne glede na člen 27 poročilo o prejemu iz člena 24(1) ali poročilo o izvozu iz člena 25(1) in (2) potrjuje, da je bilo gibanje trošarinskega blaga končano v skladu s členom 19(2).

2.   Z odstopanjem od odstavka 1, kadar ni poročila o prejemu ali poročila o izvozu zaradi razlogov, ki so drugačni od razlogov iz člena 27, se lahko predloži drugo dokazilo o koncu gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine v skladu z odstavkoma 3 in 4.

3.   V primerih iz točk (a)(i), (ii) in (iv)člena 16(1), točke (b) 16(1) in 16(4) se lahko predloži drugo dokazilo o koncu gibanja, ki ga pristojni organi namembne države članice potrdijo z uradnim zaznamkom in ki temelji na ustreznem dokazu, da je trošarinsko blago prispelo na namembni kraj.

Nadomestni dokument iz točke (a) člena 26(1) predstavlja ustrezen dokaz.

4.   V primerih iz točk (a)(iii) ali (v) člena 16(1) pristojni organi odpremne države članice pri ugotavljanju, ali je bilo trošarinsko blago v okoliščinah iz odstavka 2 izneseno z ozemlja Unije:

(a)

sprejmejo uradni zaznamek pristojnih organov države članice, v kateri se nahaja carinski urad izstopa, ki potrjuje, da je trošarinsko blago zapustilo ozemlje Unije, ali potrjuje, da je bilo trošarinsko blago dano v postopek zunanjega tranzita v skladu s točko (a)(v) člena 16(1), kot ustrezen dokaz, da je bilo blago izneseno z ozemlja Unije;

(b)

lahko upoštevajo kakršno koli kombinacijo naslednjih dokazil:

(i)

dobavnico;

(ii)

dokument, ki ga podpiše ali overi gospodarski subjekt, ki je trošarinsko blago iznesel s carinskega območja Unije, ki potrjuje izstop blaga;

(iii)

dokument, v katerem carinski organ države članice ali tretje države potrdi dobavo v skladu s pravili in postopki, ki se uporabljajo za to potrjevanje v tej državi;

(iv)

evidence blaga, ki se dobavlja ladjam, zrakoplovom ali objektom na morju, ki jih vodijo gospodarski subjekti;

(v)

druga dokazila, ki so sprejemljiva za organe odpremne države članice.

5.   Če so pristojni organi države članice izvoza sprejeli ustrezna dokazila, v računalniško podprtem sistemu dokončno zaključijo gibanje.

Člen 29

Prenos pooblastila in prenos izvedbenih pooblastil v zvezi z dokumenti, ki se izmenjujejo pod režimom odloga plačila trošarine

1.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 51 za določitev strukture in vsebine elektronskih administrativnih dokumentov, ki se izmenjujejo prek računalniško podprtega sistema za namene členov 20 do 25, ter nadomestnih dokumentov iz členov 26 in 27 v okviru gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila in postopke za izmenjavo elektronskih administrativnih dokumentov s pomočjo računalniško podprtega sistema v okviru gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine ter pravila in postopke za uporabo nadomestnih dokumentov iz členov 26 in 27. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).

3.   Vsaka država članica določi primere, v katerih se lahko šteje, da računalniško podprti sistem ni na voljo, ter določi pravila in postopke, po katerih je treba ravnati v takih primerih, za namene členov 26 in 27 ter v skladu z njima.

Oddelek 3

Poenostavljeni postopki

Člen 30

Poenostavljeni postopki v eni državi članici

Države članice lahko za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, ki se v celoti izvaja na njihovem ozemlju, določijo poenostavljene postopke, vključno z možnostjo opustitve zahteve po elektronskem nadzoru takega gibanja.

Člen 31

Poenostavljeni postopki v dveh ali več državah članicah

Po dogovoru in v skladu s pogoji, ki so jih določile vse zadevne države članice, se lahko za namene pogostih in rednih gibanj trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, ki potekajo na ozemlju dveh ali več držav članic, določijo poenostavljeni postopki.

Ta določba vključuje gibanja prek fiksnih cevovodov.

Poglavje V

Gibanje in obdavčenje trošarinskega blaga po sprostitvi v porabo

Oddelek 1

Nabave, ki jih opravijo fizične osebe

Člen 32

Nabave, ki jih opravijo fizične osebe

1.   Za trošarinsko blago, ki ga nabavijo fizične osebe za lastno uporabo in ga same prevažajo z ozemlja ene države članice na ozemlje druge države članice, se trošarina obračuna le v državi članici, kjer je trošarinsko blago nabavljeno.

2.   Za določitev, ali je trošarinsko blago iz odstavka 1 namenjeno za lastno uporabo fizične osebe, države članice upoštevajo najmanj naslednje:

(a)

komercialni status imetnika trošarinskega blaga in razloge za razpolaganje z njim;

(b)

kraj, kjer je trošarinsko blago, ali, če je ustrezno, uporabljeni način prevoza;

(c)

kakršne koli dokumente, ki se nanašajo na trošarinsko blago;

(d)

naravo trošarinskega blaga;

(e)

količino trošarinskega blaga.

3.   Za uporabo vsebine točke (e) odstavka 2 lahko države članice določijo okvirne količine samo v obliki dokaza. Te okvirne količine ne smejo biti nižje od:

(a)

za tobačne proizvode:

cigarete: 800 kosov,

cigarilosi (cigare, ki ne tehtajo več kot 3 g na kos): 400 kosov,

cigare: 200 kosov,

tobak za kajenje: 1,0 kg;

(b)

za alkoholne pijače:

žgane alkoholne pijače: 10 l,

vmesni proizvodi: 20 l,

vino: 90 l (vključno z največ 60 l penečega vina),

pivo: 110 l.

4.   Države članice lahko tudi določijo, da nastane obveznost plačila trošarine v državi članici porabe za nabavo mineralnega olja, ki je že bilo sproščeno v porabo v drugi državi članici, če take proizvode na neobičajen način prevaža fizična oseba ali kdo drug v imenu fizične osebe.

Za namene tega odstavka „neobičajen način prevoza“ pomeni prevoz goriva, ki ni prevoz v rezervoarjih vozil ali v ustreznih ročkah za rezervno gorivo, in prevoz tekočih proizvodov za ogrevanje, ki ni prevoz v cisternah, uporabljenih v imenu gospodarskih subjektov.

Oddelek 2

Postopek, ki se uporablja pri gibanju trošarinskega blaga, ki je bilo SPROŠČENO V PORABO NA OZEMLJU ENE DRŽAVE ČLANICE IN se giba na ozemlje druge države članice, da bi se TAM DOBAVILO V KOMERCIALNE NAMENE

Člen 33

Splošno

1.   Kadar se trošarinsko blago, ki je bilo sproščeno v porabo na ozemlju ene države članice, giba na ozemlje druge države članice, da bi se tam dobavilo v komercialne namene ali uporabilo, zanj velja obveznost plačila trošarine v namembni državi članici.

V okviru režima v tem oddelku se trošarinsko blago giba samo od certificiranega pošiljatelja do certificiranega prejemnika.

2.   Za namene tega člena se šteje, da je trošarinsko blago „dobavljeno v komercialne namene“, če je bilo sproščeno v porabo na ozemlju ene države članice, gibalo iz te države članice na ozemlje druge države članice in je dobavljeno osebi, ki ni fizična oseba, ali fizični osebi, če se za gibanje ne uporablja člen 32 ali člen 44. Vendar se ne šteje, da je trošarinsko blago dobavljeno v komercialne namene, če ga ta fizična oseba prevaža za lastno uporabo pri gibanju blaga z ozemlja druge države članice.

3.   Gibanje trošarinskega blaga iz tega člena se začne, ko trošarinsko blago zapusti prostore certificiranega pošiljatelja ali kateri koli kraj v odpremni državi članici, ki je pred začetkom gibanja priglašen pristojnim organom v odpremni državi članici.

4.   Gibanje trošarinskega blaga iz tega člena se konča, ko certificirani prejemnik prejme pošiljko trošarinskega blaga v svojih prostorih ali katerem koli kraju v namembni državi članici, ki je pred začetkom gibanja priglašen pristojnim organom v namembni državi članici.

5.   Sprejmejo se tisti pogoji za plačilo obveznosti in stopnje trošarine, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine v namembni državi članici.

Člen 34

Obdavčljivi dogodek

1.   Certificirani prejemnik je zavezanec za plačilo trošarine, ki se obračuna ob dobavi blaga v namembno državo članico, razen če se med gibanjem zgodi nepravilnost iz člena 46.

2.   Če ena ali vse osebe, ki sodelujejo pri gibanju, niso prijavljene ali certificirane, tudi za te osebe nastane obveznost plačila trošarine.

3.   Za trošarinsko blago, ki se skladišči na ladji ali zrakoplovu, ki pluje ali leti med ozemljema dveh držav članic, vendar ni na voljo za prodajo, ko je ladja ali zrakoplov na ozemlju ene od držav članic, ne velja obveznost plačila trošarine v tej državi članici.

Člen 35

Pogoji za gibanje trošarinskega blaga na podlagi tega oddelka

1.   Za trošarinsko blago se šteje, da izpolnjuje zahteve iz tega oddelka samo, če gibanje poteka ob uporabi elektronskega poenostavljenega administrativnega dokumenta, z izvedbo postopkov v skladu s členom 36.

2.   Certificirani prejemnik iz člena 34(1) izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)

pred odpremo blaga predloži zavarovanje, ki krije povezana tveganja neplačila trošarin, ki se lahko pojavijo med gibanjem preko ozemelj držav članic tranzita in v namembni državi članici;

(b)

plača trošarino, za katero nastane obveznost v namembni državi članici, v skladu s postopkom, ki ga določi ta država članica ob koncu gibanja blaga;

(c)

privoli v vse preglede, ki pristojnim organom namembne države članice omogočijo, da ugotovijo, ali je bilo trošarinsko blago dejansko prejeto in ali je bila trošarina plačana.

3.   Z odstopanjem od točke (a) odstavka 2 lahko pristojni organi namembne države članice pod pogoji, ki jih določijo, dovolijo, da zavarovanje predloži prevoznik ali letalski prevoznik, lastnik trošarinskega blaga, certificirani pošiljatelj ali kakršna koli kombinacija dveh ali več navedenih oseb skupaj s certificiranim prejemnikom ali brez njega.

4.   Zavarovanje iz točke (a) odstavka 2 velja na celotnem območju Unije.

5.   Države članice določijo podrobna pravila, ki urejajo zagotavljanje in veljavnost zavarovanja.

6.   Imetnik trošarinskega skladišča ali registrirani pošiljatelj lahko deluje kot certificirani pošiljatelj za namene tega oddelka, potem ko o tem obvesti pristojne organe odpremne države članice.

7.   Imetnik trošarinskega skladišča ali registrirani prejemnik lahko deluje kot certificirani prejemnik za namene tega oddelka, potem ko o tem obvesti pristojne organe namembne države članice.

8.   Za certificiranega pošiljatelja ali certificiranega prejemnika, ki pošilja ali prejema trošarinsko blago le občasno, je certifikacija iz točk 11 in 12 člena 3 omejena na določeno količino trošarinskega blaga, enega prejemnika ali pošiljatelja in določeno časovno obdobje. Države članice lahko omejijo certifikacijo na eno samo gibanje. Takšna začasna certifikacija se lahko ne glede na zahteve iz točka 11 in 12 člena 3 dodeli tudi fizičnim osebam, ki delujejo kot pošiljatelji ali prejemniki, če je trošarinsko blago dobavljeno v komercialne namene v skladu s členom 33(2).

Člen 36

Elektronski poenostavljeni administrativni dokument

1.   Kadar se trošarinsko blago giba na podlagi tega oddelka, certificirani pošiljatelj pristojnim organom odpremne države članice predloži osnutek elektronskega poenostavljenega administrativnega dokumenta z uporabo računalniško podprtega sistema.

2.   Pristojni organi odpremne države članice elektronsko preverijo podatke, navedene v osnutku elektronskega poenostavljenega administrativnega dokumenta.

Kadar podatki niso veljavni, se certificiranega pošiljatelja o tem brez odlašanja obvesti.

Kadar so ti podatki veljavni, pristojni organi odpremne države članice dokumentu dodelijo enotno poenostavljeno administrativno referenčno oznako in jo sporočijo certificiranemu pošiljatelju.

3.   Pristojni organi odpremne države članice elektronski poenostavljeni administrativni dokument brez odlašanja posredujejo pristojnim organom namembne države članice, ki ga posredujejo certificiranemu prejemniku.

4.   Certificirani pošiljatelj osebi, ki spremlja trošarinsko blago, ali v primeru, da nihče ne spremlja blaga, prevozniku ali letalskemu prevozniku predloži enotno poenostavljeno administrativno referenčno oznako. Oseba, ki spremlja trošarinsko blago, ali prevoznik ali letalski prevoznik to oznako na zahtevo predloži pristojnim organom med celotnim gibanjem.

5.   Med gibanjem trošarinskega blaga na podlagi tega oddelka lahko certificirani pošiljatelj z uporabo računalniško podprtega sistema spremeni namembni kraj v drug kraj dobave v isti državi članici, ki ga upravlja isti certificirani prejemnik, ali v kraj odpreme. V ta namen certificirani pošiljatelj pristojnim organom odpremne države članice predloži osnutek elektronskega dokumenta o spremembi namembnega kraja z uporabo računalniško podprtega sistema.

Člen 37

Poročilo o prejemu

1.   Ob prejemu trošarinskega blaga certificirani prejemnik pristojnim organom namembne države članice z uporabo računalniško podprtega sistema brez odlašanja in najpozneje v petih delovnih dneh po koncu gibanja – razen v primerih, ki se pristojnim organom ustrezno utemeljijo – predloži poročilo o prejemu blaga.

2.   Pristojni organi namembne države članice elektronsko preverijo podatke, navedene v poročilu o prejemu.

Kadar podatki niso veljavni, se certificiranega prejemnika o tem brez odlašanja obvesti.

Kadar so ti podatki veljavni, pristojni organi namembne države članice certificiranemu prejemniku izdajo potrdilo o registraciji poročila o prejemu in ga posredujejo pristojnim organom odpremne države članice.

Poročilo o prejemu velja za zadosten dokaz o tem, da je certificirani prejemnik izpolnil vse potrebne formalnosti in, če je primerno ter če trošarinsko blago ni oproščeno plačila trošarine, plačal ustrezno trošarino namembni državi članici ali o režimu odloga plačila trošarine v skladu s Poglavjem III.

3.   Pristojni organi odpremne države članice poročilo o prejemu posredujejo certificiranemu pošiljatelju.

4.   Trošarina, plačana v odpremni državi članici, se na zahtevo in na podlagi poročila o prejemu iz odstavka 1 povrne.

Člen 38

Nadomestni postopek in ponovna vzpostavitev sistema pri odpremi

1.   Z odstopanjem od člena 36 lahko, kadar računalniško podprti sistem ni na voljo v odpremni državi članici, certificirani pošiljatelj začne gibanje trošarinskega blaga pod pogojem, da:

(a)

blago spremlja nadomestni dokument, ki vsebuje iste podatke kot osnutek elektronskega poenostavljenega administrativnega dokumenta iz člena 35(1);

(b)

certificirani pošiljatelj pristojne organe odpremne države članice obvesti o odpremi pred začetkom gibanja.

Odpremna država članica lahko pred začetkom gibanja od certificiranega pošiljatelja zahteva kopijo dokumenta iz točke (a) prvega pododstavka, preverjanje podatkov iz te kopije s strani odpremne države članice in, če je za nerazpoložljivost računalniško podprtega sistema odgovoren certificirani pošiljatelj, ustrezno pojasnilo o razlogih za to nerazpoložljivost.

2.   Takoj ko je računalniško podprti sistem spet na voljo, certificirani pošiljatelj predloži osnutek elektronskega poenostavljenega administrativnega dokumenta v skladu s členom 36(1).

Takoj ko so podatki iz osnutka elektronskega poenostavljenega administrativnega dokumenta preverjeni v skladu s členom 36(2), če so ti podatki veljavni, ta dokument nadomesti nadomestni dokument iz točke (a) odstavka 1 tega člena. Smiselno se uporabljata člen 36(3) in člen 37.

3.   Certificirani pošiljatelj hrani kopijo nadomestnega dokumenta iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 v svoji evidenci.

4.   Če računalniško podprti sistem ni na voljo v odpremni državi članici, certificirani pošiljatelj lahko spremeni namembni kraj blaga v skladu s členom 36(5) in te informacije sporoči pristojnim organom odpremne države članice z drugimi komunikacijskimi sredstvi. Certificirani pošiljatelj pred spremembo namembnega kraja obvesti pristojne organe odpremne države članice. Smiselno se uporabljata odstavka 2 in 3 tega člena.

Člen 39

Nadomestni postopek in obnovitev podatkov – poročilo o prejemu

Kadar se trošarinsko blago giba na podlagi tega oddelka in ob koncu gibanja trošarinskega blaga ni mogoče predložiti poročila o prejemu v skladu s členom 37(1), ker računalniško podprti sistem v namembni državi članici ni na voljo ali ker postopki iz člena 38(2) še niso bili opravljeni, certificirani prejemnik, razen v ustrezno utemeljenih primerih, pristojnim organom namembne države članice predloži nadomestni dokument, ki vsebuje iste podatke kot poročilo o prejemu in navaja, da je gibanje končano.

Razen kadar lahko certificirani prejemnik takoj predloži poročilo o prejemu prek računalniško podprtega sistema, kot je določeno v členu 37(1), ali razen v ustrezno utemeljenih primerih, pristojni organi namembne države članice pošljejo kopijo nadomestnega dokumenta iz prvega pododstavka pristojnim organom odpremne države članice. Pristojni organi odpremne države članice kopijo posredujejo certificiranemu pošiljatelju ali zagotovijo, da je certificiranemu pošiljatelju na voljo.

Takoj ko je računalniško podprti sistem spet na voljo v namembni državi članici ali ko so opravljeni postopki iz člena 38(2), certificirani prejemnik predloži poročilo o prejemu v skladu s členom 37(1). Smiselno se uporablja člen 37(2) in (3).

Člen 40

Druga dokazila o prejemu

1.   Ne glede na člen 39 je poročilo o prejemu, ki se zahteva na podlagi člena 37(1), dokazilo, da je bilo trošarinsko blago dobavljeno certificiranemu prejemniku.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1, kadar ni poročila o prejemu iz drugih razlogov od tistih, ki so navedeni v členu 39, se lahko predloži drugo dokazilo o dobavi trošarinskega blaga z uradnim zaznamkom pristojnih organov namembne države članice na podlagi ustreznih dokazov, da je odpremljeno trošarinsko blago prispelo v namembni kraj.

Nadomestni dokument iz prvega odstavka člena 39 predstavlja ustrezen dokaz za namene prvega pododstavka tega odstavka.

3.   Kadar so pristojni organi odpremne države članice sprejeli uradni zaznamek pristojnih organov namembne države članice, se to šteje kot zadosten dokaz, da je certificirani prejemnik izpolnil vse potrebne formalnosti in plačal ustrezno trošarino v namembni državi članici.

Člen 41

Odstopanje od obveznosti uporabe računalniško podprtega sistema – poenostavljeni postopki v dveh ali več državah članicah

Sporazumno in v skladu s pogoji, ki so jih določile vse zadevne države članice, se lahko za gibanje trošarinskega blaga na podlagi tega oddelka, ki poteka med ozemlji dveh ali več držav članic, uvedejo poenostavljeni postopki.

Člen 42

Gibanje blaga, sproščenega v porabo, med dvema krajema na ozemlju iste države članice prek ozemlja druge države članice

1.   Kadar se trošarinsko blago, ki je že sproščeno v porabo na ozemlju države članice, giba v namembni kraj na ozemlju te države članice čez ozemlje druge države članice, veljajo naslednje zahteve:

(a)

tako gibanje poteka na podlagi elektronskega poenostavljenega administrativnega dokumenta iz člena 35(1) v skladu z ustreznim načrtom poti;

(b)

certificirani prejemnik potrdi prejem blaga v skladu s pravili, ki jih določijo pristojni organi v namembnem kraju;

(c)

certificirani pošiljatelj in certificirani prejemnik privolita v vse preglede, ki njunim pristojnim organom omogočijo, da se prepričajo, da je bilo trošarinsko blago dejansko prejeto.

2.   Kadar se trošarinsko blago pogosto in redno giba pod pogoji iz odstavka 1, lahko zadevne države članice po skupnem dogovoru in v skladu s pogoji, ki jih določijo same, poenostavijo zahteve iz odstavka 1.

Člen 43

Prenos pooblastila in prenos izvedbenih pooblastil za gibanje blaga, ki se dobavi v komercialne namene

1.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 51 za določitev strukture in vsebine elektronskih administrativnih dokumentov, ki se izmenjujejo prek računalniško podprtega sistema za namene členov 36 in 37, ter nadomestnih dokumentov iz členov 38, 39 in 41 v okviru gibanja trošarinskega blaga na podlagi tega oddelka.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte za določitev pravil in postopkov, ki se uporabljajo za izmenjavo elektronskih administrativnih dokumentov prek računalniško podprtega sistema za namene členov 36 in 37, ter pravil in postopkov za uporabo nadomestnih dokumentov iz členov 38, 39 in 40 v okviru gibanja trošarinskega blaga na podlagi tega oddelka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52.

Oddelek 3

Prodaja na daljavo

Člen 44

Prodaja na daljavo

1.   Za trošarinsko blago, ki je že sproščeno v porabo na ozemlju ene države članice in ki ga kupi oseba, ki ni imetnik trošarinskega skladišča, registrirani prejemnik ali certificirani prejemnik, ki ima sedež v drugi državi članici in ne opravlja samostojne gospodarske dejavnosti, in ki ga pošiljatelj, ki opravlja samostojno gospodarsko dejavnost, ali nekdo v njegovem imenu neposredno ali posredno pošlje ali prevaža na ozemlje druge države članice, velja obveznost plačila trošarine v namembni državi članici.

2.   V primeru iz odstavka 1 obveznost plačila trošarine nastane v namembni državi članici ob dobavi trošarinskega blaga. Upoštevajo se tisti pogoji za plačilo obveznosti in stopnja trošarine, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine .

Trošarina se plača v skladu s postopkom, ki ga določi namembna država članica.

3.   Zavezanec za plačilo trošarine v namembni državi članici je pošiljatelj.

Vendar pa lahko namembna država članica dovoli, da pošiljatelj imenuje davčnega zastopnika s sedežem v namembni državi članici, kot zavezanca za plačilo trošarine. Davčnega zastopnika potrdijo pristojni organi te države članice. Države članice lahko določijo, da je, kadar pošiljatelj ali davčni zastopnik ne spoštuje določbe iz točke (a) odstavka 4, zavezanec za plačilo trošarine prejemnik trošarinskega blaga.

4.   Pošiljatelj ali davčni zastopnik izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

preden odpošlje trošarinsko blago, se prijavi in jamči za plačilo trošarine pri posebej za to določenem pristojnem uradu, in sicer pod pogoji, ki jih določi namembna država članica;

(b)

plača trošarino pri uradu iz točke (a) po dobavi trošarinskega blaga;

(c)

vodi evidenco dobavljenega trošarinskega blaga.

Zadevne države članice lahko v skladu s pogoji, ki jih določijo, na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov poenostavijo te zahteve.

5.   V primeru iz odstavka 1 se trošarina, pobrana v prvi državi članici, na zahtevo pošiljatelja vrne, če je pošiljatelj ali davčni zastopnik ravnal v skladu s postopkom iz odstavka 4.

6.   Države članice lahko določijo posebna pravila za uporabo odstavkov 1 do 5 za trošarinsko blago, za katerega velja poseben nacionalni režim distribucije.

Oddelek 4

Uničenje in izguba

Člen 45

Uničenje in izguba

1.   V primerih iz člena 33(1) in člena 44(1) se trošarina za trošarinsko blago, ki je bilo med prevozom na ozemlje države članice, ki ni država članica, v kateri je bilo sproščeno v porabo, popolnoma uničeno ali nepovratno izgubljeno zaradi nepredvidljivih okoliščin, višje sile ali soglasja pristojnih organov te države članice za uničenje blaga, v tej državi članici ne nastane obveznost za plačilo trošarine.

Za namene te direktive se blago šteje za popolnoma uničeno ali nepovratno izgubljeno, kadar ga kot trošarinsko blago ni več mogoče uporabljati.

2.   V primeru delne izgube zaradi narave blaga, do katere pride med njegovim prevozom na ozemlju države članice, ki ni država članica, v kateri je bilo sproščeno v porabo, ne nastane obveznost za plačilo trošarine v tej državi članici, če količina izgube ne presega skupnega praga za delno izgubo za to trošarinsko blago, ki je določen v skladu s členom 6(9), razen če država članica utemeljeno sumi, da gre za goljufijo ali nepravilnost.

3.   V primeru popolnega uničenja ali delne ali popolne nepovratne izgube trošarinskega blaga iz odstavka 1 se pristojnim organom države članice, v kateri je prišlo do popolnega uničenja ali delne ali popolne nepovratne izgube oziroma v kateri je bila izguba ugotovljena, če ni mogoče ugotoviti, kje je prišlo do izgube, predloži ustrezno dokazilo.

Kadar se ugotovi popolno uničenje ali delna ali popolna nepovratna izguba trošarinskega blaga, se po predložitvi zadovoljivega dokazila v celoti ali delno sprosti zavarovanje, predloženo v skladu s točko (a) člena 35(2) ali točko (a) člena 44(4).

Oddelek 5

Nepravilnosti med gibanjem trošarinskega blaga

Člen 46

Nepravilnosti med gibanjem trošarinskega blaga

1.   Če med gibanjem trošarinskega blaga v skladu s členom 33(1) ali členom 44(1) pride do nepravilnosti na ozemlju države članice, ki ni ozemlje države članice , v kateri je bilo to blago sproščeno v porabo, zanj velja obveznost plačila trošarine, ta pa se obračuna v državi članici, v kateri je prišlo do nepravilnosti.

2.   Če je bila med gibanjem trošarinskega blaga v skladu s členom 33(1) ali členom 44(1) odkrita nepravilnost na ozemlju države članice, ki ni ozemlje države članice, v kateri je bilo to blago sproščeno v porabo, in če ni mogoče ugotoviti kraja, kjer je prišlo do nepravilnosti, se šteje, da se je ta zgodila v državi članici, v kateri je bila odkrita, in se tam tudi obračuna trošarina.

Če se pred iztekom treh let od datuma nakupa trošarinskega blaga ugotovi, na ozemlju katere države članice je dejansko prišlo do nepravilnosti, se uporabijo določbe iz odstavka 1.

3.   Trošarina se zaračuna osebi, ki je jamčila za njeno plačilo v skladu s točko (a) člena 35(2) ali točko (a) člena 44(4), in kateri koli osebi, ki je sodelovala pri nepravilnosti. Kadar je več oseb zavezanih plačilu iste trošarine, so solidarno zavezane k plačilu takšnega dolga.

Pristojni organi države članice, v kateri je bilo trošarinsko blago sproščeno v porabo, na zahtevo povrnejo ali odpustijo trošarino, če se ta pobere v državi članici, v kateri je bila storjena ali ugotovljena nepravilnost. Pristojni organi namembne države članice sprostijo zavarovanje, predloženo v skladu s točko (a) člena 35(2) ali točko (a) člena 44(4).

4.   Za namene tega člena „nepravilnost“ pomeni okoliščine med gibanjem trošarinskega blaga iz člena 33(1) ali 44(1), ki niso zajete v členu 45, zaradi katerih se gibanje oziroma del gibanja trošarinskega blaga ni ustrezno končal.

5.   Za nepravilnost se šteje, če v nasprotju s členom 33(1) ali točko (a) člena 44(4) ena ali nobena od oseb, ki sodelujejo pri gibanju, ni prijavljena ali certificirana ali če se ne spoštujejo določbe iz člena 35(1). Ustrezno se uporabljajo odstavki 1 do 4, razen če je prejemnik dolžan plačati trošarino v skladu z zadnjim stavkom člena 44(3).

Poglavje VI

Razno

Oddelek 1

Označevanje

Člen 47

Označevanje

1.   Brez poseganja v člen 6(2) lahko države članice zahtevajo, da je trošarinsko blago takrat, ko je sproščeno v porabo na njihovem ozemlju, ali, v primerih iz člena 33(1) in iz člena 44(1), ko vstopi na njihovo ozemlje, označeno z davčnimi oznakami ali nacionalnimi identifikacijskimi znaki, ki se uporabljajo za fiskalne namene.

2.   Vsaka država članica, ki zahteva uporabo davčnih oznak ali nacionalnih identifikacijskih znakov iz odstavka 1, jih mora dati na voljo imetnikom trošarinskih skladišč drugih držav članic. Vendar pa vsaka država članica lahko zahteva, da so te oznake ali znaki na voljo davčnim zastopnikom, ki jih pooblastijo pristojni organi te države članice.

3.   Brez poseganja v kakršne koli določbe, ki jih lahko države članice določijo, da bi zagotovile pravilno izvajanje tega člena in preprečile utajo, izogibanje ali zlorabo, države članice zagotovijo, da davčne oznake ali nacionalni identifikacijski znaki iz odstavka 1 ne ustvarjajo omejitev za prosti pretok trošarinskega blaga.

Kadar je trošarinsko blago označeno s takimi oznakami ali znaki, država članica, ki jih je izdala, vrne , odpusti ali sprosti vsak znesek, ki je bil plačan ali zajamčen za pridobitev takih oznak ali znakov, z izjemo stroškov njihove izdaje, če je obveznost plačila trošarine nastala ali je bila trošarina pobrana v drugi državi članici.

Vendar pa lahko država članica, ki je izdala te oznake ali znake, določi, da je treba za vračilo, odpustitev ali sprostitev plačanega ali zajamčenega zneska njenim pristojnim organom predložiti zadovoljiv dokaz, da so bili te oznake ali znaki odstranjeni ali uničeni.

4.   Davčne oznake ali nacionalni identifikacijski znaki iz odstavka 1 veljajo v državi članici, ki jih je izdala. Vendar pa države članice te oznake ali znake lahko medsebojno priznajo.

Oddelek 2

Mali proizvajalci vina

Člen 48

Mali proizvajalci vina

1.   Države članice lahko male proizvajalce vina oprostijo zahtev iz členov 14 do 31 ter drugih zahtev glede gibanja in nadzora. Če ti mali proizvajalci vina sami opravljajo transakcije znotraj Unije, o tem obvestijo svoje pristojne organe in ravnajo v skladu z zahtevami iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/273 (16).

2.   Kadar so mali proizvajalci vina oproščeni zahtev v skladu z odstavkom 1, prejemnik obvesti pristojne organe namembne države članice o prejetih pošiljkah vina z dokumentom, zahtevanim z Delegirano uredbo (EU) 2018/273, ali s sklicevanjem nanj.

3.   Za namene tega člena „mali proizvajalec“ pomeni pridelovalca, ki na podlagi povprečne letne pridelave v vsaj treh zaporednih vinskih letih v povprečju pridela manj kot 1 000 hektolitrov vina v vinskem letu, v skladu s členom 2(3) Delegirane uredbe (EU) 2018/273.

Oddelek 3

Oskrba ladij in zrakoplovov

Člen 49

Oskrba ladij in zrakoplovov

Dokler Svet ne sprejme določb Unije o oskrbi ladij in zrakoplovov, lahko države članice še naprej uporabljajo svoje nacionalne določbe o oprostitvah, ki veljajo za takšno oskrbo.

Oddelek 4

Posebni režimi

Člen 50

Posebni režimi

Države članice, ki so sklenile sporazum o odgovornosti za gradnjo ali vzdrževanje čezmejnega mostu, lahko sprejmejo ukrepe, ki odstopajo od določb te direktive, da se poenostavi postopek za pobiranje trošarine na trošarinsko blago, ki se uporablja za gradnjo in vzdrževanje tega mostu.

Za namene teh ukrepov se most in gradbišča iz tega sporazuma štejejo za del ozemlja države članice, ki je v skladu s sporazumom odgovorna za gradnjo in vzdrževanje mostu.

Zadevne države članice o teh ukrepih obvestijo Komisijo, ki nato obvesti druge države članice.

Poglavje VII

Izvajanje prenosa pooblastila in postopek v odboru

Člen 51

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(10), člena 29(1) in člena 43(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 20. februarja 2020.

3.   Prenos pooblastila iz člena 6(10), člena 29(1) in člena 43(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 6(10), člena 29(1) in člena 43(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 52

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za trošarine. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Poglavje VIII

Poročanje ter prehodne in končne določbe

Člen 53

Poročanje o izvajanju te direktive

Komisija vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive. Prvo poročilo se predloži najpozneje tri leta po datumu začetka uporabe te direktive.

V prvem poročilu se zlasti ocenita uporaba in vpliv nacionalnih določb, ki se sprejmejo in uporabljajo v skladu s členom 32, ob upoštevanju zadevnih dokazov o vplivu teh določb, kar zadeva čezmejne učinke, goljufije, izogibanje, utaje ali zlorabe ter vpliv na nemoteno delovanje notranjega trga in javno zdravje.

Države članice na zahtevo Komisiji predložijo razpoložljive zadevne informacije, potrebne za pripravo poročila.

Poročilu je po potrebi priložen zakonodajni predlog.

Člen 54

Prehodne določbe

Države članice dovolijo prejem trošarinskega blaga v skladu s formalnostmi iz členov 33, 34 in 35 Direktive 2008/118/ES do 31. decembra 2023.

Obvestila iz člena 21(5) te direktive se lahko pošljejo na drug način kot prek računalniško podprtega sistema do 13. februarja 2024.

Člen 55

Prenos

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 2, 3, 6, 12, 16, 17, 19 do 22, 25 do 29, 33 do 46, 54 in 55 ter 57 do 31. decembra 2021. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Ob upoštevanju člena 54 države članice te predpise uporabljajo od 13. februarja 2023.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklicevanje na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, štejejo kot sklicevanje na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 56

Razveljavitev

Direktiva 2008/118/ES, kakor je bila spremenjena z akti iz dela A Priloge I, se razveljavi z učinkom od 13. februarja 2023, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in datumov začetka uporabe direktiv iz dela B Priloge I.

Sklicevanje na razveljavljeno direktivo se šteje za sklicevanje na to direktivo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 57

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Členi 1, 4, 5, členi 7 do 11, členi 13 do 15, členi 18, 23, 24, členi 30 do 32, členi 47 do 53, člen 56 in člen 58 se uporabljajo od 13. februarja 2023.

Člen 58

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 19. decembra 2019

Za Svet

Predsednica

K. MIKKONEN


(1)  Mnenje z dne 27. marca 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Mnenje z dne 17. oktobra 2018 (UL C 62, 15.2.2019, str. 108).

(3)  Direktiva Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (UL L 9, 14.1.2009, str. 12).

(4)  Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L 316, 31.10.1992, str. 21).

(5)  Direktiva Sveta 92/84/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače (UL L 316, 31.10.1992, str. 29).

(6)  Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51).

(7)  Direktiva Sveta 2011/64/EU z dne 21. junija 2011 o strukturi in stopnjah trošarine, ki velja za tobačne izdelke (UL L 176, 5.7.2011, str. 24).

(8)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(9)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(10)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).

(11)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/1063 z dne 16. maja 2018 o spremembi in popravku Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 o dopolnitvi Uredbe EU št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 192, 30.7.2018, str. 1).

(12)  Sklep (EU) 2020/263 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2020 o informatizaciji gibanja in nadzora trošarinskega blaga (glej stran 43 tega Uradnega lista).

(13)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

(14)  Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2016/2339 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije kar zadeva blago, ki začasno zapusti carinsko območje Unije po morju ali zraku (UL L 354, 23.12.2016, str. 32).

(15)  Uredba Sveta (EU) št. 389/2012 z dne 2. maja 2012 o upravnem sodelovanju na področju trošarin in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2073/2004 (UL L 121, 8.5.2012, str. 1).

(16)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/273 z dne 11. decembra 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte, registra vinogradov, spremnih dokumentov in certificiranja, registra o prejemu in izdaji, obveznega prijavljanja, uradnega obveščanja in objavljanja sporočenih informacij ter o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede ustreznih preverjanj in kazni, spremembi uredb Komisije (ES) št. 555/2008, (ES) št. 606/2009 in (ES) št. 607/2009 ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 436/2009 in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/560 (UL L 58, 28.2.2018, str. 1).


PRILOGA I

DEL A

RAZVELJAVLJENA DIREKTIVA S SEZNAMOM NAKNADNIH SPREMEMB

(iz člena 56)

Direktiva Sveta 2008/118/ES

(UL L 9, 14.1.2009, str. 12)

Direktiva Sveta 2010/12/EU

(UL L 50, 27.2.2010, str. 1)

Pogodba o pristopu Hrvaške

(UL L 112, 24.4.2012, str. 10)

Direktiva Sveta 2013/61/EU

(UL L 353, 28.12.2013, str. 5)

Direktiva Sveta (EU) 2019/2235

(UL L 336, 30.12.2019, str.10)

DEL B

ROKI ZA PRENOS V NACIONALNO PRAVO IN DATUM ZAČETKA UPORABE

(iz člena 56)

Direktiva

Rok za prenos

Datum začetka uporabe

2008/118/ES

1. januar 2010

1. april 2010

2010/12/EU

1. januar 2011

 

2013/61/EU

1. januar 2014

 

(EU) 2019/2235

30. junij 2022

1. julij 2022


PRILOGA II

Korelacijska tabela

Direktiva 2008/118/ES

Ta direktiva

Člen 1

Člen 1

Člen 2

Člen 6(1)

Člen 3(1), (2) in (3)

Člen 2(1), (2) in (3)

Člen 3(4)

Člen 2(4)

Člen 4, uvodno besedilo

Člen 3, uvodno besedilo

Člen 4, točke 1 do 5

Člen 3, točke 1 do 5

Člen 4, točka 6

Člen 4, točka 7

Člen 3, točka 6

Člen 4, točka 8

Člen 3, točka 7

Člen 3, točka 8

Člen 4, točke 9 do 11

Člen 3, točke 9 do 11

Člen 3, točki 12 in 13

Člen 36(1), drugi pododstavek

Člen 3, točka 14

Člen 3, točki 15 in 16

Člen 5(1) in (2)

Člen 4(1) in (2)

Člen 5(3), uvodno besedilo

Člen 4(3), uvodno besedilo

Člen 5(3)(a) do (e)

Člen 4(3)(a) do (e)

Člen 5(3)(f) in (g)

Člen 5(4), (5) in (6)

Člen 4(4), (5) in (6)

Člen 6

Člen 5

Člen 7(1) do (3)

Člen 6(2) do (4)

Člen 7(4), prvi pododstavke

Člen 6(5)

Člen 7(4), drugi pododstavek

Člen 6(6)

Člen 7(4), tretji pododstavek

Člen 6(9), prvi pododstavek

Člen 7(5)

Člen 6(7)

Člen 6(8)

Člen 6(9), drugi pododstavek

Člen 6(10)

Člen 8

Člen 7

Člen 9

Člen 8, prvi in drugi pododstavek

Člen 8, tretji pododstavek

Členi 10 do 12

Členi 9 do 11

Člen 13(1)

Člen 12(1)

Člen 13(2)

Člen 12(2) in (3)

Člen 13(3)

Člen 12(4)

Člen 14(1), (2) in (3)

Člen 13(1), (2) in (3)

Člen 14(4)

Člen 14(5)

Člen 13(4)

Člena 15 in 16

Člena 14 in 15

Člen 17(1), uvodno besedilo

Člen 16(1), uvodno besedilo

Člen 17(1)(a), uvodno besedilo

Člen 16(1)(a), uvodno besedilo

Člen 17(1)(a)(i) do (iv)

Člen 16(1)(a)(i) do (iv)

Člen 16(1)(a)(v)

Člen 17(1)(b)

Člen 16(1)(b)

Člen 16(2) in (3)

Člen 17(2)

Člen 16(4)

Člen 17(3)

Člen 16(5)

Člen 18(1)

Člen 17(1)

Člen 17(2)

Člen 18(2)

Člen 17(3)

Člen 18(3), prvi stavek

Člen 17(4)

Člen 18(4)

Člen 17(5)

Člen 18(3), drugi stavek

Člen 17(6)

Člen 19

Člen 18

Člen 20(1)

Člen 19(1)

Člen 20(2)

Člen 19(2)(a) in (b)

Člen 19(2)(c)

Člen 21(1) do (4)

Člen 20(1) do (4)

Člen 21(5)

Člen 21(1)

Člen 21(6)

Člen 20(5)

Člen 21(7)

Člen 20(6)

Člen 21(8)

Člen 20(7), prvi stavek

Člen 20(7), drugi stavek

Člen 21(2) do (5)

Člen 22

Člen 22(1) in (2)

Člen 22(3)

Člen 23, prvi odstavek, uvodno besedilo

Člen 23(1), uvodno besedilo

Člen 23, prvi odstavek, točka 1

Člen 23(1)(a)

Člen 23, prvi odstavek, točka 2

Člen 23(1)(b)

Člen 23, prvi odstavek, točka 3

Člen 23(1)(c)

Člen 23, drugi odstavek

Člen 23(2)

Člen 24

Člen 24

Člen 25(1)

Člen 25(1)

Člen 25(2)

Člen 25(2)

Člen 25(3), prvi pododstavek

Člen 25(3)

Člen 25(3), drugi pododstavek

Člen 26(1) in (2)

Člen 26(1) in (2)

Člen 26(3)

Člen 26(4) in (5)

Člen 26(3) in (4)

Člen 26(5)

Člen 27

Člen 27

Člen 28(1)

Člen 28(1)

Člen 28(2), prvi in drugi pododstavek

Člen 28(2) in (3)

Člen 28(4)

Člen 28(2), tretji pododstavek

Člen 28(5)

Člen 29

Člen 29

Člen 30

Člen 30

Člen 31

Člen 31

Člen 32

Člen 32

Člen 33(1)

Člen 33(1) in (2)

Člen 33(3) in (4)

Člen 33(2)

Člen 33(5)

Člen 33(3) in (4)

Člen 34(1) in (2)

Člen 33(5)

Člen 34(2)

Člen 33(6)

Člen 37(4)

Člen 34(1)

Člen 35(1)

Člen 34(2)(a), (b) in (c)

Člen 35(2)(a), (b) in (c)

Člen 34(2), drugi pododstavek

Člen 35(3) do (8)

Členi 36 do 41

Člen 35

Člen 42

Člen 43

Člen 36(1), prvi pododstavek

Člen 44(1)

Člen 36(1), drugi pododstavek

Člen 43, točka 14

Člen 36(2) do (6)

Člen 44(2) do (6)

Člen 37(1), prvi pododstavek

Člen 45(1), prvi pododstavek

Člen 45(1), drugi pododstavek

Člen 45(2)

Člen 37(1), drugi pododstavek

Člen 45(3), prvi pododstavek

Člen 37(1), tretji pododstavek

Člen 45(3), drugi pododstavek

Člen 37(2)

Člen 38

Člen 46 (1) do (4)

Člen 46(3), prvi pododstavek, drugi stavek

Člen 46(5)

Člen 39

Člen 47

Člen 40

Člen 48

Člen 41

Člen 49

Člen 42

Člen 50

Člen 51

Člen 43

Člen 52

Člen 44

Člena 53 in 54

Člena 45 in 46

Člen 47

Člen 56

Člen 48

Člen 55

Člen 49

Člen 57

Člen 50

Člen 58

Priloga I

Priloga II